Aegukga
slovensko: Domoljubna pesem | |
---|---|
애국가 愛國歌 | |
Nacionalna himna Južna Koreja | |
Besedilo | Neznano (najverjetneje Jun Či-ho ali Ahn Čangho), 896[1] |
Glasba | Ahn Eak-tai, 1936 |
Sprejeta | avgust 1948 |
Zvočni vzorec | |
U.S. Navy Band instrumentalna različica (en verz). |
Aegukga | |
Hangul | |
---|---|
Hanja | |
Prenovljen sistem latinizacije | Aegukga |
McCune–Reischauer | Aegukka |
»Aegukga« (»Domoljubna pesem«), pogosto prevedena kot »Patriotska pesem«, je državna himna Republike Koreje. Sprejeta je bila leta 1948, ko je bila država ustanovljena. Njena glasba je bila napisana v tridesetih letih 20. stoletja in nazadnje prirejena leta 2018, njeno besedilo pa sega v devetdeseta leta 19. stoletja. Besedilo pesmi »Aegukga« je bilo prvotno uglasbeno s škotsko pesmijo »Auld Lang Syne«, preden je Ahn Eak-tai leta 1936 posebej zanjo sestavil edinstveno melodijo. Pred ustanovitvijo Južne Koreje so besedilo pesmi na glasbo »Auld Lang Syne« prepevali tudi disidenti v času Koreje pod japonsko vladavino. Različica na melodijo, ki jo je sestavil Ahn Eak-tai, je bila sprejeta kot himna Korejske vlade v izgnanstvu, ki je obstajala med japonsko okupacijo Koreje od začetka desetletja 19. stoletja do sredine štiridesetih let.
»Aegukga« ima štiri verze, vendar se na javnih prireditvah, kot so bejzbolske in nogometne tekme, največkrat poje le prvi verz, ki mu sledi refren.
Etimologija
[uredi | uredi kodo]Aegukga dobesedno pomeni »domoljubna pesem«. Enciklopedija korejske kulture opredeljuje »Aegukga« kot »pesem za prebujanje misli, da bi ljubili državo«. »Aegukga« se sama po sebi razlikuje od državne himne. Državna himna ali gukga. (Predloga:Literal translation) je uradni simbol države, se aegukga nanaša na vsako pesem, uradno ali neuradno, ki vsebuje domoljubno gorečnost do svoje države, na primer Madžarska »Szózat« ali ameriška »The Stars and Stripes Forever«. Vendar pa ima nacionalno označena »Aegukga« vlogo simbola države.[2][3]
Zgodovina
[uredi | uredi kodo]Porekla
[uredi | uredi kodo]V devetdesetih letih 19. stoletja je prej uveljavljena dinastija Čoson prvič vzpostavila stike z drugimi državami, vključno z ZDA, Združenim kraljestvom in Rusijo. Srečanje s tujimi državami je na koncu spodbudilo nacionalizem in patriotizem, ki sta nato ustvarila več »egugkov«. Med deli iz leta 1896 so na primer »Egukga«, ki so jih ustvarili Na Pil-gun, Han Mjung-one in Lee Jong-mu.
Vendar je v knjigi iz obdobja Korejskega cesarstva iz leta 1900 zapisana državna himna. Imenovala se je »Korean Empire Aegukga« ali dobesedno »himna Velikega korejskega cesarstva«. Splošno prepričanje je, da je to skladbo napisal Franz Eckert, ki je priredil tudi japonsko himno. Nekateri trdijo, da zapisi, ki dokumentirajo dejanja Franza Eckerta, kažejo, da je bilo fizično nemogoče, da bi napisal himno. Domnevajo, da je bila pesem, ki jo je pela šola Paejae, škotska pesem »Auld Lang Syne«, pesem, ki jo je pela Vojaška akademija, pa različica britanske pesmi »God Save the Queen«.[2][4]
Pesem, ki jo pripisujejo Eckertu, je leta 1902 ustanovila vojska. Različica Eckertove pesmi z drugačnim besedilom se je v šolah začela uradno uporabljati leta 1904. Vse šole so bile prisiljene peti to različico pesmi. Ta politika naj bi bila stranski produkt japonsko-korejske pogodbe iz leta 1905 in japonsko-korejske pogodbe iz leta 1907.
Obstaja veliko teorij o piscu trenutno uradnega besedila pesmi »Aegukga«. Najpogosteje se verjame, da je besedilo za slovesnost ob polaganju temeljnega kamna Vrata neodvisnosti v Seulu leta 1896 napisal Jun Či-ho, korejski politik.[2][5] Kasneje je Kim Gu v času Korejske vlade v izgnanstvu svojim tovarišem dejal: »V gibanju 1. marca smo imeli Tegukgi in Aegukgo. Zakaj bi bilo vprašanje, kdo ga je napisal?« Zapisal je: »Besedilo in duh himne sta pomembnejša od tega, kdo je napisal besedilo.«[6] Po drugih teorijah so avtorji besedil An Čang-ho, Čoi Bjung-hun, Kim In-sik, Min Jong-hvan ali kombinacija omenjenih avtorjev. Leta 1955 je vlada na zahtevo Združenih držav ustanovila odbor, da bi ugotovil avtorstvo besedil, vendar je ugotovil, da ni dovolj dokazov, ki bi bili naklonjeni kateremu koli avtorju.
Sprva so »Aegukga« peli na melodijo škotske ljudske pesmi »Auld Lang Syne«, ki so jo v Korejo prinesli zahodni misijonarji. Začasna vlada Republike Koreje (1919–1945) v Šanghaju, Kitajska, jo je sprejela za svojo himno. Na slovesnosti ob ustanovitvi Južne Koreje 15. avgusta 1948 so škotsko melodijo dokončno nadomestili s finaleom »Korejske fantazije«, ki jo je Ahn Eak-tai zložil leta 1936, čeprav so jo z njo neuradno uporabljali že nekaj let prej.[7] Nova »Aegukga« je bila kasneje sprejeta s predsedniškim odlokom leta 1948, ki ga je sprejel takratni južnokorejski predsednik Syngman Rhee.
Na uradnih slovesnostih do leta 1987 so pred himno »Aegukga« predvajali štiri ruffles and flourishes, podobno kot na Tajvanu; danes se himna predvaja po predvajanju predsedniške častne glasbe.[8]
Avtorske pravice
[uredi | uredi kodo]Ker je skladatelj Ahn Eak-tai umrl leta 1965, naj bi avtorske pravice za glasbo potekle šele leta 2036. Skupina imetnikov avtorskih pravic je decembra 2003 tožila dva južnokorejska profesionalna nogometna kluba zaradi predvajanja te skladbe.[9]
Kritike
[uredi | uredi kodo]Profesor mednarodnih študij Brian Reynolds Myers je kritiziral besedilo južnokorejske himne, češ da je preveč osredotočeno na korejski etnični nacionalizem namesto na državljanski republikanizem.[10][11] Myers meni, da spodbuja etnično nacionalistični odnos do »korejske rase« in ne patriotizem do same države Južne Koreje. Myers trdi, da je stranski učinek tega povečana naklonjenost Južnokorejcev do režima Severne Korejen pod krinko panetničnega nacionalizma, kar bi lahko ogrozilo nacionalno varnost Južne Koreje, če bi se ta znašla v nevarnosti severnokorejske vojske.[10][11]
Besedilo
[uredi | uredi kodo]Korejski izvirnik
[uredi | uredi kodo]Hangul (official) | Hangul and Hanja | Revised Romanization of Korean | IPA transcription[a] |
---|---|---|---|
1절 |
1절: |
1-jeol: |
[1 t͡ɕʌ̹ɭ] |
Angleški prevodi
[uredi | uredi kodo]Literal English translation | Poetic English translation[12] |
---|---|
1st verse |
1st verse |
Opombe
[uredi | uredi kodo]- ↑ See Help:IPA and Korean phonology. Based on Wiktionary's Korean pronunciation.
- ↑ South Korea, and the Korean language in general, refers to the Sea of Japan as East Sea
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ (CHEONGWADAE), 청와대. »대한민국 청와대«. 대한민국 청와대. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 10. junija 2015.
- ↑ 2,0 2,1 2,2 »애국가«. Academy of Korean Studies. Pridobljeno 8. oktobra 2013.
- ↑ »애국가[愛國歌]«. Doosan Corporation. Pridobljeno 8. oktobra 2013.
- ↑ »대한제국애국가«. NAVER Corp. Pridobljeno 8. oktobra 2013.
- ↑ »South Korea – Aegukga«. NationalAnthems.me. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 24. aprila 2012. Pridobljeno 17. novembra 2011.
- ↑ 팽귄기자. »대학토론 배틀 – 좋은 투자의 조건 -«. demo-press.optian.co.kr. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 22. julija 2020. Pridobljeno 30. septembra 2022.
- ↑ Archived at Ghostarchive and the Wayback Machine: TheKhanate (11. junij 2016). »National anthem of South Korea(first recording 1942)(alternative version):"애국가"(Aegukga)« – prek YouTube.
- ↑ 강민구 (10. februar 2018). »1984년 국군의날기념식 (건군36주년)«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 10. novembra 2019 – prek YouTube.
- ↑ »애국가 틀때도 저작권료 내야돼?«. The Hankyoreh. Pridobljeno 11. oktobra 2013.[mrtva povezava]
- ↑ 10,0 10,1 Myers, Brian Reynolds (22. september 2011). »North Korea's state-loyalty advantage«. Free Online Library. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 20. maja 2018.
The national anthem conveys no republican ideals at all, referring only to the ancient race and homeland.
- ↑ 11,0 11,1 Myers, Brian Reynolds (20. december 2017). »North Korea's Unification Drive«.
Ljudje se tu v [Južni Koreji] ne identificirajo močno s svojo državo. Noben državni praznik je ne obeležuje, niti zastava, niti grb, niti himna ne izražajo republikanskih ali neetničnih vrednot, v večjih mestih ne stojijo kipi predsednikov. Le redki ljudje znajo povedati leto ustanovitve države. Ko povprečen človek vidi zastavo, začuti bratstvo s Korejci po vsem svetu.
- ↑ »arhivska kopija«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 22. maja 2021. Pridobljeno 30. septembra 2022.