Research Interests:
Research Interests:
Research Interests:
Research Interests:
Research Interests:
Research Interests:
Research Interests: History and Humanities
Research Interests:
Research Interests:
Research Interests:
Research Interests:
Research Interests:
Research Interests:
Research Interests: History and Humanities
Research Interests:
Research Interests: Literatura and Dialogi
Research Interests:
Po dolgoletnem ukvarjanju z retoriko v klasični in pozni antiki Zahoda obravnava George A. Kennedy, verjetno eden najbolj cenjenih živečih strokovnjakov za to vedo (njegovo delo Klasična retorika je na voljo tudi v slovenskem prevodu),... more
Po dolgoletnem ukvarjanju z retoriko v klasični in pozni antiki Zahoda obravnava George A. Kennedy, verjetno eden najbolj cenjenih živečih strokovnjakov za to vedo (njegovo delo Klasična retorika je na voljo tudi v slovenskem prevodu), tudi retoriko v drugih kulturah.
Research Interests: History and Humanities
Če so bile komedije velikega rimskega komediografa Tita Makcija Plavta (ok. 250–184 pr. Kr.) doslej deležne zelo sporadičnega prevajanja v slovenščino (od leta 1954 do 1995 jih je bilo prevedenih zgolj šest, od teh dve za gledališko... more
Če so bile komedije velikega rimskega komediografa Tita Makcija Plavta (ok. 250–184 pr. Kr.) doslej deležne zelo sporadičnega prevajanja v slovenščino (od leta 1954 do 1995 jih je bilo prevedenih zgolj šest, od teh dve za gledališko uprizoritev, torej ne za književno objavo), je bilo leto 2009 nekoliko plodovitejše: poleg prevoda Oslov (Asinaria) za MGL – Mestno gledališče ljubljansko – izpod tipkovnice Marka Marinčiča smo dobili še nov prevod Dvojčkov (Menaechmi).
Research Interests:
Od leta 2004 dalje v slovenski prevodni književnosti spremljamo postopno zapolnjevanje bele lise, ki jo je do nedavnega predstavljal Plutarhov opus Moralia oz. grško Ethika, Etični spisi – zbirka 78 poljudnih in strokovnih razprav z... more
Od leta 2004 dalje v slovenski prevodni književnosti spremljamo postopno zapolnjevanje bele lise, ki jo je do nedavnega predstavljal Plutarhov opus Moralia oz. grško Ethika, Etični spisi – zbirka 78 poljudnih in strokovnih razprav z najrazličnejšo tematiko od filozofije do naravoslovja (med njimi je tudi nekaj nepristnih).
Research Interests: Humanities and Art
Leta 2012 je pri založbi Institutum studiorum humanitatis (ISH) izšel še zadnji od treh zvezkov, v katerih sta objavljeni po dve Aristofanovi (politični) komediji: zvezek Demagoška komedija z dramama Vitezi (Ἱππεῖς) in Ptiči (Ὄρνιθες).... more
Leta 2012 je pri založbi Institutum studiorum humanitatis (ISH) izšel še zadnji od treh zvezkov, v katerih sta objavljeni po dve Aristofanovi (politični) komediji: zvezek Demagoška komedija z dramama Vitezi (Ἱππεῖς) in Ptiči (Ὄρνιθες). Prevajalka in piska spremnih besedil Maja Sunčič je, kot po navadi, spremnemu znanstvenemu aparatu odmerila vsaj tako pomembno mesto kot prevodu samemu.
Research Interests:
V izboru grških, zlasti pa latinskih epigramov, ki so izšli v prevodu študentov klasične filologije v drugem letniku Kerie (Keria II.1 (2000): 127 - 58), je prisoten tudi - sicer razmeroma majhen - delež takih, ki v izvirni obliki... more
V izboru grških, zlasti pa latinskih epigramov, ki so izšli v prevodu študentov klasične filologije v drugem letniku Kerie (Keria II.1 (2000): 127 - 58), je prisoten tudi - sicer razmeroma majhen - delež takih, ki v izvirni obliki vsebujejo besedne igre ali posebno idiomatiko. Taki prevodi pa seveda zahtevajo od prevajalca nekaj svobode in iznajdljivosti, toliko bolj, ker so bili epigrami v prvi vrsti namenjeni recitiranju in je bilo potrebno najti rešitev, ki bi jo poslušalstvo lahko takoj razumelo, razne tipografske pripomočke, kot so kurziva ali narekovaji, pa je zamenjala modulacija glasu. V ta prispevek sem vključila štiri primere pravih besednih iger, ki gradijo na dvojnem pomenu besede, dva primera, kjer je bilo treba v slovenščini uvesti drugo podobo, in enega, kjer je bil pravi učinek možen le, če se je ohranil latinski citat.
Research Interests: Physics and Humanities
Pred sto leti se je 19. septembra rodil moj oče, akademik Milan Grošelj, dolgoletni profesor in predstojnik na Oddelku za klasično filologijo. Taka obletnica si nedvomno zasluži omembo v reviji, posvečeni slovenskim klasičnim študijam, ki... more
Pred sto leti se je 19. septembra rodil moj oče, akademik Milan Grošelj, dolgoletni profesor in predstojnik na Oddelku za klasično filologijo. Taka obletnica si nedvomno zasluži omembo v reviji, posvečeni slovenskim klasičnim študijam, ki jih je v svojem - žal razmeroma kratkem – življenju temeljno sooblikoval. Čeprav imam osebnih spominov nanj zelo malo, saj je umrl, ko sem imela tri leta in pol, me je vendarle spremljal na vsej življenjski poti: v spominih, ki mi jih je stalno pripovedovala moja mati in njegova bivša študentka, klasična filologinja Andreja Grošelj; v načinu, kako me je po zgledu njegovih seminarjev sama poučevala latinščino; v znanstvenem profilu mojih profesorjev na fakulteti, njegovih nekdanjih študentov; v izdajah latinskih beril, v znanstvenih prispevkih in nenazadnje v spominih mnogih ljudi, ki so ga poznali in je nanje naredil tak vtis, da so o njem radi pripovedovali še desetine let kasneje.
Research Interests:
Meseci med 26. januarjem in 20. julijem 2008 so v beneškem Palazzu Grassi rezervirani za velik mednarodni projekt, ki je še posebno zanimiv za klasične filologe ter preučevalce antike in srednjega veka: za razstavo z naslovom Rim in... more
Meseci med 26. januarjem in 20. julijem 2008 so v beneškem Palazzu Grassi rezervirani za velik mednarodni projekt, ki je še posebno zanimiv za klasične filologe ter preučevalce antike in srednjega veka: za razstavo z naslovom Rim in barbari: rojstvo novega sveta.
Research Interests:
V antiki je bila ‘elegija’ vsaka nekoliko daljša pesem, zložena v elegičnem distihu, tematsko pa je – zlasti v stari Grčiji – lahko obravnavala pestro paleto govorčevih čustev in mnenj. Nasprotno se je v angleški poeziji razvila nova... more
V antiki je bila ‘elegija’ vsaka nekoliko daljša pesem, zložena v elegičnem distihu, tematsko pa je – zlasti v stari Grčiji – lahko obravnavala pestro paleto govorčevih čustev in mnenj. Nasprotno se je v angleški poeziji razvila nova podzvrst, ‘pogrebna elegija’, tako da se je pojem elegije počasi zožil na pesem, ki izraža tožbo ali vsaj kaže resen, zamišljen ton. Drug pomemben odklon angleške elegije od njene antične predhodnice je njena poljubna oblika. Odločilni kriterij ‘elegičnosti’ se je tako prenesel z oblike na vsebino, predvsem pa na razpoloženje.
Research Interests:
Po več kot pol stoletja smo dočakali slovenski prevod enega temeljnih literarnovednih del 20. stoletja, Europaische Literatur und lateinisches Mittelalter (1948). Njegov avtor Ernst Robert Curtius (1886-1956) je bil v prvi vrsti romanist,... more
Po več kot pol stoletja smo dočakali slovenski prevod enega temeljnih literarnovednih del 20. stoletja, Europaische Literatur und lateinisches Mittelalter (1948). Njegov avtor Ernst Robert Curtius (1886-1956) je bil v prvi vrsti romanist, vendar sta mu širina intelektualnih zanimanj in erudicija omogočali, daje v svoje interpretacije zajemal poleg romanskih tudi angloameriške in nemške sodobnike ter srednjeveške in antične pisce.
Research Interests: Philosophy and Art
Prevajanje 34 grških in 35 latinskih epigramov, ki so predstavljeni na naslednjih straneh, je bil projekt, s katerim smo se sedanji in nekdanji študentje klasične filologije pomalem ukvarjali kar dve leti. Zametki segajo še v leto... more
Prevajanje 34 grških in 35 latinskih epigramov, ki so predstavljeni na naslednjih straneh, je bil projekt, s katerim smo se sedanji in nekdanji študentje klasične filologije pomalem ukvarjali kar dve leti. Zametki segajo še v leto 1997-98, ko je bila ustanovljena Študentska sekcija DAHŠ-a in so naši študentje na Gimnaziji Poljane organizirali literarni večer (z obvezno rimsko zakusko), kjer sta Jera Ivanc in Gregor Pobežin brala prevode grške in rimske vinske poezije. Ta dogodek, ki je s svojo kulturno in umetniško ravnijo najbrž presenetil marsikaterega obiskovalca, nas je spodbudil, da smo začeli razmišljati o še kakšnem takem podvigu - korak naprej pa bi lahko napravili s tem, da bi tudi prevode izdelali kar sami. Ta zamisel se je zdela posrečena iz več vzrokov, med drugim tudi zato, ker bi bil tak projekt dobra šola metričnega prevajanja, saj množina še neprevedenih antičnih del kar vpije po prevajalcih, kak tovrsten prevajalski seminar pa na Oddelku za klasično filologijo še ni...
Research Interests:
IzvlečekPrispevek osvetljuje kompleksno temo prevodne književnosti, njenega mesta med drugimi vrstami književnosti in kriterijev, ki opredeljujejo, kaj v posamezni kulturi obvelja za »dober« prevod. Pretežno na osnovi praktičnih primerov... more
IzvlečekPrispevek osvetljuje kompleksno temo prevodne književnosti, njenega mesta med drugimi vrstami književnosti in kriterijev, ki opredeljujejo, kaj v posamezni kulturi obvelja za »dober« prevod. Pretežno na osnovi praktičnih primerov predstavlja trajne probleme, s katerimi se ne ukvarjajo le prevajalci, ampak tudi bralci, torej širša javnost in literarni teoretiki: probleme, do katerih si vsak bralec izoblikuje tak ali drugačen odnos, vendar pogosto brez pravega zavedanja, da je mogoče zagovarjati tudi drugačne pristope. Nekatere najpogostejše dihotomije, ki se redno pojavljajo tako v praktičnih izzivih za prevajalce kot v prevodoslovnih teorijah, so »dobesedno« in »prosto« ali »svobodno« prevajanje, potujevanje in podomačevanje, posodabljanje in arhaiziranje, vprašanje cenzure. Prispevek ne poskuša predstaviti celovite palete vodilnih mednarodnih ali slovenskih prevodoslovnih teorij in raziskav niti jih nadrobno podati, temveč se v teoretičnih odlomkih sklicuje zgolj na tiste, ...
Research Interests:
Jezuitski učitelji, ki so v Ljubljani ustanovili gimnazijo in nekakšno polovično univerzo, so se ukvarjali z antično književnostjo na vrsto načinov. Njihovo delovanje je predstavljeno v šestih razdelkih. V prvem je opisan jezuitski šolski... more
Jezuitski učitelji, ki so v Ljubljani ustanovili gimnazijo in nekakšno polovično univerzo, so se ukvarjali z antično književnostjo na vrsto načinov. Njihovo delovanje je predstavljeno v šestih razdelkih. V prvem je opisan jezuitski šolski sistem nasploh, medtem ko drugi prikazuje odnos reda do klasikov. Pri tem je posebej izpostavljeno znanstveno delovanje jezuitov na Slovenskem. V tretjem razdelku je podan nadroben pregled (zlasti) latinskega čtiva, predpisanega za pouk v vsakem od šestih gimnazijskih razredov, poleg tega pa tudi opis učnih metod. V četrtem razdelku so navedeni ohranjeni naslovi in vsebine zaključnih gimnazijskih izpitov iz književnosti, ki so potekali v Ljubljani. V petem so začrtane glavne značilnosti jezuitske šolske dramatike, šesti pa zaokroži prispevek z razpravo o sedemnajstih dramah z (domnevno) tematiko iz antične književnosti, ki so jih napisali in uprizorili ljubljanski jezuiti s svojimi učenci.
Eno poglavitnih vprašanj, na katero si mora prevajalec Plavta odgovoriti še pred začetkom dela, je, kako se spoprijeti s formo besedila, saj je za tekste tega komediografa v izvirniku značilna izjemno raznolika in težavna metrika. V... more
Eno poglavitnih vprašanj, na katero si mora prevajalec Plavta odgovoriti še pred začetkom dela, je, kako se spoprijeti s formo besedila, saj je za tekste tega komediografa v izvirniku značilna izjemno raznolika in težavna metrika. V prispevku sem uvodoma predstavila prevajalsko prakso v slovenskih prevodih, ki so doslej izšli v knjižni obliki – v Gantarjevem Amfitruonu (Amphitruo), Hišnem strahu (Mostellaria) in Komediji o loncu (Aulularia), v Rebulovem Bahavem vojščaku (Miles gloriosus) in novem prevodu Dvojčkov(Menaechmi) Jere Ivanc –, nato pa sem se osredotočila na smernice, ki sem jim sledila sama pri prevajanju komedije Pseudolus, poslovenjene kot Kljukec. V prilogi dodajam natančno preglednico metrike v izvirniku in prevodu.
Research Interests:
Koledar, ki ga uporabljamo danes, izvira z nekaj popravki iz starega Rima, natančneje od Julija Cezarja. Najstarejši rimski koledar pa se je od julijanskega zelo razlikoval. Sestavljali so ga lunarni meseci, ki so malce krajši od... more
Koledar, ki ga uporabljamo danes, izvira z nekaj popravki iz starega Rima, natančneje od Julija Cezarja. Najstarejši rimski koledar pa se je od julijanskega zelo razlikoval. Sestavljali so ga lunarni meseci, ki so malce krajši od solarnih, tako daje imelo leto 355 dni; razliko med 12 lunarnimi meseci in solarnim letom so skušali Rimljani premostiti z občasnim vstavljanjem dodatnega meseca, a to ni bila najboljša rešitev. Bile pa so še druge razlike.
Research Interests:
Jesuit teachers, whose members came to Ljubljana in the late 16th century, placed great emphasis on the production and staging of the school drama. Despite the domination of religious themes, the range of its subject matter was wide and... more
Jesuit teachers, whose members came to Ljubljana in the late 16th century, placed great emphasis on the production and staging of the school drama. Despite the domination of religious themes, the range of its subject matter was wide and varied. The article discusses two plays which derived their subject matter from English literature, namely from Bede's Ecclesiastical History of the English People and Holinshed's Historie of Britain. The texts themselves are lost, but in the case of the Holinshed-inspired work (a version of the King Lear story), a detailed synopsis has been preserved. The article examines the synopsis and the extant manuscript reports about the plays, the original English sources, and the treatment of the two works in contemporary scholarly treatises.
With regard to the question how enjambment should be rendered in the recitation of poetry, three conflicting approaches may be identified: continuing into the next line without marking the line-ending at all; making a break in the... more
With regard to the question how enjambment should be rendered in the recitation of poetry, three conflicting approaches may be identified: continuing into the next line without marking the line-ending at all; making a break in the intonation and rhythm at the line-ending; and finally, acknowledging the -line-ending by merely introducing a short pause without any intomition changes. Each of these renditions has different consequences for the listener's perception of the text. This paper reviews the three approaches and their implications, concluding that the most important criterion for the preference of one approach over another is the type of verse (free vs. metrical) in a given
Prevajanje 34 grških in 35 latinskih epigramov, ki so predstavljeni na naslednjih straneh, je bil projekt, s katerim smo se sedanji in nekdanji študentje klasične filologije pomalem ukvarjali kar dve leti. Zametki segajo še v leto... more
Prevajanje 34 grških in 35 latinskih epigramov, ki so predstavljeni na naslednjih straneh, je bil projekt, s katerim smo se sedanji in nekdanji študentje klasične filologije pomalem ukvarjali kar dve leti. Zametki segajo še v leto 1997-98, ko je bila ustanovljena Študentska sekcija DAHŠ-a in so naši študentje na Gimnaziji Poljane organizirali literarni večer (z obvezno rimsko zakusko), kjer sta Jera Ivanc in Gregor Pobežin brala prevode grške in rimske vinske poezije. Ta dogodek, ki je s svojo kulturno in umetniško ravnijo najbrž presenetil marsikaterega obiskovalca, nas je spodbudil, da smo začeli razmišljati o še kakšnem takem podvigu - korak naprej pa bi lahko napravili s tem, da bi tudi prevode izdelali kar sami. Ta zamisel se je zdela posrečena iz več vzrokov, med drugim tudi zato, ker bi bil tak projekt dobra šola metričnega prevajanja, saj množina še neprevedenih antičnih del kar vpije po prevajalcih, kak tovrsten prevajalski seminar pa na Oddelku za klasično filologijo še ni...
Research Interests:
Pogost motiv v rimski paliati so medgeneracijski konflikti. Medtem ko očetje največkrat poudarjajo konvencionalno moralo in kažejo varčnost, že kar skoporitost, se sinovi v njihovi odsotnosti radi predajajo razvratu: zapravljajo denar,... more
Pogost motiv v rimski paliati so medgeneracijski konflikti. Medtem ko očetje največkrat poudarjajo konvencionalno moralo in kažejo varčnost, že kar skoporitost, se sinovi v njihovi odsotnosti radi predajajo razvratu: zapravljajo denar, popivajo in se spuščajo v razmerja s heterami, ponavadi ob pomoči kakega nabritega domačega sužnja. Ker vlada v komediji saturnalijski narobe svet, na koncu »zmagajo« sinovi in sužnji, ki so tudi glavni junaki teh komedij. Tu in tam pa Plavt sinovom položi na jezik besede, ki odstopajo od njihovega siceršnjega ravnanja in jih prikažejo v odgovornejši luči. Njegova najrazvpitejša »moralistična« komedija je Trinovčevo (Trinummus), vendar zasledimo moralno navdahnjene vložke in značajske lastnosti tudi v drugi komediji s podobnim izhodiščem, ki deluje veliko bolj razposajeno: v Hišnem strahu (Mostellaria). Ob primerjavi mladih protagonistov v Plavtovih komedijah Hišni strah in Trinovčevo ugotovimo, da je komedija Trinovčevo občutno bolj moralistična od H...
Research Interests:
Korpus, ki ga je Fran Wiesthaler zapustil na 26.765 rokopisnih lističih, zdaj shranjenih na SAZU, ima danes v tiskani obliki 48.588 gesel na 4.166 straneh. Raziskovalci ga vzporejajo z največjimi dvojezičnimi slovarji, denimo z angleškim... more
Korpus, ki ga je Fran Wiesthaler zapustil na 26.765 rokopisnih lističih, zdaj shranjenih na SAZU, ima danes v tiskani obliki 48.588 gesel na 4.166 straneh. Raziskovalci ga vzporejajo z največjimi dvojezičnimi slovarji, denimo z angleškim Lewis-Shortovim in nemškim Georgesovim, ki ju je pisec uporabljal kot predlogo. V manjših jezikovnih skupnostih tako temeljitega pripomočka praviloma ni najti in bralec si ob listanju ne more kaj, da ne bi občudoval zagrizene trme, s kakršno so se findesièclovski latinisti brez lastne države odločili postaviti svoj jezik ob bok največjim. Wiesthalerjev slovar je precej obsežnejši od Pleteršnikovega, od slovenskih slovaropisnih podvigov je z njim primerljiv le še Slovar slovenskega knjižnega jezika. V meandrih zgodovine je tudi kaj dobrega in po vseh zapletih, post tot discrimina rerum, je slovar bistveno boljši od tistega, ki bi bil v ugodnejših okoliščinah lahko natisnjen v začetku dvajsetega stoletja, vsebinsko in jezikovno je posodobljen ter predstavlja enega od temeljev za prevajalski razcvet, ki ga latinska književnost v slovenščini doživlja v zadnjem obdobju. Toda brez zelo osredotočene vizije inteligentnega garača, ki je dokončal njegov rokopis, ga preprosto ne bi bilo. Skupaj z Vodnikovim bronastim kipom in zidano stavbo na Strossmayerjevi predstavlja ta hip zadnjega od spomenikov, ki jih je Wiesthaler pustil za seboj. Od vseh je najbolj njegov, predvsem pa je, kot bi rekel Horacij, monumentum aere perennius, spomenik, bolj trajen kot iz brona.