Akrolein
| |||
| |||
| Imena | |||
|---|---|---|---|
| IUPAC ime
Prop-2-enal
| |||
| Druga imena
akrilaldehid, alil aldehid, etilen aldehid
| |||
| Identifikatorji | |||
| ECHA InfoCard | 100.003.141 | ||
CompTox Dashboard (EPA)
|
|||
| Lastnosti | |||
| C3H4O | |||
| Molska masa | 56.06g/mol-1 | ||
| Videz | brezbarvna ali rumenkasta tekočina | ||
| Gostota | 0.84g/cm3 pri 20 °C | ||
| Tališče | -88 °C | ||
| Vrelišče | 52 °C | ||
| Dobro topen | |||
| Parni tlak | 266mb pri 17.5 °C | ||
| Nevarnosti | |||
| NFPA 704 (diamant ognja) | |||
Če ni navedeno drugače, podatki veljajo za material v standardnem stanju pri 25 °C, 100 kPa). | |||
| Sklici infopolja | |||
Akrolein (sistematsko ime propenal, molekulska formula: C3H4O; racionalna formula: CH2=CH CHO) je najenostavnejši nenasičen aldehid. Je brezbarvna ali rumenkasta tekočina, ki je hlapljiva in ima oster in neprijeten vonj. Nastaja z močnim segrevanjem rastlinskih in živalskih maščob (z oksidacijo alil-alkohola). Je zelo reaktiven in namenjen za različne organske sinteze.
Uporablja se za sintezo glicerola in solzivcev ter za preizkušanje tesnosti plinskih mask.
Snov ima zelo nizko temperaturo vrelišča. Uporaba razpršene vode za gašenje bo morda neučinkovita. Hlapi so težji od zraka in lahko tvorijo eksplozivne zmesi z zrakom. Ti se širijo ob tleh in kopičijo ob nižjih predelih in zaprtih prostorih (kanalizacija, zbiralniki, kleti). S tem se povzroči velika nevarnost eksplozije.
