SI9200287A - Control of arthropod pests with phosphorous acid and monoesters and salts thereof - Google Patents

Description

KONTROLA ČLENONOŽNIH ŠKODLJIVCEV S FOSFORASTO KISLINO

IN NJENIMI MONO-ESTRI IN SOLMI

KONTROLA ČLENONOŽNIH ŠKODLJIVCEV S FOSFORASTO KISLINO

IN NJENIMI MONO ESTRI IN SOLMI

OZADJE IZUMA

1, Področje izuma

Predstavljeni izum se nanaša na pesticidne spojine in sestavke utemeljene na fosforasti kislini, monoesterskih derivatih ter zlasti njihovih soleh, ki omogočajo nove in presenetljivo nepričakovane metode njihove uporabe pri kontroli členonožnih škodljivcev, vključno žuželk in pajkov. Zlasti se to nanaša na aplikacijo teh spojin ali njihovih sestavkov na določenemu prostoru in še posebej na rastlinah in njihovem živijenskem okolju, v poljedeljstvu, vrtnarstvu itn. kot pesticidov, ne da bi povzročili pomembnejše poškodbe rastlin, obenem pa je zagotavljena ustrezna varnost za uporabnika in okolico.

2. Opis zadevne tehnike

Že več kot eno desetletje je dobro poznana uporaba fosforaste kisline, njenih soli ter soli nekaterih njenih monoestrov, posebej aluminijevega tris-(O-etil fosfonata), fosetila-Al, splošno znanega kot komercialni izdelek ALIETTE^R, kot aktivne sestavine, ki zatira gljivične bolezni rastlin. Nekoliko kasneje so odkrili, da fosetil-Al prav tako nepričakovano dejavno učinkuje na bolezni rastlin, katerih vzročniki so bakterije, ki se pomembno razlikujejo od gljivičnih bolezni glede vzroka in posebej glede na težave, s katerimi se spoprijemamo v njihovem onemogočanju.

Fosetil-Al ima edinstveno lastnost, da je sistematično dejaven v obeh smereh - navzgor (ksilem) in navzdol (floem) in je vsled tega omogočil uporabo novih metod kontrole bolezni, ki napadajo enako nadtalne in podtalne dele rastlin. Uporaba fosetila-Al na listih tako omogoča zatiranje bolezni korenin, uporaba na steblu/deblu pa učinkovito zatira bolezni korenin, prav tako pa tudi listja in plodov in uporaba pri koreninah, na semenu ali pa na tleh učinkovito deluje proti boleznim nadtalnih delov rastlin.

Medtem ko je bilo že poprej dobro znano, da te spojine, zlasti pa fosetil-Al, zatirajo gljivične in bakterijske bolezni rastlin, do sedaj nismo vedeli, da jih lahko uporabljamo tudi v onemogočanju drugih pomembno različnih rastlinskih nadlog. Na primer, čeravno je bil fosetil-Al, kot sestavina ALIETTE^, v široki komercialni uporabi po svetu in sicer kot fungicid, vendarle ni bil priznan niti je kdorkoli predlagal kakršnokoli pomembno njegovo uporabo proti členonožnim škodljivcem, posebej žuželkam. Dejansko ni bilo nobenih opazovanj njegovega delovanja bodisi na škodljive (nekoristne) ali pa na koristne žuželke in pršice, izvzemši členonožce.

Ta področja uporabe in aktivnosti derivatov fosforaste kisline, posebej fosetila-Al so opisana kot sledi:

- kot fungicid v US patentih 4,075,324; 4,139,616;

in 4,935,410 ter patentih GB 2,137,498 in 2,163,652;

- kot fungicid in baktericid v US patentih 4,542,023 in 4,382,928;

- kot baktericid v AU patentu A 72530/87, kar ustreza EP 249,566;

- kot del fungicidne mešanice, namenjene za kontrolo gljivičnih bolezni semen ter v kombinaciji z poznanimi insekticidi za tripe in semenske žužke, kot je opisano v Proč.Brit. Crop Prot. Conf. Pests Dis. Vol. 3, 965-70,

1984 in ibid, Vol. 3, 1093-1100, 1986;

- kot eden od 7-10 različnih komercialnih fungicidov v zvezi z vrednotenjem preživetja in razmnoževanja sadne mušice, kot je opisano v J. Environ. Sci.Health B(4), 40724, 1985 in Acta Oecol., 6(4), 323-330, 1985;

- kot fungicidna obdelava semen v primeru semen bombaža za vrednotenje zaščite od gljivičnih bolezni in v kombinaciji z različnimi znanimi isekticidi za vrednotenje učinkov na stonogah kot je opisano v Cot. Fib. Trop., 39(3), 95-97, 1984; in

- kot fungicid, zaradi možnih škodljivih ekoloških učinkov na koristne členonožce (roparke pršice in čebele), kot je opisano v Phytoma-Defense Des Cultures, No 346, str. 48-49, 1983.

POVZETEK IZUMA

Potreba za pesticidnimi izdelki, ki naj bodo varnejši za oko lje, zlasti pa insekticidi, je zelo izražena, posebno tam kjer jih uporabljamo kot sredstvo za sistematično zatiranje bolezni. To je zlasti pomembno tam, na primer, kjer bela mušica povzroča ogromno škodo na poljih zasejanih z batato, na nerodovitih področjih, kar je opisano kot največj a grožnja pridelovanju povrtnin. Enako, praktična in spričo potrebnih stroškov rentabilna kontrola žužkov in listnih uši, ki povzročajo podobno in veliko škodo, zahteva nove, izpopolnjene ukrepe kontrole.

Tukaj predstavljeni izum se torej nanaša na pesticidne sestavke utemeljene na derivatih fosforaste kisline usmerjenih k novim, presenetljivim metodam njihove uporabe, to je za obdelavo rastlin ali njihovega živijenskega prostora z omenjenimi derivati, da bi kontrolirali členonožce, vključno npr. žuželke in pajke (npr. pršice), vendar predvsem žuželke.

V svojem najširšem pomenu ta izum zagotavlja takšno metodo zatiranja členonožcev na mestu, ki obsega uporabo, oz. obdelavo določenega prostora s učinkovito količino, ki je zadostna za kontrolo omenjenih členonožcev, aktivne sestavine - spojine formule (I)

H (R— P — Οθ)_η ^Μη® (I)

II

O kjer je:

- R neka OH ali pa alkoksi, ki vsebuje 1 do 4 ogljikove atome;

- M je atom vodika (kadar je R hidroksilni radikal) ali alkalijska kovina, zemljoalkalijska kovina ali aluminijev kation; in

- n je celo število od 1 do 3.

Spojina formule (I) je, uporabljena kot insekticid in sestavek, povezana s poljedelsko sprejemljivim nosilcem ali pa sredstvom za razredčenje ter/ali nekim poljedelsko sprejemljivim površinsko aktivnim sredstvom.

Spojine formule (I), katerim dajemo prednost so tiste v katerih je R alkoksi, ki vsebuje enega do štiri ogljikove atome, ali pa hidroksi, kar pomeni, da so spojine bodisi derivati O-alkil fosfonata, ali pa derivati fosforaste kisline.

Med prednostne spojine formule (I) spadajo: 1) mononatrijevi ali monoalkalijevi fosfonati; 2) dinatrijevi ali dikalijevi fosfonati: ali 3) natrijevi, kalijevi, kalcijevi ali aluminijevi (O-etil fosfonati). Aluminijev tris-(O-etil fosfonat) ima zlasti izrazito prednost.

Cilj tega izuma je pridobitev pesticidnih spojin in sestavkov, ki bodo omogočili nove metode uporabe za kontrolo ali zatiranje nekoristnih členonožcev, zlasti žuželk, ki nadlegujejo rastline ali njihova prebivališča.

Drugi cilj izuma je ta, da se ustvarijo nove metode kontrole in boja proti členonožnim nadlogam, ki bodo primerne za rastline, ki so že ispostavlj ene nadlegovanju ali napadu omenjenih škodljivcev, ali pa za rastline, ki so potrebne zaščite zaradi svoje dejanske ogroženosti ali pa pričakovanega kasnejšega nadlegovanja, do katerega normalno in nasplošno pride.

Še en cilj izuma pa je vzpostava kontrole nad členonožci, zlasti žuželkami, z direktnimi in indirektnimi posegi, od katerih drugi vključujejo: sistemsko delovanje, onemogočanje prehrane žuželk, odbijanje od rastlin, uničevanje jajčec in podobno.

Nadaljni cilj izuma je omogočiti enostavne, cenene pesticidne spojine, take, ki izboljšujejo varnost človeka in njegovega okoliša med rokovanjem, pripravo in uporabo, v primerjavi z, na primer, tipičnimi insekticidnimi spojinami.

PODROBEN OPIS IZUMA

Spojine formule (I) tega izuma so takoj dostopne ali pa poznane in se lahko pripravijo po postopkih kot so tisti, ki sta jih objavila Ducret et al, v US Patent 4,139,616 in Thizy et al. v US Patent 4,075,324 - oba sta tukaj vključena z referenco.

Reprezentativne spojine izuma

Sledijo navedeni nekateri specifični primeri spojin, derivatov fosforaste kisline formule (I), ki lahko obstajajo alternativno v svojih fosfitnih oblikah in se s pridom uporabljajo v kontroli členonožcev, zlasti žuželk. Spojine prav tako lahko obstajajo v hidratiranih oblikah, lahko pa so tudi mešane soli več kot enega kovinskega kationa, -fosforasta kislina (orto, H₃PO₃)

-mononatrijeva sol fosforaste kisline

-monokalijeva sol fosforaste kisline

-dinatrijeva sol fosforaste kisline

-dikalijeva sol fosforaste kisline

-kalcijeva sol fosforaste kisline

-aluminijeva sol fosforaste kisline

-magnezijeva sol fosforaste kisline

-barijeva sol fosforaste kisline

-natrijev O-etil fosfonat

-kalijev O-etil fosfonat

-kalcijev bis-(o-etil fosfonat)

-aluminijev tris-(O-etil fosfonat)

-mononatrijev (O-metil fosfonat)

-kalijev (O-butil fosfonat)

-aluminijev tris-(O-izopropil fosfonat)

Specifične uporabe proti členonožnim škodljivcem, zlasti žuželkam

Lastnosti spojin formule (I) in sestavkov, ki jih vsebujejo, v boju proti členonožnim škodljivcem so prikazane v naslednjih primerih, v katerih je doza aktivne sestavine (as) podana v gramih (g) na hektar (ha), rezultati pa so izkazani v % kontrole v odnosu na netretirano kontrolo (NTK).

£KIMEE 1

Kontrola tripsov in listnih uši na rastlinah bombaža in ameriškega lešnika z aplikacijo naravnost v izkopano brazdo pri zasajanju rastlin v pogojih na polju:

Aplikacijo fosetila-Al in aluminijevega tris-(O-etil fosfonata) v času zasajanja smo realizirali na bombažu (BM) in ameriškemu lešniku (AL), na šestih poljskih lokacijah v petih državah ZDA (oznake: SC, MS, TX, NC in GA). Fosetil-Al je bil oblikovan, kot je kasneje opisano, bodisi v obliki zmočijivega praška, ki se kupuje v trgovini (ALIETTE^R 80 WP) ali pa kot ALIETTE^R/ROVRAL^R 15 G v zrncih), ki vsebuje približno 10% fosetila-Al ter približno 5% fungicida iprodiona 3-(3,5-diklorofenil)-N-(1-metiletil)-2,4-diokso-limidazolidinkarboksamid , Aldikarb TEMIK^R 15G, 2-metil-2metiltiopropionaldehid O-(metilkarbamoil)oksim smo uporabili za primerjavo.

Aplikacije smo realizirali naravnost v zaorano brazdo ob času setve, kot curek raztopine širok 8-10 cm v odprto semensko brazdo, ali pa kot obdelavo s zrnci (trak širok 0-8 cm) položenimi po dnu brazde, obdelave, vključno netretirano kontrolo (NTK), smo ponovili štirikrat na naključen način in po enotnem načrtu.

Ob točno določenem času, v določenih dnevih po obdelavi (DPO) , smo na naključno odbranih rastlinah, običajno iz središča vsake obdelane površine, prešteli tripse. Štetje je zajelo nezrele primerke žuželk (mladiči, ličinke in bube) in pa odrasle naslednjih vrst:

tobačni trips (TT) Frankliniella fusa trips, vrste (TS) Frankliniella spp.

zahodni cvetlični trips (ZCT) Frankliniella tritici

Tabela 1 kaže kontrolo tripsov v procentnem razmerju z NTK pri 0%; raven napadenosti je izkazana za vsako obdelavo NTK v oklepaju, kot število tripsov po rastlini ali pa po 10 rastlinah.

Isti postopki prav tako omogočajo določeno kontrolo bombažne listne uši (BU, Aphis gossypii) kjer se je na primer v državi NC v preizkusu na odbranih bombažnih rastlinah, umetno okuženih z bombažno listnato ušjo po 30 DPO, že po naslednjih štirih dnevih pokazalo za več kot 50% zmanjšanje populacije uši v primerjavi z NTK.

PRIMER 2.

Kontrola Ščitastega molja in bombažnega listnega luknjača na bombažu z aplikacijo na listju v terenskih pogojih:

Aplikacijo fosetila-Al na listje za časa pozne sezone smo uporabili na bombažu, z namenom, da ovrednotimo resen in omejevalni dejavnik v proizvodnji bombaža, katerega nasplošno imenujemo paliČasti bombaž, ki ga povzroča okužTABELA 1

KONTROLA TRIPSOV NA BOMBAŽU (BM) IN AMERIŠKEM LEŠNIKU lALl V ODSTOTKIH co <

< H 0

S co u co m H S H

H

S U X o (ON Hm

S CO CO io (OH S N

S (0 o

(0

N rd

	o	•Φ (N	rd m	LD OJ	o oi
X	Φ
H	c—l
S
		N	N	KO	00
(C	O		<0	in	Γ-
C
4
ω	(N
0	r-
C	****				o
Ό		Φ	m		o
0	O	00		in	rd
>
	X
Φ
«-H	'—’
0			H		01
M	o	o	10		OI
P
C
0
λ:
	X-<				o
<Sf		in	m	σ>	o
	o	m	in	H	rd

in >N

S

U ΓCO rd

	<
-·	S	<ΰ
o	H	χ:
w	XJ
>	H	M
H	4	(C
b	O
J		01

I xo o

(0 α

s

H

J (0

O

X

W (0 o

H co

O (0 o

o

N s

(0 >

r>

o m¹ o o oo

Φ

N

N

00	00	Φ	O
M*	Φ	N	m
•Φ	•Φ	N	in

	(0	(0
o	S	s	u
in	o	o	in
H	00	co	rH

α •H rH p

ω (C

H o

rd •H

I—I (0 « 4 rd rfj v >

o o

ω	Pl
•rd	P$	PS	(4
H	w	w	W
P	H	H	H	P5
	H	H	H
•	W	(4	ω	H
P	H	H	H	S
M	4	4	4	W
	<		C	H

ba s ščitastim moljem (in listnoa ušjo), posebej v suhih področjih Arizone. Vrednotenje smo izvedli tudi zaradi kontrole drugih vrst žuželk, zlasti Lepidoptera. Vrste, ki so bile zajete v teh poskusih, so bile naslednje:

ščitasti molj (ŠM)) Bemesia tabaci bombažni listni luknjač (BLL) Bucculatrix thurberiella

Fosestil-Al oblikovan kot komercialni izdelek ALIETTE 80 WP smo uporabili v mesecu avgustu, kot pršec za listje, iz nahrbtnega razpršilca, na štirih drugič obdelanih parcelah, razvrščenih na naključni način in po enotnem načrtu, ki je zajel tudi netretirano kontrolo (NTK), komercialni standard aldikarb (TEMIK^R 15G) pa smo aplicirali v mesecu maju kot sloj s tretmanom in/ali v juniju okoli rastlin. Ob določenem času, dnevih po obdelavi (DPO), smo prešteli mlade žuželke na sto naključno izbranih rastlinah. Tabela 2 kaže kontrolo ščitastega molja in bombažnega listnega luknjača v odstotkih kontrole v odnosu na NTK na 0%; stopnja okužbe pa je prikazana v oklepajih kot povprečno število po enem listu.

PRIMER 1

Kontrola grahove uši na fižolu potom aplikacije na listih v terenskih pogojih:

V postopku poskusa podobnemu tistemu iz PRIMERA 2 je aplikacija fosetila-Al (ALIETTE^R 80 WP) z razpršitvijo po listih s 4480 g as/ha, omogočila vizuelno opazovanje odlične kontrole

TABELA

H

O

N

H

Pi <3 »

£>

XS1 m

S

O ml

Φ

Ό

-H .4

J m

(ti ε

>1

Γ9 ►j j

m «j ε

P >1

X

H

S (ti

C ra

O

C

Ό

O >

Φ i—i o

M

P

C

O dP

CM n

>

o

	00	k0	in
O	r-	in	r-	00

CM
H
			o	O
	CM	co	o	O
O		in	rd	tH

o s

o rd o m o m cn m m xj

H) bi (ti ε

><

<N \0 O H r* r-1 CO <

o

H

Z

H

W w

s xs *<

Q xn <

z

H >0

H

J (ti χ:

ra to

G)

o	O	o	O
co	CM	CM	00
M»	in	in	’Χ»
-Φ	CM	CM	H

O ml

H

ΧΏ <

ho m

Eh

Z o

bi

S

H t-1 m

o g

<

D

W

Q m

o bi

υ			c
φ			•H
ΧΛ
H	Φ	Φ	Φ
Pl	•n	o	•o
	C	C	C
*H	(ti	(ti	(ti
P	0)	Pl
P	(ti	•H	(ti
ra	r—1	ra	i—1
-H	Λ	Λ	Λ
r-H	0	0	0
t-I		rd	i—l
σ	σι	03	σ
	\		\
00	in	<0	in

m
S	O	0	0
o	in	in	in
co	r-1	rd	rd

w
t-(	Pi	m	m
H	bi
W	H	H	H
H	S	S	S
D	W	w	w
	H	H	Eh

6/91 obsipanje) 1680 (>80%) v odnosu na s sredstvom neobdelano rastlino - ko je šlo za okužbo z grahovo ušjo (Acyrthosiphon pisum) na fižolu, v poskusu na polju v Severni Karolini.

EBIMEE 4.

Sistemska vrednotenja v rastlinjaku - kontrola bombažne listne uši in južnjaške sovke na bombažu ter žitne uši in južnjaške sovke na prosu:

Naslednji poskusi opisujejo nekatere od tipičnih laboratorijskih postopkov, ki jih realiziramo v rastlinjakih/laboratorijah, da bi preverili spojine in dognali njihovo insekti cidno aktivnost. Rezultati raziskav v rastlinjakih, ki so zatem opisani kažejo, da fosetil-Al, dobro poznan že več kot desetletje po fungicidnih lastnostih in bolj nedavno po nepričakovanih baktericidnih lastnostih, kaže bistveno zanemarljivo aktivnost (na splošno normalnih ravneh poskusov), ali pa samo zelo majhno nepomembno aktivnost ali določeno zatiranje (če so postopki bolj zahtevni) proti naslednjim škodljivim žuželkam: bombažni listni uši (BU), Aphis gossypi, žitni uši (ŽU), Schizaphis graminum in južnjaški sovki, Spodoptera eridania. Bilo je torej povsem nepričakovano in presenetljivo, da v poljskih pogojih opisanih zgoraj v PRIMERIH 1-3, fosetil-Al zagotavlja kontrolo, posebej s sistemskim delovanjem na več različnih vrst škodljivih žuželk, vključno tripse, listne uši, ščitaste molje in vrste Lepidoptera.

Za pripravo vodne raztopine smo uporabili vzorec tehničnega fosetila-Al, da bi omogočili 5 ml doze talne koncentracije 20 ppm (ter naknadne razblažitve 10,0, 5,0, 2,5, 1,25 in 0,625 ppm) kot tekočino za zalivanje šestcentimetrskih loncev v katerih sta bila bombaž in proso. Rastline bombaža smo približno dva dneva pred obdelavo okužili z bombažno listnatnjo ušjo in en dan pred obdelavo s žitno ušjo (Taxoptera gramium}. Tako so rastline stale približno tri dni, nato pa smo ocenili aktivnost listnih uši na rastlinah. Po šestih dnevih smo zopet ocenili aktivnost listnih uši na rastlinah in prešteli bombažne listne uši in žitne uši in določili mortaliteto. Izrezali smo dele listja bombaža in prosa, jih položili v ločene plastične posode in okužili z bubami južnjaške sovice v drugem obdobju razvoja. Rastline v loncih smo pomočili v žveplasto tekočino, da bi uničili preostale uši in jih vrnili v rastljinjak, da bi naprej rasle. Trinajst dni po obdelavi smo izrezali preostalo listje in z njim nahranili južnjaške štitne uši. Njihov pogin smo ugotovili pet dni pozneje.

V teh poskusih je fosetila-Al izkazal 0% kontrole obeh vrst listnih uši na bombažu, če je talna koncentracija bila 10 ppm ali manj in je v določeni meri zatrl (<50%) bube in odrasle primerke bombažne listne uši, če je koncentracija bila 20 ppm. Kontrola južnjaške sovice pa je pokazala učinek: 0% na prosu pri koncentraciji 20 ppm ali manj; 0% na bombažu pri 0,625 ppm; ter samo nizko raven približno 20% na bombažu pri večjih dozah 2,5 in 10 ppm.

SPLOŠNE METODE, SESTAVKI IN UPORABA

Kot očividno izhaja iz opisa zgoraj navedenih načinov pesti cidne uporabe, predstavljeni izum omogoča nepričakovano pesticidno aktivne spojine in metode njihove uporabe v kontroli določenega števila raznih vrst členonožnih škodljivcev, zlasti tistih, ki vključujejo žuželke in bolj posebno tripse in listne uši. Spojine se tako koristno uporabljajo v praktični rabi, na primer na poljedelskih ali vrtnarskih nasadih, v gozdarstvu, pri okrasnih rastlinah in na travnikih.

Zato je za ta izum karakteristično, da omogoča metodo kontrole členonožnih škodljivcev na zadevanem prostoru, ki obsega obdelavo prostora (na primer z aplikacijo ali vzdrževanjem) s učinkovito količino spojine splošne formule (I) . Prostor obsega na primer žuželke same ali njihovo stanišče v primeru škodljivcev, ki napadajo rastline in tako vključuje na primer sredino v kateri rastlina raste (npr. zemlja ali voda), ali samo rastlino, vključujoč listje, steblo, korenine in seme.

Te spojine so lahko koristne pri kontroli z aplikacijo na listih ali pa v sistemskem delovanju na členonožce, posebno na nekatere žuželke ali pršice, ki objedajo nadtalne dele rastlin. Za dodatno kontrolo listnih škodljivcev lahko poskrbimo z aplikacijo na rastlinskih koreninah ali semenu ob poznejšem sistemskem premeščanju v nadtalne dele rastlin. Kot je naznačeno zgoraj, spojine izuma omogočajo učinkovito kontrolo členonožnih škodljivcev, zlasti žuželk. Izraz kontrola je mišljen tako, da obsega na primer: uničevanje, oviranje, zaviranje, zatiranje, odbijanje ali zastraševanje členonožnih Škodljivcev ali alternativno, s pomočjo teh sredstev ali drugih, zaščito rastlin, da bi preprečili škodo na rastlinah, ki jo povzročajo členonožni škodljivci. Ta sredstva lahko bolj specifično vključujejo, toda niso omejena na: 1) odbijanje/vplivanje/odvračanje žuželk, da ležejo jajčeca na rastlinah, ki so podvržene ali pa že obdelane s spojinami tega izuma; 2) delovanje, posredno ali neposredno, kot je ovicidni tretman, da bi onemogočili razvoj jajčec; 3) delovanje, posredno ali neposredno, kot inhibitorja prehrane škodljivcev, da se žuželke odvrnejo od hrane s pomočjo spojine tega izuma, ali pa drugih spojin in okoliščin na ali v rastlini, povzročenih s spojino izuma; in 4) vplivanje na fiziologijo rastline na primer s zmanjšanjem notranjega ali pa zunanjega pH rastline.

Primeri členonožnih škodljivcev, ki jih lahko kontroliramo s s spojinami izuma vključujejo na primer:

V razredu Insecta:

Red Homoptera (vrtanje-sesanje), npr.

družina	Cercopidae	mušjak
družina	Membracidae	drevesni skakač
družina	Cicadellidae	listni skakač
družina	Aphididae	listne uši
družina	Aleyrodidae	Ščitasti molji
družina	Coccidae	ščitaste uši in kavin črviček

družina Psyllidae	bolhe
družina Fulgoridae	rastlinski skakači

Red Thysanoptera (vrtanje - sesanje), npr.

družina Thripidae	tripsi
družina Phaethripidae	tripsi

Red Lepidoptera (žvečenje), npr.

družina Noctuidae gosenice, molji družina Lyonetudae gosenice, molji

V razredu Acari: (vrtanje - sesanje)

družina Tetranychidae	pršice
družina Eriophydae	pršice
družina Tenuipalpidae	pršice

Nekateri bolj specifični posamezni členonožni škodljivci, posebno žuželke, ki jih lahko kontroliramo, so:

tobačni trips	Frankliniella fusa
cvetlični trips	Frankliniella tritici
sojin trips	Sericothrips variabilis
čebulni trips	Thrips tabaci
palmin trips	Thrips palmi
citrusov trips	Scirtothrips titri
grozdni trips	Drepanothrips reuteri
zahodni cvetlični trips	Frankliniella occidentalis
rastlinjaški trips	Heliothrips haemorrhoidalis
perunikin trips	Iridothrips iridis
gladiolin trips	Thrips simplex
žitni trips	Limothrips cerealium
grahov trips	Kakothrips robustus

kužni trips bombažna listna uš vinska mušica žitna uš grahova uš ruska pšenična uš črna kuruzna uš zelena breskova uš krompirjeva uš melonina uš okrašena uš vrtnična uš tulipanska popkova uš krizantemna uš boljši skakač rastlinjaški ščitasti molj sladkokrompirjevi ščitasti molj citrusov ščitasti molj citrusov črni ščitasti molj ščitasti molj ščitasti molj ščitasti molj ščitasti molj volnast ščitasti molj oblačnokrili ščitasti molj grozdni ščitasti molj

Thrips imaginis

Aphis gossypii

Aphis illinoisensis Schiyaphis graminum Acyrthosiphon pisum Diuraphis noxia Rhopalosiphum maidis Myzus persicae Macrosiphum euphorbae Aphis gossypii

Myzus ornat us

Macrosiphum rosae Dysaphis tulipae Macrosiphoniella sanborni

Trialeurodes vaporariorum

Bemisia tabaci

Dialeurodes citri

Aleurocanthus woglumi Bemesia tabaci (sev

Poinsetta)

Bemesia tabaci (sev bombaž)

Trialeurodes abutilonea

Trialeurodes pergandei

Aleurothr ixus floccosus

Dialeurodes citrifolii

Trialeurodes vitiata azalejin ščitasti molj citrusov črviček mehiški črviček grozdni črviček ščitasta uš limone in pomaranče grbava olivna uš kalifornijska rdeča ščitasta uš plevasta ščitasta uš purpurna ščitasta uš gloverska ščitasta uš floridska rdeča ščitasta uš rjava mehka ščitasta uš San Jose ščitasta uš bela breskova ščitasta uš želvasta ščitasta uš slivova ščitna uš oleandrova ščitasta uš boisduval ščitasta uš filoksera pekorijev pljuvač pekorijeva listna ušica bombažni listni luknjač južnjaška sovka dvopikast rdeči pajek

Izum zagotavlja, kot je prej

Pealius azaleae

Planococcus citri

Phenacoccus gossypii

Pseudococcus maritimus

Icerya purchasi

Saissetia oleae

Aonidiella auranti

Parlatoria pergandii Lepidosaphes beckii Lepidosaphes gloveri Chrysomphalus aonidum Coccus hesperidum Quadrapidiotus perniciosus Pseudaulacaspis pentagona Lecanium migrofasciatum

Lecanium corni

Aspidiotus nerii

Diaspis boisduvali Phylloxera vitifoliae Clastopra achatinia Phylloxera notabilis

Bucculatrix thurberilla

Spodoptera eridania Tetranychus urticae opisano, metode kontrole škodljivcev z aplikacijo ali uporabo učinkovite količine spojin formule (I) na zemljišču kjer rastline živijo, ki obsega obdelavo zemljišča.

V praktični uporabi za kontrolo členonožcev, posebej žuželk ali pršic, metoda na primer vključuje apliciranje učinkovite količine spojine izuma na rastline ali na sredino v kateri one živijo. V realizaciji take metode aktivno spojino nasplošno apliciramo na zemljišče, na katerem je potrebno nadzorovati okužbo s škodljivimi členonožci (do katere je že prišlo ali pa se bo zgodila kasneje), v učinkoviti količini spojine ali sestavka, ki vsebuje omenjeno spojino, zadostni za kontrolo okužbe s škodljivci.

Kot je tu opisano, spojine in njihove sestavke lahko apliciramo v učinkovitih količinah na več različnih načinov, ki so strokovnjakom dobro znani. Ti postopki na primer vključujejo: aplikacijo na listju oziroma na tleh, če gre za poljščine, v količini približno 0,1 do približno 15 kg as/ha, priporočljivo je približno 1 do približno 5 kg as/ha; v primeru raztopine, ki se injektira v deblo, približno 1 do 25% as za avokado in citruse, da bi priskrbeli približno 0,1 do približno 10 g as/meter premera krošnje, priporočljivo je približno 0,5 do približno 2 g as/meter premera krošnje, kar znaša za popolnoma odraslo drevo od približno 2 do približno 8 g as/drevo; v obliki namaza na deblo drevesa citrusa in debla sadnih dreves, ki dajejo pečkaste in jabolkaste plodove, od približno 1 do približno 25% as v vodi, da bi dobili od približno 1 do približno 100 g as/drevo, priporočljivo je približno 5-50 g as/drevo; kot močilo za korenine na primer kalčkov jagod in citrusov, v obliki tekoče raztopine ali suspenzije, ki vsebujejo približno 1 do približno 120 g as/1, priporočljivo približno 2 do približno 30 g as/1; in kot obdelava semen od približno 0,2 do približno 30,0 g as/kg semena, priporočljivo je približno 0,5 do približno 5,0 g as/kg semena, količina pa je lahko večja ali manjša od teh obsegov, odvisno od faktorjev kot so tip in veličina semena in škodljivcev, ki jih moramo kontrolirati. V idealnih pogojih, odvisno od škodljivcev, ki jih moramo kontrolirati, lahko manjša količina zagotovi ustrezno zaščito. Na drugi strani pa lahko neugodni vremenski pogoji, odpornost škodljivcev ali drugi faktorji zahtevajo, da aktivno sestavino uporabijemo v večjih količinah. Optimalna količina je običajno odvisna od več faktorjev, na primer od vrste škodljivcev, ki jih kontroliramo, od tipa ali faze rasta napadene rastline, od prostornega razporeda rastlin, ali pa tudi od metode aplikacije. Konkretne sestavke, ki jih bodo uporabili in njihove učinkovite doze za aplikacijo bo izbral uporabnik ali pa neka druga, strokovna oseba tako, da bodo doseženi želeni učinki.

Če so škodljivci pritlehni bomo aktivno spojino, nasplošno v oblikovanem sestavku, ravnomerno raspodelili po površini, ki jo je treba zdraviti (npr. razsipanje vkrog ali pa po vrstah) na katerikoli primeren način. Aplikacijo lahko izvedemo, če je želeno, po celem polju ali površini kjer rastejo poljščine, ali v neposredni bližini semena ali rastline, ki jo je treba zaščititi pred napadom. Aktivno spojino lahko speremo v zemljo tako, da parcelo poškropimo z vodo ali pa jo lahko pustimo naravnemu delovanju dežja. Za časa ali pa po aplikaciji lahko oblikovano spojino, če je želeno, mehanično rasporedimo v zemljo, na primer s pluženjem, brananjem ali pa uporabo vlečnih verig. Aplikacijo lahko izpeljemo pred sajenjem, med sajenjem, po sajenju toda pred brstenjem, ali po brstenju. Dodatno lahko metoda kontrole obseže tudi obdelavo semena pred sejanjem, s kasnejšo kontrolo izvedeno po sejanju semena.

Metode kontrole rastlinskih nadlog se prav tako sestojijo iz nanašanja ali obdelovanja listov rastlin, da bi kontrolirali členonožce, posebej žuželke ali pršice, ki napadajo zračne dele rastlin. Vrhu tega so metode kontrole nadlog s spojinami tega izuma predvidene tudi za kontrolo škodljivcev, ki se hranijo z deli rastlin oddaljenimi od točke kjer smo uporabili sredstvo, na primer: žuželke, ki se hranijo z listjem lahko kontroliramo z aktivno spojino, ki smo jo uporabili na koreninah rastline ali pa semenu pred zasaditvijo oz. setvijo. Nadalje spojine izuma lahko zmanjšajo napade na rastlino s svojimi učinki tako, da rastlina postane neprebavljiva ali pa odbojna za nadlegovalce.

Spojine izuma in metode kontrole nadlog z njimi so posebej dragocene pri zaščiti polja, krme, zasajanja nasadov, rastlinjakov, sadovnjakov ali vinogradov, okrasnih rastlin, ali nasadov ali gozdnih dreves, ali travnikov, na primer: žita (takšna kot oves, ječmen, pšenica ali riž); zelenjave (tak23 šne kot fižol, zelje, kumare, salata, špinača, zelena, čebula, paradižnik ali beluš); poljščine (takšne kot bombaž, tobak, kuruza, proso, hmelj, kikiriki ali soja); plantažne rastline (take kot kava ali kakao); drobno sadje (tako kot jagode, brusnice); v sadovnjakih in gajih (koščičasto sadje kot breskve, mandelji, nektarine); jabolka ali granatna jabolka; citrusi (taki kot pomaranče, limone, grenivka), pekanovo ali avokadovo drevo; vinogradi; okrasne vrtne rastline; cvetje, zelenjava in grmičevje pod steklom ali v vrtovih oz. parkih; gozdno drevje (oboje: poletnozeleno in zimzeleno) v gozdovih, na plantažah ali v drevesnicah; in pa travniki.

Sestavki, ki smo jih tu opisali za uporabo na rastlinah v rasti ali pa na zemljiščih kjer rastline rastejo, uporabljamo na načine, ki so ustrezni aplikaciji spojin izuma, kar obsega:

sredstva za rastline v rasti: listni razpršilci, praški, granule, meglice ali pene; prav tako tudi suspenzije fino oddvojenih ali pa kapsuliranih sestavin; za obdelavo tal ali korenin: tekočina za namakanje, praški, granule, dimi ali pene; za semena poljščin: tekoča mazila ali praške za aplikacijo z obdelavo semen; ali injekcijo v v deblo drevesa ali namaz s uztrezno tekočo obliko ali pasto.

V praksi spojine tega izuma najbolj pogosto oblikujejo dele sestavkov. Te sestavke lahko uporabimo za kontrolo členonožcev, posebej žuželk in pršic. Sestavki so lahko katerega koli tipa, ki je primeren za uporabo proti želeni nadlogi ali njenemu stanišču. Ti sestavki vsebujejo vsaj eno spojino izuma, takšno kot je opisana prej, kot aktivno sestavino v kombinaciji ali združitvi z eno ali več kompatibilnimi komponentami, ki so na primer trdni ali pa tekoči nosilci, ali razredčilci, adjuvanti, površinsko aktivna sredstva, oz. nekaj podobnega, kar je primerno in smotrno ter agronomsko sprejemljivo. Ti sestavki, pripravljeni za členonožne škodljivce, katere lahko izdelamo na kakršen koli način, znan na tem področju, so prav tako del tega izuma.

Ti sestavki lahko vsebujejo prav tako druge vrste sestavin, kot so zaščitni koloidi, adhezivi, sredstva za zgoščevanje, tiksotropska sredstva, sredstva, ki pospešujejo vpijanje, razpršiva olja (zlasti za uporabo proti pršicam), stabilizatorji, konzervansna sredstva (posebno proti plesni), sredstva za izolacijo ali podobno, kakor tudi drugi znani aktivni sestavki s pesticidnimi lastnostmi (posebno insekticidnimi, snovmi, ki uničujejo grinje in valjkaste črve ter fungicidnimi), ali lastnostmi, ki regulirajo rast rastlin. Bolj posplošno povedano, spojine, ki so zajete z izumom lahko kombiniramo z vsemi trdnimi ali tekočimi dodatki, ki ustrezajo običajnim tehnikam formuliranja.

Sestavki primerni za aplikacijo v poljedelstvu, vrtnarstvu ipd. vključujejo oblike ustrezne za uporabo kot npr. tekoče razpršilce, praške, granule, meglice, pene, emulzije in podobno.

Doze za učinkovito uporabo spojin vsebovanih v izumu se lahko gibljejo v širokih mejah, zlasti v odvisnosti od narave škodljivcev, katere je treba odstraniti, ali pa stopnje okuženosti poljščin s škodljivci. Nasplošno spojine po izumu (koncentrirane ali razredčene pripravljene za uporabo) navadno vsebujejo približno od 0,001 do približno 9 5% (po masi) ene ali več aktivnih sestavin po izumu, približno od 0,1 do približno 50% ene ali večih drugih kompatibilnih komponent, takšnih kot so površinsko aktivna sredstva in podobno.

V predstavljenem poročilu izraz nosilec označuje organsko ali anorgansko sestavino, naravno ali sintetično, s katero kombiniramo aktivno sestavino, da bi olajšali njeno aplikacijo npr. na rastlinah, semenih ali tleh. Ta nosilec je torej splošno inerten in mora biti sprejemljiv (na primer agronomsko sprejemljiv, zlasti za rastlino, ki jo zdravimo).

Nosilec je lahko trden, na primer: gline, naravni ali sintetični silikati, silicijev dioksid, smole, voski, trdna gnojila (na primer soli amoniaka), zemljasti naravni minerali takšni kot kaolini, gline, talk, kreda, kvarc, atapulgit, montmorilonit, bentonit ali diatomacijska zemlja, ali talni sintetični minerali takšni kot silicijev dioksid, aluminijev trioksid ali pa silikati zlasti aluminijevi ali magnezijevi silikati. Kot trdni nosilci so za granule primerni: razbite ali lomljene naravne kamenine kot so kalcit, marmor, lahnjak, sepiolit in dolomit; sintetične granule anorganskih ali organskih zdrobov; granule organskih snovi kot so žagovina, lupine kokosa, koruzne koščice, koruzna luščina, stebla tobaka; kieselguhr, trikalcijev fosfat, zmleta pluta ali absorbentno črno oglje; v vodi topni polimeri, smole, voski; ali trdna gnojila. Takšne trdne spojine lahko, če je to želeno, vsebujejo enega ali pa več kompatibilnih močilnih, razpršilnih, emulzivnih ali barvilnih sredstev, katera, če so trdna, prav tako lahko služijo kot razredčilo.

Nosilec je prav tako lahko tudi tekočina na primer: voda; alkoholi, posebno butanol ali glikol, tako kot tudi njihovi etri in estri, zlasti metil glikol acetat; ketoni, predvsem aceton, cikloheksanon, metiletil keton, metilizobutilketon ali izoforon; frakcije nafte takšne kot so parafinski ali aromatski ogljikovodiki, zlasti ksileni ali alkil naftaleni; mineralna ali rastlinska olja; alifatični klorinirani ogljikovodiki, predvsem trikloroetan ali metilen klorid; aromatski klorinirani ogljikovodiki, zlasti klorobenzeni; v vodi topna ali močno polarna topila takšna kot dimetilformamid, dimetilsulfoksid, ali N-metilpirolidon; vtekoČinjeni plini; ali podobno ali pa njihova mešanica.

Površinsko aktivno sredstvo je lahko sredstvo za emulgiranje, razprševanje ali močenje ionskega ali neionskega tipa ali pa mešanica takšnih površinsko aktivnih sredstev.

Med njimi se nahajajo na primer soli poliakrilnih kislin, soli lignosulfonskih kisl|n, soli fenosulfonskih kislin, polikondenzati etilen oksida z maščobnimi alkoholi, ali maščobnimi kislinami ali maščobnimi amini, subsituirani fenoli {zlasti alkilfenoli ali arilfenoli), soli estrov sulfojantarne kisline, derivati taurina (predvsem alkiltaurati), fosfatni estri alkoholov ali polikondenzatov etilen oksida s fenoli, estri maščobnih kislin s polioli,ali sulfatni, sulfonatni ali fosfatni funkcionalni derivati zgoraj naštetih spojin. Nasplošno je bistvena prisotnost vsaj enega površinsko aktivnega sredstva kadar sta aktivna sestavina in/ali inerten nosilec samo malo topna v vodi ali pa sploh nista, voda pa je pri tem nosilno sredstvo sestavka za uporabo.

Sestavki izuma nadalje lahko vsebujejo druge aditive kot so adhezivi in barvila. V oblikah lahko uporabimo takšne adhezive kot so karboksimetilceluloza, naravni ali sintetični polimeri v obliki praškov, granul ali mrež, takšne kot arabska guma, polivinil alkohol ali polivinil acetat, naravni fosfolipidi kot sta cefalin ali lecitin, ali pa sintetični fosfolipidi. Mogoča je uporaba barvil takšnih kot so anorganski pigmenti, na primer: železovi oksidi, titanovi oksidi ali pruska modrina; organska barvila kot alizarinsko barvilo, azo barvilo ter kovinska ftalocianinska barvila; ali pa male količine nutrientov kot so soli železa, mangana, bora, bakra, kobalta, molibdena ali cinka.

Sestavki vsebujoči spojine splošne formule (I) , ki jih lahko uporabimo za kontrolo členonožnih škodljivcev, lahko prav tako vsebujejo sinergiste (na primer piperonil butoksid ali sesameks), stabilizirajoče snovi, druge insekticide, sredstva proti pršicam, sredstva za uničevanje valjkastih črvov, fungicide, na primer benomil in iprodion, baktericide, snovi, ki vabijo oz. odbijajo členonožce, feromone, dezodorante, korigense okusa, barvila ali pomožna trapevtska sredstva, na primer elemente v zelo malih količinah. Vse to je lahko namenjeno, da izboljša učinkovitost, vztrajnost, varnost, dovzetnost, če je zaželena ter obenem razširi obseg kontroliranih Škodljivcev ali pa, da sestavku omogoči še druge koristne učinke v isti živali ali na istem obdelanem področju.

Primeri drugih pesticidno aktivnih spojin, ki jih lahko vključimo ali uporabimo v povezanosti s sestavki prikazanega izuma, so: acefat, klorpirifos, demeton-S-metil, disolfoton, etoprofos, fenitrotion, fenamifos, fonofos, iprodion, izazofos, izofenfos, malation, monokrotofos, paration, forat, fosalon, pirimifos-metil, terbufos, trizofos, ciflutrin, cipermetrin, deltmetrin, fenpropatrin, fenvalerat, permetrin, teflutrin, aldikarb, karbosulfan, metomil, oksamil, pirimikarb, bendiokarb, teflubenzuron, dikofol, endosulfan, lindan, benzoksimat, kartap, ciheksatin, tetradifon, aver mektini, ivermektini, milbemicini, triofanat, triklorfon, dikorvos, diaveridin ali dimetriadazol.

Glede na uporabo spojin tega izuma ter posebej Fosetila-Al so odkrili, da nekateri sestavki in njihova uporaba koristno vsebujejo stabilizatorje, ki lahko obsegajo, na primer: vodotopni cink ali kalcijevo sol šibkih kislin (anorganske ali organske), kot je to opisal Barlet v GB patentu 2,163,625 in 2,137,498, zlasti koristno za injciiranje v debla dreves ali v grmičevja; ali vodotopna sol močne baze (anorganske ali organske) ter šibke anorganske ali organske kisline, kot je opisal Barlet za pršce, močitve ali injiciranja v USA patentu 4,935,410, kar je tu vključeno kot referenca.

Za uporabo v poljedelstvu so torej spojine formule (I) običajno v obliki sestavkov, ki so v različnih trdnih ali pa tekočih oblikah.

Trdne oblike sestavkov, ki jih lahko uporabimo so suhi praški (z vsebino spojine formule (I) do 80%), topni praški ali granule (vključno granule, ki se v vodi razpršijo), zlasti tisti, ki smo jih pridobili s stiskanjem, strnjevanjem, impregnacijo granularnega nosilca in granuliranjem iz praška ( vsebina spojine formule (I) v teh topnih praških ali granulah je med približno 0,5 in približno 95%). Trdne homogene ali heterogene sestavke, ki vsebujejo eno ali več spojin splošne formule (I), na primer granule, kroglice, brikete ali kapsule, lahko uporabljamo za obdelavo stoječe ali pa tekoče vode za določen čas. Podoben učinek dosežemo z vkapljanjem vode ali z izmeničnim dolivanjem v vodi razsute30 ga koncentrata kakor je tu opisano.

Tekoči sestavki, na primer, vključujejo vodne in ne-vodne raztopine ali suspenzije (kot so koncentrati, ki jih lahko emulgiramo, emulzije, tekoči namazi, disperzije ali raztopine) ali pa aerosoli. Tekoči sestavki zlasti vključujejo tudi koncentrate, ki jih lahko emulgiramo, disperzije, emulzije, tekoča mazila, aerosole, topne praške (ali praške za razprševanje), suha mazila ali paste kot oblike sestavkov, ki so v tekočem stanju ali pa jih nameravamo vtekočiniti ko jih bomo rabili, na primer v obliki vodnega razpršilca (vključno nizkega in ultra nizkega volumna), kot meglice ali pa kot aerosole.

Tekoči sestavki, na primer v obliki koncentrata, ki ga lahko emulgiramo ali raztopimo, najpogosteje obssegajo od 5 do približno 90% na maso aktivne sestavine, medtem ko obsegajo emulzije ali raztopine, ki so pripravljene za uporabo, od približno 0,01 do približno 20% aktivne sestavine. Če je potrebno lahko poleg topila koncentrati, ki jih lahko emulgiramo ali raztopimo, vssebujejo od približno 2 do približno 50% primernih aditivov, takšnih kot so stabilizatorji, površinsko aktivna sredstva, sredstva za prodiranje, preprečevalci korozije, barvila ali adhezivi. Emulzije vsake zahtevane koncentracije, ki so zlasti primerne za aplikacijo na rastlinah, na primer, lahko pridobimo iz teh koncentratov z razredčenjem z vodo. Ti sestavki so vključeni v okvir sestavkov, ki jih lahko uporabimo v predstavljenem izumu.

Emulzije imajo lahko obliko tipa vode-v-olju ali pa olja-vvodi in so lahko gosto konzistentne.

Vse te vodne disperzije ali emulzije ali pa mešanice za razprševanje lahko uporabimo na poljščinah z vsakim primernim sredstvom predvsem z razprševanjem, v količinah, ki so splošno vzete od približno 100 do približno 1.200 litrov mešanice pršca po hektarju, toda lahko so tudi večje ali manjše (na primer nizki ali ultra nizki volumen), odvisno od potreb ali pa tehnike uporabe. Spojine ali sestavke po izumu navadno uporabljamo na rastlinju ter posebej na koreninah, semenih, stebljikah ali listih, kjer je treba odstraniti škodij ivce.

Koncentrirane suspenzije, ki jih lahko uporabimo z razprševanjem pripravimo tako, da ustvarijo stabilen tekoči izdelek, ki se ne seseda (fina zrnca) in običajno vsebujejo od približno 10 do približno 75% na maso aktivne sestavine; od približno 0,5 do približno 30% površinsko aktivnih sredstev; od približno 0,1 do približno 10% tiksotropnih sredstev; od približno 0 do približno 30% primernih aditivov, kot so sredstva proti peni, preprečevalci korozije, stabilizatorji, sredstva za prodiranje, adhezivi in, kot nosilec, voda ali pa neka organska tekočina v kateri je aktivna sestavina slabo topna ali netopna. V nosilcu lahko raztopimo neko organsko trdno snov ali anorganske soli, da bi pripomogli, da ne pride do sesedanja, ali pa dodamo antifriz za vodo.

Močljive praške (ali praške za razpršitev) običajno pripravimo tako, da vsebujejo od približno 10 do približno 95% na maso aktivne sestavine; od približno 20 do približno 90% trdnega nosilca; od približno 0 do približno 5% sredstva za močenje; od približno 3 do približno 10% sredstva za dispergiranje in, če je potrebno, od približno 0 do približno 10% enega ali večih stabilizatorjev in/ali drugih aditivov, takšnih kot so sredstva za prodiranje, adhezivi, sredstva, ki preprečujejo strjevanje, barvila in podobno. Da bi pridobili te močljive praške, moramo aktivno(e) sestavino(e) temeljito premešati v ustreznem mešalcu z dodatnimi snovmi, ki jih lahko namočimo na luknjičavem lijaku in jo(j ih) zmeljemo v mlinu ali drugi ustrezni napravi za mletje. Tako pridobimo močljive praške katerih močljivost in sposobnost, da tvorijo suspenzijo so zelo koristni. Lahko jih razpršimo v vodi, da bi dobili vsakoželeno koncentracijo in to suspenzijo zelo koristno uporabimo zlasti za zaščito listja rastlin.

Granule disperzibilne v vodi (oznaka GDV), granule, ki se takoj dispergirajo v vodi vsebujejo sestavke, ki so bistveno blizu tistih, ki se nahajajo v močljivih praških. Lahko jih pripravimo z granuliranjem oblik opisanih v zvezi z močljivimi praški bodisi na mokri način (stiskanje fino razdelejene aktivne sestavine z inertnim polnilcem in malo vode, na primer od 1 do 20% na maso, ali z vodno raztopino sredstva za dispergiranje ali povezovalca, ki mu sledi sušenje in presejanje) ali pa na suhi način (zgoščevanje, ki mu sledi mletje in presejanje).

Primeri specifičnih sestavkov

Naslednji PRIMERI 5-15 sestavkov izdelanih po dobro poznanih postopkih, ali pa tistih, ki so popisani tukaj, ilustrirajo sestavke uporabne proti členonožnim škodljivcem, zlasti pršicam ali žuželkam, ki vsebujejo, kot aktivno sestavino, spojine splošne formule (I), take kot so zgoraj opisani. Sestavek kot je opisan v PRIMERIH 5, 6 in 13-15 lahko razredčimo v vodi tako, da dobimo razpršij iv sestavek v koncentracijah primernih za uporabo na polju. Primeri opisujejo sestavine z običajnimi ali trgovskimi imeni, kemičnimi imeni ter masnimi odstotki.

PRIMER 5

P ♦ « « « *

ALIETTE 80WP (močljivi prašek) pripravimo po standardnem postopku, vsebuje pa naslednje sestavine v masnih %:

fosestil-Al, teh.

T-DET N-40

Ronex

Surfynol 104S

Polyfon F Hi Sil 233 aluminijev tris-(O-etil fosfonat) 84,2 etoksiliran nonil fenol (40 molov 3,0 etilen oksida, E.O.) polioksietilen (12 molov E.O.) 1,5 tridecil eter

50:50 mešanica hidratiranega si- 2,0 licijevega dioksida in 2,4,7,9tetrametil-5-decin-4,7-diola lignosulfonat, natrijeva sol 3,0 hidratirani silicijev dioksid 3,0

Barden Ag-1

Kaolinit glina

3,3

PRIMER 6

GDV (granula disperzibilna v vodi) pripravimo kot sledi, z naslednjimi sestavinami v masnih %:

fosetyl-Al, teh Igepal CO890

Igepal CO66 0

Rhodosil 454

Volclay HPM-20

Morwet D-425 aluminijev tris-(O-etil fosfonat) 82,5 etoksiliran nonil fenol (40 molov 3,0 etilen oksida) etoksiliran nonil fenol (10 molov 2,0 etilen oksida) kalcijev acetat, 0,5 H₂O 5,0 polidimetil siloksansko olje 0,5 plus inertni polnilec bentonit glina 4,0 natrijeva sol sulfoniranega kon- 3,0 denzata naftalen-formaldehid

PRIMER 7

ALIETTE^R (10%)/Rovral (5%) 15G (granularni) smo pripravili z naslednj imi sestavinami v masnih %:

ALIETTVi^ 80 WP ROVRAL^R 50 WP

Iprodione, teh

Reax 45L kot v PRIMERU 5 12,6

10,2

-(3,5-diklorofenil)-N- 53,16 (1-metiletil)-2,4-diokso1-imidazolidinkarboksamid lignosulfonat, natrijeva sol 6,0

Attaclay atapulfitna glina 40,84 mavec kalcijev sulfat 67,2

Norlig 11 dg lignosulfonat, kalcijeva sol 10,0

PRIMERI 8-12

Druge 15G (granularne) sestavke smo pripravili z naslednjimi sestavinami v masnih %:

PRIMER 8

fosetil-Al, teh.	aluminijev tris-(O-etil fosfonat)	10,8
iprodione, teh.	3-(3,5-diklorofenil)-N-(1-metil-	5,4
Norlig 11 dg	etil)-2,4-diokso-1-imidazolidin- karboksamid lignosulfonat, kalcijeva sol	10,0
mavec	kalcijev sulfat	73,8
fosetyl-Al, teh.	PRIMER 9 aluminijev tris-(O-etil fosfonat)	10,6
iprodione, teh.	3-(3,5-diklorofenil)-N-(1-metil	5,3
Norlig 11 dg	etil)- 2,4-diokso-1-imidazolidin- karboksamid lignosulfonat, kalcijeva sol	12, 0
mavec	kalcijev sulfat	57,1
moka pripravljena		15,0
iz trdega lesa fosetyl-Al, teh.	PRIMER 10 aluminijev tris-(O-etil fosfonat)	10,6
iprodione, teh.	3-(3,5-diklorofenil)-N-(1-metil	5,3

etil) - 2,4 -diokso-1-imidazolidinkarboksamid

Norlig 11 dg lignosulfonat, kalcijeva sol 15,0 mavec kalcijev sulfat 54,1 moka iz orehove .................... 15,0 lupine

PRIMER 11 fosetyl-Al, teh. aluminijev tris-{O-etil fosfonat) 10,8 iprodione, teh. 3 -(3,5-diklorofenil)-N-(1-metil 5,4 etil)-2,4-diokso-1-imidazolidinkarboksamid žitni otrobi ................. 43,8 nepresejana pše- ................. 40,0 nična moka

PRIMER 12 fosetil-Al, teh. aluminijev tris-(O-etil fosfonat) 10,8 iprodione, teh. 3 -(3,5-diklorofenil)-N-(1-metil- 5,4 etil)-2,4-diokso-1-imidazolidinkarboksamid

Norlig 11 dg lignosulfonat, kalcijeva sol 10,0 mavec kalcijev sulfat 23,8 nepresejana pše- ...........-..... 50,0 nična moka

Tekoče oblike, vključno suspenzije, lahko tudi pripravimo kot je opisano v nadaljevanju.

PRIMER 13

Stabilizirano disperzijo utmeljeno na vodi smo pripravili s sledečimi sestavinami v masnih %:

fosetil-Al, teh. aluminijev tris-(O-etil fosfonat) 52,0 etoksilirani nonil fenol (40 3,5 molov E.O.) etoksilirani nonil fenol (10 0,6 molov E.O.) natrijeva sol sulfoniranega 3,0 lignina polidimetil siloksan 0,2 natrijev acetat 2,5 hidratirani silicijev dioksid 0,6 natrijev benzoat 0,6 natrijeva bentonitna glina 1,5 ksantumovo lepilo 0,2 deionizirana voda 35,3

V tem ali drugih vodnih sestavkih je normalno potrebna prisotnost stabilizatorja, npr. kovinske soli. Te vključujejo npr. kalcijev ali kalijev acetat, natrijev ali kalcijev propionat, etilen diamin tetraocetno kislino in soli, natrijev benzoat, itn.

PRIMER 14

fosetil-Al,	teh.	aluminijev tris-(O-etil fosfonat)	52,0
- - - —		etoksiliran! nonil fenol (40 molov E.O.)	3,0
		etoksilirani nonil fenol (10 molov E.O.)	1,2
		natrijeva sol sulfoniranega kondenzata naftalen-formaldehid	1,9
		kalcijev acetat	3,1
		natrijeva bentonitna glina	2,0
		polidimetil siloksan	0,3
		hidratirani silicijev dioksid	0,6
		ksantumovo lepilo	0,2
		deionizirana voda PRIMER 15	35,7
Sledeče stabilizirane disperzije na bazi olja, ki jih	lahko
emulgiramo,	smo	pridobili s sestavinami v masnih %:
fosetyl-Al,	teh.	aluminijev tris-(O-etil fosfonat)	31,90
Orchex 796		mešano parafinsko/cikloparafinsko olje	45,23
Aleolec S		sojih lecitin	5,68
Morwet IP		izopropil naftalen sulfonat	2,18
Benton 38		modificirana Bentonit glina	1,31
		metanol	0,42
		deionizirana voda	0, 02
Aerosol OTS		natrijev dioktilsukcinat	4,69

Tergitol 0683

Pluronic L63

Ganex V216

Versene

DAP etoksiliran in propoksiliran 4,68 nonil fenol ko-polimer etilen oksid/propilen 0,94 oksid alkiliran polivinil pirolidon 1,54 etilen diamin tetraocetna kislina 0,94 diamonijev fosfat 0,47

Alternativno lahko v gornjem primeru DAP nadomestimo s sredstvom za stabiliziranje, kot je opisano v PRIMERU 13. Prav tako so alternativna sredstva za suspendiranje namesto gline Bentonita polimeri poliakrilne kisline in sredstva za želatiniranje kot so natrijev benzoat plus natrijev lauril sulfat.

Claims (28)

1. PATENTNI ZAHTEVKI

   1. Metoda uporabe za kontrolo členonožnih škodljivcev, označena s tem, da obsega aplikacijo na ali obdelavo prostora, ki potrebuje takšno kontrolo, s učinkovito količino, zadostno za kontrolo ali zatiranje omenjenih členonožcev, aktivne sestavine - spojine formule (I)

   H (R — P — Οθ )_n ^Mn®

   II o

   (I) kjer je:

   - R OH ali pa alkoksi, ki vsebuje 1 do 4 ogljikove atome;

   - M je atom vodika (kadar je R hidrdoksilni radikal) ali alkalijska kovina, zemljoalkalijska kovina ali aluminijev kation; in

   - n je celo število od 1 do 3.
2. 2. Metoda po zahtevku 1, označena s tem, da je prostor rastlina, del rastline ali njeno stanišče.
3. 3. Metoda po zahtevku 2, označena s tem, da so členonožni škodljivci škodljive žuželke iz redov Homoptera, Thysanoptera ali Lepidoptera, ali pršice iz razreda Acari.
4. 4. Metoda po zahtevku 3, označena s tem, da so škodljive žuželke listne uši iz družine Aphididae, ščitasti molji iz družine Aleyrodidae, tripsi iz družin Thripidae ali

   Phaethtripidae, ali gosenice ali molji iz družin Noctuidae ali Lyonetudae in pršice iz družin Tetranychidae, Eriophydae ali Tenuipalpidae.
5. 5. Metoda po zahtevku 4, označena s tem, da so škodljive žuželke ščitasti molji iz družine Aleyrodidae ali tripsi iz družin Thripidae ali Phaethripide.
6. 6. Metoda po zahtevku 4, označena s tem, da se spojina uporablja na rastlini ali delih rastline ali njenem stanišču v učinkoviti količini: v primeru obdelave listov ali tal od približno 0,1 do približno 15 kg as/ha; v primeru raztopine, ki se injicira v deblo drevesa, od približno 0,1 do približno 10 g as/meter premera krošnje drevesa; v primeru premaza za deblo drevesa od približno 1 do približno 100 g as/drevo; v primeru močila za korenine kalčkov s tekočo raztopino ali suspenzijo od približno 1 do približno 120 g as/1; ali v primeru obdelave semena od približno 0,2 do približno 30 g as/kg semena.
7. 7. Metoda po zahtevku 6, označena s tem, da je učinkovita količina spojine: približno 1 do približno 5 kg/ha pri obdelavi listja ali tal; približno 0,5 do približno 2 g as/meter premera krošnje drevesa , če se injicira v njegovo deblo; približno 5 do približno 50 g as/drevo, če se deblo drevesa premaže; približno 2 do približno 30 g as/1 v primeru raztopine ali suspenzije za močenje korenin; ali približno 0,5 do približno 5,0 g as/kg semena, če obdelujemo seme.
8. 8. Metoda po zahtevku 2, označena s tem, da kontrolo ali zatiranje členonožnih škodljivcev na rastlinah dosežemo z neposrednim ali posrednim kontaktnim delovanjem, s sistemskim delovanjem, z onemogočanjem prehrane žuželk, z odbijanjem žuželk, s uničevanjem jajčec, ali s fiziološkimi učinki rastline.
9. 9. Metoda po zahtevku 7, označena s tem, da so rastline: poljščine, krmilne rastline, plantažne rastline, rastline vzgajane v rastlinjakih, rastline v sadovnjakih ali vinogradih, okrasne rastline, plantažno ali gozdno drevje, povrtnine, ali rastline v travnikih.
10. 10. Metoda po zahtevku 9, označena s tem, da so rastline: žita - oves, ječmen, pšenica ali riž; poljščine bombaž, tobak, koruza, proso, hmelj, kikiriki ali soja; drobno sadje kot so brusnice ali jagode; plantažni nasadi kave ali kakaoa; namizno sadje - breskve, mandelji ali nektarine; jabolkasta sadja; citrusi - pomaranča, limona in grenivka; pekanovo ali avokadovo drevo; grozdje; cvetje ali grmičevje ali okrasne rastline; zelenjave - kumara, zelje, salata, špinača, zelena, čebula, paradižnik ali beluš; travniške rastline.
11. 11. Metoda po zahtevku 1, označena s tem, da je v spojini formule (I) R enako OH ali C2H5OH, M je pa H, Na, K, Ca ali Al.
12. 12. Metoda po zahtevku 11, označena s tem, da je spojina fosforasta kislina v kateri je R enako OH, M je H in n je

    1.
13. 13. Metoda po zahtevku 11, označena s tem, da je spojina aluminijev tris-(O-etil fosfonat), kjer je R C₂H₅O, M je Al in n je 3.
14. 14. Metoda po zahtevku 13, označena s tem, da nadalje obsega kombinacijo s fungicidno spojino, 3-(3,5diklorofenil)-N-{1-metiletil)-2,4-diokso-1-imidazolidinkarboksamidom.
15. 15. Metoda po zahtevku 10, označena s tem, da je v spojini formule (I) R enako OH ali C₂H₅O in M je H, Na, K, Ca ali Al.
16. 16. Metoda po zahtevku 15, označena s tem, da je spojina fosforasta kislina v kateri je R enako OH, M je H in n je

    1.
17. 17. Metoda po zahtevku 15, označena s tem, da je spojina aluminijev tris-(O-etil fosfonat), v katerem je R enako C₂H₅O, M je Al in n je 3.
18. 18. Metoda po postopku 17, označena s tem, da nadalje obsega kombinacijo s fungicidno spojino, 3-(3,5diklorofenil)-N-(1-metiletil)-2,4-diokso-1-imidazolidinkarboksamidom.
19. 19. Sestavek za kontrolo členonožnih škodljivcev na zemljišču, označen s tem, da obsega eno poljedelsko kompatibilno ali sprejemljivo komponento in učinkovito količino, v uporabi zadostno za kontrolo omenjenih členonožnih škodljivcev na omenjenem zemljišču, aktivne sestavine - spojine formule (I)

    H (R-|-O©)_n ^Mn@ (D

    II kjer je:

    - R OH ali pa alkoksi, ki vsebuje 1 do 4 ogljikove atome;

    - M je atom vodika (kadar je R hidroksilni radikal) ali alkalijska kovina, zemljoalkalijska kovina ali aluminijev kation; in

    - n je celo število od 1 do 3.
20. 20. Sestavek po zahtevku 19, označen s tem, da je prostor rastlina ali njeno stanišče.
21. 21. Sestavek po zahtevku 20, označen s tem, da so členonožni škodljivci škodljive žuželke iz redov Homoptera, Thysanoptera ali Lepidoptera ali pršice iz razreda Acari.
22. 22. Sestavek po zahtevku 21, označen s tem, da so škodljive žuželke listne uši iz družine Aphididae, ščitasti molji iz družine Aleyrodidae, tripsi iz družine Thripidae ali Phaethripidae, ali gosenice ali molji iz družin Noctuidae ali Kyonetudae in pršice iz družin Tetranychidae, Eriophyidae ali Tenuipalpidae.
23. 23. Sestavek po zahtevku 22, označen s tem, da so škodljive žuželke ščitasti molji iz družine Alyrodidae ali tripsi iz družin Thripidae ali Phaethripidae.
24. 24. Sestavek po zahtevku 22, označen s tem, da vsebuje približno 1 do približno 95% (na maso) trdnega ali tekočega nosilca in na izbiro približno 0,1 do približno 50% (na maso) površinsko aktivnega sredstva kot poljedelsko kompatibilno ali sprejemljivo spojino in učinkovito količino približno 0,001 do približno 95% (na maso) spojine formule (I) kot aktivne sestavine.
25. 25. Sestavek po zahtevku 24, označen s tem, da je učinkovita količina spojine formule (I), ko se uporablja na rastlini, na delih rastline ali na njenem stanišču, zadostna da omogoči: približno 0,1 do približno 15 kg as/ha aplicirane na listju ali tleh; približno 0,1 do približno 10 g as/meter premera drevesne krošnje aplicirane kot raztopina, ki se injicira v deblo drevesa; približno l do približno 100 g as/drevo v primeru premaza debla drevesa; približno 1 do približno 120 g as/1 v raztopini ali suspenziji za močo korenin; ali približno 0,2 do približno 30 g as/kg semena, če gre za obdelavo rastlinskih semen.
26. 26. Sestavek po zahtevku 25, označen s tem, da je spojina formule (I) fosforasta kislina.
27. 27. Sestavek po zahtevku 25, označen s tem, da je spojina formule (I) aluminijev tris-(O-etil fosfonat).
28. 28. 'Sestavek po zahtevku 27, označen s tem, da nadalje vsebuje kombinacijo s fungicidno spojino, 3- (3,5-diklorofenil)-N-(l-metiletil)-2,4-diokso-l-imidazolidinkarboksamidom.

    Za

    RHONE-POULENC AGROCHIMIE:

    PATENTNA PISARNA

    LJUBLJANA 1

    22351

    Izvleček

    KONTROLA ČLENONOŽNIH ŠKODLJIVCEV S FOSFORASTO KISLINO IN NJENIMI MONO-ESTRI IN SOLMI

    Izum se nanaša na pesticidne sestavke zasnovane na fosforasti kislini, njenih monoestrih in soleh za nove metode uporabe v kontroli členonožnih škodljivcev na rastlinah ali njihovih staniščih, s spojino formule (I)

    H (R- P - 0®)_n ^Mn® O (I) kjer je:

    - R OH ali pa alkoksi, ki vsebuje 1 do 4 ogljikove atome;

    - M je atom vodika (kadar je R hidroksilni radikal) ali alkalijska kovina, zemljoalkalijska kovina ali aluminijev kation; in

    - n je celo število od l do 3.