SVETO PISMO (Biblija) Iz globočine 1. Od mnogoboštva k enoboštvu. Za stara orientalska in tudi evropska verstva je bilo značilno mnobgoboštvo, torej več različno vplivnih in pomembnih bogov, ki so imeli običajno vsak svojo vlogo. Če je bil npr. nekdo v stari Grčiji nasilen, je svoja zla dejanja lahko opravičeval s tem, da ga je obsedel bog vojne Ares. Nekateri poznavalci vidijo začetek enoboštva v starem Egiptu, ko je faraon Ehnaton skušal uveljaviti kult boga sonca Atona. Od tod naj bi izvirali judovski Jahve, krščanski troedini Bog Oče, Sin in Sveti duh ter muslimanski Alah. Krščanstvo tako uvrščamo med enoboštva, čeprav svetniki s svojimi zaščitniškimi vlogami nekako nadomeščajo posamezne poganske bogove. Vsekakor pa pomeni krščanstvo nekaj novega predvsem zaradi pojava Kristusa, dobrega Boga, ki naj bi s svojo darujočo smrtjo na križu odrešil človeštvo. Zato zahteva krščanska vera tudi od ljudi, ki so po svoji naravi dobri in slabi, sebični in nesebični, da se s svojimi dejanji skušajo približati Bogu. 2. Presodi: a) Stara verstva so pogosto razlagala naravne pojave in nerazumljivo človeško obnašanje z delovanjem in poseganjem božanstev; b) Krščanska vera vključuje tudi prvine poganskih verstev; c) Krščanska vera človeka nima namena spreminjati, ampak ga samo nagrajuje in kaznuje. 3. Pomni. Psalm je grška beseda in pomeni pesem, peto ob glasbeni spremljavi. Knjiga psalmov je del Stare zaveze Svetega pisma, gre pa za okoli sto petdeset verskih pesmi, v katerih je v ospredju odnos med verniki in Bogom. V psalmih so opazne zveze s staro egipčansko in babilonsko-asirsko poezijo, nastajali pa so v prvem tisočletju pred našim štetjem. 4. Preberi psalm Iz globočine, ki je bolj znan po latinskem naslovu De profundis. Iz globočine kličem k tebi, Gospod, moja duša upa v njegovo besedo; Gospod, sliši moj glas! moja duša pričakuje Gospoda Naj pazijo tvoja ušesa bolj ko stražniki jutranjo zarjo. na glas moje prošnje. Bolj ko stražniki jutranjo zarjo Če boš pregrehe v spominu ohranil, naj Izrael pričakuje Gospoda; Gospod, Gospod, kdo bo obstal? zakaj pri Gospodu je usmiljenje, Toda pri tebi je odpuščanje grehov, pri njem je obilno odrešenje: da bi ti s spoštovanjem služili. on bo Izraela rešil Upam v Gospoda, vseh njegovih pregreh. 5. Poskusi s kratko povedjo izraziti sporočilo pesmi. ................................................. .......................................................................................................................................... 6. Izpiši tista verza iz psalma, v katerih je najbolj opazno nasprotje med človekovo nemočjo in božjo močjo, in pojasni razlog za človekovo nemoč. .......................................................................................................................................... .......................................................................................................................................... .......................................................................................................................................... 7. Sklepaj: Stražniki težko pričakujejo jutranjo zarjo, ker a) jih je strah teme in raznih nevarnosti, b) se bodo zjutraj najedli in napili, c) bodo zjutraj končno spet pri svojih družinah. 8. Podčrtaj vse tiste izraze, ki se nanašajo na božje usmiljenje. 9. Presodi: Za to pesem je značilno, da a) se nekateri motivi ponavljajo z drugimi besedami, b) ritem ustvarjajo pogosti paralelizmi členov, c) je veliko bolj epska kot lirska. 10. Ugotovi, ali se na Boga obrača posameznik ali zastopnik celotnega judovskega naroda, in utemelji svojo odločitev. ............................................................................................... .......................................................................................................................................... Visoka pesem 1. Nastanek. Najprej so avtorstvo Visoke pesmi pripisovali judovskemu kralju Salomonu, ki je živel v desetem stoletju pred našim štetjem. Kasneje so ugotovili, da je pesnitev bistveno mlajša. Nekateri deli so sicer najbrž res nastali v Salomonovem času, po vsej verjetnosti pa je dal pesnitvi končno podobo razgledan neznan avtor v četrtem stoletju pred našim štetjem. V Sveto pismo je bila dokončno sprejeta šele v prvem stoletju po Kristusu, ko je njen zagovornik rabi Aqiba izjavil: "Ves svet ni vreden dneva, ko je bila Izraelu dana Visoka pesem. Vsi spisi so sveti, Visoka pesem pa je presveta." 2. Zgradba in vsebina. Visoko pesem lahko razdelimo na osem spevov. Dogajanje spremlja in komentira zbor mladenk. Glavne osebe so pastirica Sulamit, njen ljubi, ki je tudi pastir, in kralj. Gre za nekakšen ljubezenski trikotnik, saj močni kralj snubi preprosto, a lepo dekle, ta pa ga zavrača in se odloča za svojega pastirja, ki ga nesebično ljubi. 3. Tri osrednje razlage. Po alegorični razlagi naj bi ljubezen med dekletom Sulamit in njenim ljubim pastirjem predstavljala duhovno zvezo med Jahvejem in izraelskim ljudstvom (judje) oz. med Kristusom in krščansko versko skupnostjo (kristjani). Po tej razlagi naj bi npr. verza, ki opisujeta lepoto ženskega telesa (Tvoj trebuh je kup pšenice, / z lilijami obdan.) alegorično pomenila, da gre za Kristusa, ki ga je rodila brezmadežna Devica Marija (trebuh in lilija) in ki je bil zmlet v mlinu trpljenja, da bi postal kruh življenja (pšenica). Kultna razlaga se nanaša na poganske obrede v čast božanstvom rodovitnosti, ki so bili zelo razuzdani, zato so jih izraelski preroki preganjali. Mitološka besedila pripovedujejo o sončnem bogu, ki pozimi umre in odide v podzemlje, njegova ljuba, boginja ljubezni, pa ga spomladi poišče in pripelje nazaj. Njuna poroka in združitev pomenita začetek novega življenja. Po realistični razlagi naj bi šlo za sklop pravih ljubezenskih pesmi, kakršne poznamo tudi iz egipčanske in arabske književnosti. 4. Pojasni, zaradi katere razlage je bila Visoka pesem uvrščena v Sveto pismo in kakšno razumevanje pesnitve je najprimernejše za šolsko obravnavo. .......................................................................................................................................... .......................................................................................................................................... 5. Preberi prvi odlomek. Kar je lilija med robidami, Svojega ljubega slišim! je moja draga med dekleti. Glej ga, prihaja: skače čez gore, Kakor jablana med gozdnim drevjem preskakuje griče. je moj ljubi med mladeniči. Moj ljubi je podoben srnjaku Tako rada posedam v njeni senci ali mlademu jelenu. in njen sad je sladek mojim ustom. Že stoji za našim zidom in gleda skoz okno, V vinski hram me je peljal, oprezuje skoz mrežo. izkazoval mi je ljubezen. Okrepčajte me z rozinovimi kolači, Moj ljubi spregovori in mi reče: poživite me z jabolki, Vstani, moja draga, ker sem bolna od ljubezni! lepotica moja, in pridi! Njegova levica je pod mojo glavo, Glej, zima je minila, njegova desnica me objema. deževje je ponehalo, prešlo. Rotim vas, jeruzalemske mladenke, Cvetice so se prikazale v deželi, pri gazelah ali poljskih srnah: čas petja prihaja, Le budite in spodbujajte ljubezen, grlica se oglaša v naši deželi. dokler se hoče veseliti! 6. Označi, v katerih delih odlomka govori zaročenec in v katerem zaročenka ter ugotovi, zakaj so v času romantike razumeli Visoko pesem kot dramatsko besedilo. .......................................................................................................................................... 7. Določi osrednjo besedo odlomka in navedi besedi, ki sta z njo v neposredni zvezi. ......................................................................................................................................... 8. Pojasni, kaj o zaročenki in zaročencu sporočata prvi dve prispodobi. .......................................................................................................................................... 9. Presodi: Vse prispodobe v odlomku so iz a) narave, b) kmečkega življenja, c) dvornega okolja. 10. Podčrtaj v odlomku vse tiste verze, ki posredno izražajo, da nekdo/nekaj preprečuje ljubezen. 11. Predstavi letni čas dogajanja in ga poveži s kultno razlago Visoke pesmi. .......................................................................................................................................... .......................................................................................................................................... 12. Preberi drugi odlomek. Spala sem, a moje srce je bedelo. s prstov topna mira na držaj zapaha. Čuj: moj ljubi trka! Odprla sem svojemu ljubemu, a ljubi se je obrnil in odšel. Odpri mi, moja sestra, moja draga, V duhu sem šla za njegovim klicem: golobica moja, moja krasotica, iskala sem ga, pa ga nisem našla, ker mi je glava mokra od rose klicala sem ga, pa se mi ni oglasil. in kodri od nočnih kapljic. Naletela sem na stražnike, ki krožijo po mestu: Slekla sem se že, pretepli so me, me ranili naj se spet oblačim? in strgali z mene ogrinjalo, Umila sem si noge, ti čuvarji obzidja. naj jih spet umažem? Ljubi pa je stegnil roko skoz linico Rotim vas, jeruzalemske mladenke: in srce mi je vzkipelo zanj. Le poiščite mojega ljubega Vstala sem, da bi odprla ljubemu; in povejte mu, z rok mi je kapljala mira, da sem bolna od ljubezni! 13. Primerjaj prikaz ljubezni s prvim odlomkom in presodi, v katerem primeru je bolj duhovna in v katerem bolj čutna. ................................................................................................ .......................................................................................................................................... 14. Pojasni, ali gre za resnično dogajanje ali zgolj za ljubezensko hrepenenje. .......................................................................................................................................... 15. Podčrtaj tiste verze, ki izražajo ljubezensko negotovost in bolečino. 16. Razloži, kaj vse je pripravljena prestati zaročenka, da bi prišla do svojega ljubega. .......................................................................................................................................... 17. Preberi tretji odlomek. Moj ljubi je žareč in rdeč, z njih kaplja tekoča mira. med deset tisoči ga opaziš. Njegove roke so zlati obročki, Njegova glava je zlato, čisto zlato; okrašeni z dragulji. njegovi kodri so bujni, Njegov život gladka slonova kost, črni ko vran. pokrita s safirji. Njegove oči so kot golobi ob potokih: Njegove noge so marmorni stebri, kopljejo se v mleku ki stoje na zlatih podstavkih. in počivajo v jamicah. Njegova postava je kakor Libanon, Njegova lica so ko balzamove gredice, krasna kakor cedre. kjer rastejo dišavna zelišča. Njegova usta so sama sladkost, Njegove ustnice so lilije, ves očarljiv je. 18. Napiši, kateri del mladeničevega telesa je v ospredju zaročenkine pozornosti, in to utemelji. .......................................................................................................................................... 19. Presodi: V odlomku je od figur posebej opazna a) mnogovezje, b) anafora, c) paralelizem členov. 20. Podčrtaj tiste verze, v katerih prispodoba ni vzeta iz narave, in ugotovi, iz katerega okolja je. ......................................................................................................................................... 21. Preberi četrti odlomek. Kako lepe so tvoje noge v sandalah, Koku je lepa tvoja hoja v čreulah, knežja hči! ti Firštova hči. Tvoji obli boki so kot koralde, Tvoje ledovje glih vkup stoje, kakor dvej delo mojstrovih rok. šperi, katere je mojstrska roka sturila. Tvoje naročje je vrčasta posoda: Tvoj popek je kakor en okrogel pehar, naj ji ne manjka odišavljenega vina. katerimu nigdar pitja nemanka. Tvoj trebuh je kup pšenice, Tvoj trebuh je kakor en kup pšenice z lilijami obdan. z rožami obtaknen. Tvoji dojki sta kakor mladički, Tvoja dva sesca so kakor dvej mlade gazelini dvojčici. serne, katere so dvojčeta. Tvoj vrat ko slonokoščen stolp, Tvoje garlu je kakor en turn iz tvoje oči so ribniki v Hešbonu, elefantovih kosti. pri Batrabimskih vratih. (prevod Jurija Dalmatina) 22. Primerjaj prikaz zaročenkine lepote s prejšnjim odlomkom in presodi, kateri del telesa je v ospredju zdaj in katere prispodobe so bolj sprejemljive z današnjega stališča. .......................................................................................................................................... 23. Pojasni, katero mesto v odlomku nakazuje, da gre morda za ljubezenski trikotnik, in ugotovi, kdo ogroža ljubezen pastirja in pastirice. ................................................................... 24. Preberi še Dalmatinov prevod tega odlomka in podčrtaj tista mesta, kjer je imel prvi slovenski pravajalec Visoke pesmi velike težave z besednim zakladom. 25. Preberi peti odlomek. O, da bi mi bil kakor brat, in se naslanja na svojega ljubega? ki je sesal na prsih moje matere: če bi te srečala zunaj, Pod jablano sem te zbudila. bi te lahko poljubila, Tam te je spočela tvoja mati, pa bi mi nihče ne zameril. tam je spočela in te rodila. Povedla in pripeljala bi te v hišo Deni me kot pečat na svoje srce, svoje matere, kot pečatni prstan na svojo roko! nje, ki me je rodila. Dala bi ti piti odišavljenega vina Zakaj močna kakor smrt je ljubezen, in svojega granatnega mošta. neizprosna ko podzemlje ljubezni strast! Njegova levica je pod mojo glavo, Njene strele so ognjene strele, njegova desnica me objema. Gospodov plamen. Rotim vas, jeruzalemske mladenke: Véliko vodovje ne more pogasiti ljubezni Le budite in spodbujajte ljubezen, in reke je ne preplavijo! dokler se hoče veseliti! Četudi bi kdo dal za ljubezen vse bogastvo svoje hiše, Kdo je ta, ki prihaja iz pustinje bi ga samo pomilovali. 26. Obkroži tista mesta v odlomku, kjer gre za ponavljanje verzov iz prejšnjih odlomkov. 27. Sklepaj: Ponavljanje posameznih mest kaže, da a) je imel končni avtor pesnitve slab spomin, b) se je pesem najprej ohranjala in prenašala ustno, c) gre za pomembnejše motive v pesmi. 28. Razloži, kaj sporoča začetek odlomka o ovirah, ki preprečujejo ljubezen. .......................................................................................................................................... 29. Pomni. V starem veku so nosili pečatnik ali na vrvici okoli vratu ali kot prstan na roki in varovali ta predmet kot nekaj izrazito osebnega in najbolj dragocenega. 30. Pojasni, kaj pomeni prispodoba s pečatnikom. .................................................... .......................................................................................................................................... 31. Predstavi značilnosti prave ljubezni, kakor jih prikazuje odlomek. .......................................................................................................................................... 32. Podčrtaj verz, ki izraža spoznanje, da je ljubezen lahko tudi trpljenje in poguba in smrt. 33. Ugotovi, kaj sporoča zaključek odlomka o "kupljivosti" ljubezni. .......................................................................................................................................... Prilika o izgubljenem sinu Rekel je tudi: "Neki človek je imel dva sina. In mlajši izmed njiju je rekel očetu: ,Oče, daj mi delež imetja, ki mi gre!' In razdelil jima je imetje. Malo dni zatem je mlajši sin spravil vse stvari skupaj in odpotoval v daljno deželo in je tam z razuzdanim življenjem zapravil svoje imetje. Ko pa je vse potrošil, je v tistem kraju nastala huda lakota in je začel stradati. Šel je torej in se pridružil nekemu meščanu tiste dežele in ta ga je poslal na svojo pristavo svinje past. In želel se je nasititi z rožiči, ki so jih jedle svinje, pa mu jih nihče ni dal. Šel je vase in rekel: ,Koliko najemnikov mojega očeta ima kruha v izobilju, jaz pa tukaj od lakote ginem! Vstal bom in pojdem k svojemu očetu in mu porečem: Oče, grešil sem zoper nebesa in pred teboj; nisem več vreden, da bi se imenoval tvoj sin, sprejmi me kot katerega svojih najemnikov! In je vstal ter šel k svojemu očetu. Ko pa je bil še daleč, ga je njegov oče zagledal in milo se mu je storilo; in pritekel je, ga objel in poljubil. Sin pa mu je rekel: ,Oče, grešil sem zoper nebesa in pred teboj; nisem več vreden, da bi se imenoval tvoj sin.' Oče pa je velel svojim služabnikom: ,Brž prinesite najboljše oblačilo in ga oblecite, in dajte mu prstan na roko in čevlje na noge; in pripeljite pitano tele in ga zakoljite in jejmo ter se veselimo; zakaj ta moj sin je bil mrtev in je oživel; je bil izgubljen in je najden.' In so se začeli gostiti. Njegov starejši sin pa je bil na polju. In ko se je (domov) grede približal hiši, je zaslišal godbo in ples. Poklical je enega izmed služabnikov in vprašal, kaj bi to bilo. Ta mu je rekel: ,Tvoj brat je prišel in tvoj oče je zaklal pitano tele, ker ga je spet zdravega dobil.' Ujezil se je in ni hotel vstopiti. Njegov oče je tedaj prišel ven in ga pogovarjal. Ta pa je očetu odgovoril: ,Glej, toliko let ti služim in nikoli nisem prestopil tvojega ukaza; pa meni nikoli nisi dal kozliča, da bi se poveselil s svojimi prijatelji. Ko pa je prišel ta tvoj sin, ki je svoje imetje zapravil s hotnicami, si mu zaklal pitano tele.' On pa mu je rekel: ,Sin, ti si vedno pri meni in vse moje je tvoje. Gostiti se in razveseliti pa se je bilo treba, ker je bil ta tvoj brat mrtev in je oživel, je bil izgubljen in je najden.'" 1. Odgovori na vprašanja in reši naloge: a) Predstavi razliko med bratoma: ................................................................................... .......................................................................................................................................... b) Katere pozitivne značajske lastnosti razodeva obnašanje mlajšega sina v tujini in kako lahko razberemo njegovo miselno preobrazbo? ....................................................................... .......................................................................................................................................... c) V besedilu poišči tri dejstva, ki dokazujejo premožnost prikazane družine: .......................................................................................................................................... č) Podčrtaj poved, ki izpričuje značilen patriarhalni odnos med očetom in sinom. d) Komentiraj očetovo ravnanje ob sinovi vrnitvi in predstavi čustva starejšega brata: .......................................................................................................................................... e) Zapiši sporočilo prilike: .............................................................................................. f) Izpiši primer mnogovezja, paralelizma in antiteze: ..................................................... ..........................................................................................................................................