[go: up one dir, main page]
Pojdi na vsebino

Solzivec

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Solzivec uporabljen v Franciji leta 2007
Eksplodirana kartuša od solzivca
Kartuša od solzivca uporabljena v Istanbulu leta 2013

Solzivec, uradno znan kot lakrimatorno sredstvo (izhaja iz latinske besede Lacrima, kar pomeni »solza«), je kemično orožje, ki povzroča solzenje oči, draženje kože in sluznice, bruhanje in celo slepoto. V očeh stimulira živce solzne žleze, katera sodeluje pri izločanju solza. V lakrimatorno skupino sredstev spadajo poprovo razpršilo (OC plin), CS plin, CR plin, plin CN (kloracetofenon), nonivamid, bromoaceton, xylyl bromid, syn-propanethial-S-oksid (sestavina čebule), in »Mace« (aerosolni razpršilec). Lakrimatorna sredstva se običajno uporabljajo za obvladovanje nemirov. Njihova uporaba v vojskovanju je prepovedana z različnimi mednarodnimi pogodbami. Med prvo svetovno vojno, je bila uporabljena velika količina lakrimatornih sredstev.

Učinki

[uredi | uredi kodo]

Solzivec deluje tako, da draži sluznico v očeh, nosu, ustih in pljučih ter povzroči jok, kihanje, kašljanje, težko dihanje, bolečine v očeh in začasno slepoto. V kombinaciji z CS plinom, se simptomi draženja običajno pojavijo po 20-60 sekundah izpostavljenosti [1] in običajno minejo v 30 minutah po odhodu (ali pa odstranitvi) iz območja.[2] V kombinaciji s poprovim razpršilom (imenovan tudi »oleoresin capsicum«, kapsaicin ali OC plin), je pojav simptomov, vključno z izgubo koordinacije telesa skoraj takojšen. Po podatkih Nacionalnega raziskovalnega sveta za toksiologijo obstajajo različne variacije intolarance na solzivec.[3]

Lakrimatorna sredstva delujejo tako, da napadajo sulfhidrilne funkcionalne skupine encimov. Ena izmed najbolj verjetnih ciljev beljakovinskih je TRPA1 ionski kanal, ki je izražen v senzoričnih živcih (trigeminalnega živca) v očeh, nosu, ustih in pljučih.

Kalifornijski sistem za kontrolo strupov je analiziral 3.671 poročil o poškodbah s poprovim razpršilom med letoma 2002 in 2011.[4] Na podlagi zdravstvene analize so bili hudi simptomi odkriti pri 6,8% ljudi, pri čemer so bile najbolj številne poškodbe oči (54%), dihal (32 %) in kože (18%). Do najhujših poškodb je prišlo pri usposabljanju organov kazenskega pregona, pri namerni onesposobitvi množic, in pri kazenskem pregonu (bodisi posameznikov ali pri obvladovanju množic).[4]

Tveganja

[uredi | uredi kodo]

Kot pri vseh nesmrtonosnih, ali manj smrtonosnih orožjih, tudi pri uporabi solzivca obstaja nevarnost nastanka hudih trajnih poškodb ali celo smrti.[5][6] To vključuje tveganja pred udarci kartuš od solzivca, kot so podplutbe, izguba vida, poškodba lobanje in celo smrt.[7] O številnih hujših žilnih poškodbah poročajo tudi iz Irana, vključno z visoko stopnjo povezanosti s poškodbami živca (44%) in amputacij (17%)[8], kot tudi primeri poškodb glave pri mladih.[9]

Tipične zdravstvene posledice plinov so običajno omejene na manjša vnetja kože, zapozneli zapleti so mogoči tudi: pri ljudeh s prej obstoječimi dihalnimi pogoji, kot so astma, ki so še posebej ogroženi, in ki bodo verjetno potrebovali zdravniško pomoč [1], in lahko včasih zahtevajo hospitalizacijo ali celo podporo pri dihanju.[10] Izpostavljenost CS plinu pa lahko povzroči razjede [11] ali alergijski kontaktni dermatitis.[1][2] Ko pa so ljudje neposredno izpostavljeni od blizu ali pa so hudo izpostavljeni, pa poškodba oči lahko vključuje nastanek brazgotine na roženici, ki pa povzroči trajno izgubo vida.[12]

Zdravljenje

[uredi | uredi kodo]

Ni specifičnega protiukrepa proti skupini solznih plinov.[1] Prvi ukrep je umaknitev na svež zrak [1] Odstranitev kontaminiranih oblačil in preprečitev souporabe okuženih brisač pa pripomore k zmanjšanju kožne reakcije.[13] Priporočljiva je takojšnja odstranitev kontaktnih leč.[13]

Ko je oseba izpostavljena, obstajajo različne metode za odstranitev, kolikor je kemično mogoče in lajšanje simptomov.[1] Standardna prva pomoč za bolečino v očesu je namakanje (brizganje ali splakovanje ven) z vodo.[1][14] Vendar pa obstajajo poročila, da lahko voda poveča bolečino od CS plina.[15][16] Nekateri dokazi kažejo, da izdelek »DIPHOTERINE® solution [17] - prva pomoč pred kemičnim vbrizgom«, lahko pomaga pri očesnih opeklinah ali pri vnosu kemikalij v oko.[14][18]

Aktivisti iz Združenih državah Amerike, Češke, Venezuele in Turčije so poročali o uporabi nevtralizatorskega sredstva kot je »Maalox« razredčenega z vodo proti napadom s plinom.[19][20][21] There have also been reports of these antacids being helpful for tear gas,[15] Tako obstajajo poročila o uporabi teh nevtralizatorskih sredstev proti solzivcu, in s kapsaicinon povzročene bolečine na koži.[13][22] Prav tako obstajajo poročila o uporabi rastlinskega olja in kisa kot pomoč za lajšanje bolečin povzročenih s poprovim razpršilom.

Glej tudi

[uredi | uredi kodo]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ 1,0 1,1 1,2 1,3 1,4 1,5 1,6 Schep, LJ; Slaughter, RJ; McBride, DI (30. december 2013). »Riot control agents: the tear gases CN, CS and OC--a medical review«. Journal of the Royal Army Medical Corps. doi:10.1136/jramc-2013-000165. PMID 24379300.
  2. ↑ 2,0 2,1 Smith, J; Greaves, I (Marec 2002). »The use of chemical incapacitant sprays: a review« (PDF). J Trauma. 52 (3): 595–600. doi:10.1097/00005373-200203000-00036. PMID 11901348. Pridobljeno 24. junija 2013.
  3. ↑ Nineteenth Interim Report of the Committee on Acute Exposure Guideline Levels: Part A. Washington, D.C.: National Academies Press. 2011. doi:10.17226/13095. PMID 24983066.
  4. ↑ 4,0 4,1 Kearney, T; Hiatt, P; Birdsall, E; Smollin, C (Julij–september 2014). »Pepper spray injury severity: ten-year case experience of a poison control system«. Prehospital emergency care : official journal of the National Association of EMS Physicians and the National Association of State EMS Directors. 18 (3): 381–6. doi:10.3109/10903127.2014.891063. PMID 24669935.
  5. ↑ Heinrich U (september 2000). »Possible lethal effects of CS tear gas on Branch Davidians during the FBI raid on the Mount Carmel compound near Waco, Texas« (PDF). Prepared for The Office of Special Counsel John C. Danforth.{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
  6. ↑ Hu H; Fine J; Epstein P; Kelsey K; Reynolds P; Walker B (Avgust 1989). »Tear gas--harassing agent or toxic chemical weapon?« (PDF). JAMA. 262 (5): 660–3. doi:10.1001/jama.1989.03430050076030. PMID 2501523. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 29. oktobra 2013. Pridobljeno 13. junija 2016.
  7. ↑ Clarot F; Vaz E; Papin F; Clin B; Vicomte C; Proust B (Oktober 2003). »Lethal head injury due to tear-gas cartridge gunshots«. Forensic Sci. Int. 137 (1): 45–51. doi:10.1016/S0379-0738(03)00282-2. PMID 14550613.
  8. ↑ Wani, ML; Ahangar, AG; Lone, GN; Singh, S; Dar, AM; Bhat, MA; Ashraf, HZ; Irshad, I (Marec 2011). »Vascular injuries caused by tear gas shells: surgical challenge and outcome«. Iranian journal of medical sciences. 36 (1): 14–7. PMID 23365472.
  9. ↑ Wani, AA; Zargar, J; Ramzan, AU; Malik, NK; Qayoom, A; Kirmani, AR; Nizami, FA; Wani, MA (2010). »Head injury caused by tear gas cartridge in teenage population«. Pediatric neurosurgery. 46 (1): 25–8. doi:10.1159/000314054. PMID 20453560.
  10. ↑ Carron, PN; Yersin, B (19. junij 2009). »Management of the effects of exposure to tear gas«. BMJ. 338: b2283. doi:10.1136/bmj.b2283. PMID 19542106.
  11. ↑ Worthington E; Nee PA (Maj 1999). »CS exposure—clinical effects and management«. J Accid Emerg Med. 16 (3): 168–70. doi:10.1136/emj.16.3.168. PMC 1343325. PMID 10353039.
  12. ↑ Oksala A; Salminen L (december 1975). »Eye injuries caused by tear-gas hand weapons«. Acta Ophthalmol (Copenh). 53 (6): 908–13. doi:10.1111/j.1755-3768.1975.tb00410.x. PMID 1108587.{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
  13. ↑ 13,0 13,1 13,2 Yeung, MF; Tang, WY (6. november 2015). »Clinicopathological effects of pepper (oleoresin capsicum) spray«. Hongkong medical [Xianggang yi xue za zhi / Hongkong Academy of Medicine]. 21: 542–52. doi:10.12809/hkmj154691. PMID 26554271.
  14. ↑ 14,0 14,1 Chau JP; Lee DT; Lo SH (Avgust 2012). »A systematic review of methods of eye irrigation for adults and children with ocular chemical burns«. Worldviews Evid Based Nurs. 9 (3): 129–38. doi:10.1111/j.1741-6787.2011.00220.x. PMID 21649853.
  15. ↑ 15,0 15,1 Carron, PN; Yersin, B (19. junij 2009). »Management of the effects of exposure to tear gas«. BMJ (Clinical research ed.). 338: b2283. doi:10.1136/bmj.b2283. PMID 19542106.
  16. ↑ Brvar, M (24. marec 2015). »Chlorobenzylidene malononitrile tear gas exposure: Rinsing with amphoteric, hypertonic, and chelating solution«. Human & Experimental Toxicology. doi:10.1177/0960327115578866. PMID 25805600.
  17. ↑ Diphoterine
  18. ↑ Viala B; Blomet J; Mathieu L; Hall AH (Julij 2005). »Prevention of CS 'tear gas' eye and skin effects and active decontamination with Diphoterine: preliminary studies in 5 French Gendarmes«. J Emerg Med. 29 (1): 5–8. doi:10.1016/j.jemermed.2005.01.002. PMID 15961000.
  19. ↑ David Ferguson (28. september 2011). »'Maalox'-and-water solution used as anti-tear gas remedy by protesters«. Raw Story. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 23. avgusta 2014. Pridobljeno 13. junija 2016.
  20. ↑ »Medical information from Prague 2000«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 18. oktobra 2014. Pridobljeno 13. junija 2016.
  21. ↑ Ece Temelkuran (3. junij 2013). »Istanbul is burning«. Occupy Wall Street.
  22. ↑ Kim-Katz, SY; Anderson, IB; Kearney, TE; MacDougall, C; Hudmon, KS; Blanc, PD (Junij 2010). »Topical antacid therapy for capsaicin-induced dermal pain: a poison center telephone-directed study«. The American journal of emergency medicine. 28 (5): 596–602. doi:10.1016/j.ajem.2009.02.007. PMID 20579556.
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Solzivec&oldid=6254094«