SI22080A

SI22080A - Mikrobicidna sredstva za rastline in postopek za njihovo uporabo pri zasciti rastlin in semena

Info

Publication number: SI22080A
Application number: SI9500394A
Authority: SI
Inventors: Ronald Zeun; Gertrude Knauf-Beiter
Original assignee: Syngenta Participations Ag
Priority date: 1994-05-20
Filing date: 1995-05-19
Publication date: 2007-02-28
Also published as: EP1327388A1; CN1232171C; CN1356036A; CN1214718C; ATE336897T1; DE59508776D1; UA39189C2; PT682865E; ES2207433T3; US6306888B1; JPH07316005A; KR100373998B1; CN1075349C; ES2152999T3; SI9500174A; SI9500174B; JP2006111640A; EP0682865A2; US5599828A; NZ272153A

Abstract

Mikrobicidno sredstvo za rastline s sinergisticnim ucinkom, ki vsebuje vsaj dve ucinkoviti komponenti, oznaceno s tem, da je komponenta I spojina izbrana iz skupine, v kateri so (IA) 1-(3-(2-klorfenil)2-(4-fluorfenil)oksiran-2-ilmetil)-1H-1,2,4-triazol, ("Epoxiconazol"); (IB)4-(4-klorfenil)-2-fenil-2-(1,2,4-triazol-1-ilmetil)-butironitril, ("Fenbuconazol"); (IC)5-(4-klorbenzil)-2,2-dimetil-1(1H-1,2,4-triazol-1- ilmetil)-ciklopentanol ("Metconazol");(ID)2-(2,4-diklorfenil)-3-(1H-1,2,4-triazol-1-il)propil-1,1,2,2- tetrafluoretileter ("Tetraconazol"); (IE)alfa-(2-(4-klorfenil)etil)-alfa(1,1-dimetiletil)-1H-1,2,4-triazol-1- etanol, ("Tebuconazol"); (IF) 1-(4-bromo-2-(2,4-diklorfenil)tetrahidrofurfuril)-1H-1,2,4-triazol, ("Bromuconazol"), ali vsakokrat ena od njihovih soli ali kovinskih kompleksov; in da je komponenta II (IIA) 1-(2-(2,4-diklorfenil)-4-propil-1,3- dioksolan-2-ilmetil)-1H-1,2,4-triazol,("Propiconazol") in/ali (IIB) 4-ciklopropil-6-metil-N-fenil-2-pirimidinamin ("Cyprodinil") ali vsakokrat ena od njihovih soli ali kovinskih kompleksov. Ta sredstva imajo zelo ugodne kurativne, preventivne in sistemske fungicidne lastnosti za zascito rastlin in semena.

Description

CIBA-GEIGYAG

Mikrobicidna sredstva za rastline in postopek za njihovo uporabo pri zaščiti rastlin in semena

Predloženi izum se nanaša na nove mikrobicidne zmesi učinkovin s sinergistično povečanim učinkom, ki vsebujejo vsaj dve učinkoviti komponenti, in na postopek za uporabo takih zmesi pri zaščiti rastlin.

Komponenta I je spojina, izbrana iz skupine (IA) l-[3-(2-klorfenil)-2-(4-fluorfenil)oksiran-2-ilmetil]-l-H-l,2,4-triazol, (Eporiconazol; referenca: EP-A-196,038);

(IB) 4-(4-klorfenil)-2-fenil-2-(l,2,4-triazol-l-ilmetil)-butironitril, (Fenbuconazol; referenca: EP-A-251,775);

(IC) 5-(4-klorbenzil)-2,2-dimetil-l-(lH-l,2,4-triazol-l-ilmetil)ciklopentanol (Metconazol; referenca: EP-A-267,778);

(ID) 2-(2,4-diklorfenil)-3-(lH-l,2,4-triazol-l-il)propil-l,l,2,2-tetrafluoretileter ('Tetraconazol; referenca: EP-A-234,242);

(IE) a-[2-(4-klorfenil)etil]-a-(l,l-dimetiletil)-lH-l,2,4-triazol-l-etanol, (Tebuconazol; referenca: EP-A-40,345);

(IF) l-[4-bromo-2-(2,4-diklorfenil)tetrahidrofurfuril]-lH-l,2,4-triazol, (Bromuconazol; referenca: EP-A-246,982), ali vsakokrat ena od njihovih soli ali kovinskih kompleksov;

komponenta II je spojina (IIA) l-[2-(2,4-diklorfenil)-4-propil-l,3-dioksolan-2-ilmetil]-lH-l,2,4-triazol, (Propiconazol; referenca: GB-1,522,657) in/ali (IIB) 4-ciklopropil-6-metil-N-fenil-2-pirimidinamin (Cyprodinil; referenca:

ΕΡ-Α-310 550) ali vsakokrat ena od njihovih soli ali kovinskih kompleksov.

Med kislinami, ki jih lahko uporabimo za pripravo soli spojin s formulama I in II, naj omenimo; halogenovodikovo kislino, kot fluorovodikovo, klorovodikovo, bromovodikovo ali jodovodikovo kislino, kot tudi žveplovo, fosforno, solitmo kislino in organske kisline, kot ocetno, trifluoroocetno, trikloroocetno, propionsko, glikolno, tiociansko, mlečno, jantarno, citronsko, benzojsko, cimetovo, oksalno, mravljinčno, benzensulfonsko, p-toluensulfonsko, metansulfonsko, salicilno, p-aminosalicilno, 2-fenoksibenzojsko, 2-acetoksibenzojsko ali 1,2-naftalendisulfonsko kislino.

Pojem soli vključuje tudi kovinske komplekse bazičnih komponent I in II. Ti kompleksi se lahko neodvisno nanašajo po izbiri le na eno komponento ali tudi na obe komponenti. Dajo se pripraviti tudi kovinski kompleksi, ki obe učinkovini I in II med seboj povežejo v zmesni kompleks.

Kovinski kompleksi obstoje iz osnovne organske molekule in anorganske ali organske kovinske soli, npr. halogenidov, nitratov, sulfatov, fosfatov, acetatov, trifluoracetatov, trikloracetatov, propionatov, tartratov, sulfonatov, salicilatov, benzoatov itd. elementov druge glavne skupine, kot kalcija in magnezija, ter tretje in četrte glavne skupine, kot aluminija, kositra ali svinca, kot tudi prve do osme stranske skupine, kot kroma, mangana, železa, kobalta, niklja, bakra, cinka itd. Prednostni so elementi stranskih skupin četrte periode. Kovine se lahko pri tem nahajajo v različnih pripadajočih valencah. Kovinski kompleksi lahko nastopajo enojedmo ali večjedrno, t.j. lahko vsebujejo enega ali več organskih molekulskih deležev kot ligande.

Zmesi učinkovitih snovi v smislu izuma lahko dodamo tudi nadaljnje agramokemične aktivne snovi, kot insekticide, akaricide, nematicide, herbicide, regulatorje rasti in gnojila, zlasti pa nadaljnje mikrobicide.

Znane so sinergistične zmesi, kjer je

a) komponenta I spojina IA (Epoxiconazol) in komponenta II spojina IIB (Cyprodinil);

b) komponenta I spojina IB (Fenbuconazol) in komponenta II spojina IIB (Cyprodinil);

c) komponenta I spojina IE (Tebuconazol) in komponenta II spojina IIB (Cyprodinil) (referenca za a), b) in c): EP-A-548,025); in

d) komponenta I spojina IE (Tebuconazol) in komponenta II spojina IIA (Propiconazol) (referenca: EP-A 393,746).

Te zmesi niso zajete s predoloženim izumom.

Sedaj se je presenetljivo pokazalo, da imajo zmesi komponent I in II v smislu izuma v svojem fungicidnem učinku ne le aditivni učinek, ampak jasen sinergistično povečan učinek.

Prednostne so dvokomponentne zmesi, kjer je (1) komponenta I spojina izbrana iz skupine

IA (Epoxiconazol), IB (Fenbuconazol), IC (Metconazol), ID (Tetraconazol) in IE (Tebuconazol); in kjer je komponenta II spojina IIA (Propiconazol) in/ali IIB (Cyprodinil);

(2) komponenta I spojina, izbrana iz skupine

IA (Epojriconazol), IB (Fenbuconazol), IC (Metconazol), ID (Tetraconazol) in IF (Bromuconazol); in kjer je komponenta II spojina IIA (Propiconazol);

(3) komponenta I spojina, izbrana iz skupine

IC (Metconazol), ID (Tetraconazol) in IF (Bromuconazol); in kjer je koponenta II spojina IIB (Cyprodinil).

(4) Nadaljnja prednostna skupina so trikomponentne zmesi, kjer je komponenta I spojina, izbrana iz skupine

IA (Eposconazol), IB (Fenbuconazol), IC (Metconazol), ID (Tetraconazol), IE (Tebuconazol) in IF (Bromuconazol); in kjer je komponenta II zmes IIA (Propiconazol) in IIB (Cyprodinil) ter znaša masno razmerje IIA:IIB = 1:6 do 6:1.

(5) Od tega so posebno prednostne trikomponentne zmesi, kjer je komponenta I spojina IE ('Tebuconazol) in kjer je komponenta II zmes

IIA (Propiconazol) in IIB (Cyprodinil).

Predmet predloženega izuma je tudi postopek za zatiranje glivic, kije označen s tem, da mesto, ki so ga napadle ali ogrozile glivice, obdelamo v poljubnem vrstnem redu ali istočasno z a) učinkovino s formulo I ali eno od njenih soli in z b) učinkovino s formulo II ali eno od njenih soli, pri čemer so lahko soli tudi tako izbrane, da sta obe učinkovini vezani na kislinskem ostanku ali v primeru kovinskega kompleksa na centralni kovinski kation.

Ugodna mešalna razmerja obeh učinkovin so I:II = 1:10 do 10:1, prednostno I:II = 1:6 do 6:1, zlasti prednostno I:II = 1:3 do 3:1. Nadaljnja ugodna mešalna razmerja I:II so npr. 1:1,1:2,1:4, 2:1, 2:3.

V trikomponentnih zmeseh so za komponento II prednostno mešalna razmerja IIA:IIB = 1:6 do 6:1, zlasti prednostno IIA:IIB = 1:5 do 1:1.

Zmesi učinkovin I + II v smislu izuma imajo zelo ugodne kurativne, preventivne in sistemske fungicidne lastnosti za zaščito rastlin. S predloženimi zmesmi učinkovin lahko na rastlinah ali na rastlinskih delih (sadeži, cvetovi, listje, stebla, gomolji, korenine) različnih koristnih kultur zajezimo ali uničimo nastopajoče mikroorganizme, pri čemer ostane tudi kasneje zraslim delom prizaneseno s temi mikroorganizmi. Lahko jih uporabimo tudi kot lužila za obdelavo rastlinskega razmnoževalnega materiala, zlasti semenskega materiala (sadeži, gomolji, zrna) in rastlinskih sadik (npr. riža) za zaščito pred glivičnimi infekcijami kot tudi proti fitopatogenim glivicam, ki nastopajo v prsti. Zmesi učinkovin v smislu izuma se odlikujejo s posebno dobro rastlinsko prenesljivostjo in s prijaznostjo za okolje.

Zmesi učinkovin so učinkovite proti fitopatogenim glivicam, ki spadajo k naslednjim razredom: askomicete (npr. Venturia, Podosphaera, Erysiphe, Monilinia, Uncinula); bazidiomicete (npr. reda Hemileia, Rhizoctonia, Puccinia); Fungi imperfecti (npr. Botrytis, Helminthosporium, Rhynchosporium, Fusarium, Septoria, Cercospora, Alternaria, Pyricularia in Pseudocercosporella herpotrichoides); oomicete (npr. Phytophthora, Peronospora, Bremia, Pythium, Plasmopara).

Kot ciljne kulture za tukaj opisana indikacijska področja veljajo v okviru tega izuma npr. naslednje rastlinske vrste: žito (pšenica, ječmen, rž, oves, riž, sorgum in sorodniki); repa (sladkorna pesa in krmna pesa); pečkato, koščičasto sadje in jagodičevje (jablane, hruške, slive, breskve, mandlji, češnje, jagode, maline in robidnice); stročnice (fižol, leča, grah, soja); oljne kulture (repica, gorčica, mak, oljke, sončnice, kokos, ricinus, kakav, arašidi); kumaričje (buče, kumare, melone); rastline za vlakna (bombaž, lan, konoplja, juta); citrusni sadeži (pomaranče, limone, grenivka, mandarine); zelenjavne sorte (špinača, glavnata solata, beluši, zeljne vrste, korenje, čebula, paradižnik, krompir, paprika); lovorovke (avokado, cimet, kafra) ali rastline, kot koruza, tobak, orehi, kava, sladkorni trs, čaj, vinska trta, hmelj, rastline banan in naravnega kavčuka kot tudi okrasne rastline (rože, grmi, listovci in iglavci, kot konifere). To naštevanje ne predstavlja omejitev.

Zlasti ugodne so zmesi učinkovin v smislu izuma za uporabe pri žitu, prav posebno pri pšenici in ječmenu.

Zmesi učinkovin s formulama I in II uporabimo običajno v obliki sestavkov. Učinkovine s formulama I in II lahko istočasno, pa tudi zaporedoma istega dne dajemo na površino ali rastlino, ki jo je treba obdelati, skupaj z v danem primeru nadaljnjimi, v formulirni tehniki običajnimi nosilci, tenzidi ali drugimi dodatki, ki pospešujejo aplikacijo.

Primerni nosilci in dodatki so lahko trdni ali tekoči in ustrezajo v formulirni tehniki smotrnim snovem, kot npr. naravnim ali regeneriranim mineralnim snovem, topilom, dispergimim, omočilnim, oprijemnim, zagostilnim, vezivnim sredstvom ali gnojivom.

Prednosten postopek za nanašanje zmesi učinkovin, ki vsebuje vsaj po eno od teh učinkovin I in II, je nanašanje na nadzemeljske rastlinske dele, predvsem na listje (listna aplikacija). Število aplikacij in uporabljena količina se ravnajo po bioloških in klimatskih življenskih pogojih za povzročitelja. Učinkovine pa lahko pridejo v rastlino tudi. preko prsti/korenine (sistemski učinek), tako da mesto rastline omočimo s tekočim pripravkom (npr. pri riževem nasadu) ali snovi spravimo v prst v trdni obliki, npr. v obliki granulata (talna aplikacija). Spojine s formulama I in II lahko tudi nanesemo za obdelavo semenskega materiala na semenska zrna (coating) tako, da gomolje oz. zrna bodisi zaporedoma omočimo v tekočem pripravku učinkovine ali jih preslojimo z že kombiniranim vlažnim ali suhim pripravkom. Poleg tega so v posameznih primerih možne pri rastlinah nadaljnje vrste aplikacij, npr. ciljna obdelava brstov ali storžev.

Spojine kombinacije pri tem uporabimo v nespremenjeni obliki ali prednostno skupaj s pomožnimi sredstvi, običajnimi v formulirni tehniki, in jih zato na znan način predelamo npr. v emulzijske koncentrate, paste za mazanje, raztopine, ki se dajo direktno razprševati ali razredčevati, razredčene emulzije, razpršilne praške, topne praške, oprašila, granulate, ali z zakapsuliranjem npr. v polimernih snoveh. Postopek uporabe, kot razprševanje, zamegljevanje, opraševanje, potresanje, premazovanje ali zalivanje, izberemo enako kot vrsto sredstev ustrezno želenim ciljem in danim razmerjem. Ugodne uporabljene količine zmesi učinkovin so na splošno pri 50 g do 2 kg aktivne snovi/ha, zlasti pri 100 g do 1000 g aktivne snovi/ha, posebno prednostno pri 400 g do 1000 g aktivne snovi/ha. Za obdelavo semena so uporabljene količine 0,5 g do 1000 g, prednostno 5 g do 100 g aktivne snovi na 100 kg semena.

Formulacije pripravimo na znan način, npr. s temeljitim pomešanjem in/ali pomletjem učinkovin z razredčili, kot npr. s topili, trdnimi nosilci in v danem primeru površinsko aktivnimi spojinami (tenzidi).

Kot topila lahko pridejo v poštev: aromatski ogljikovodiki, prednostno frakcije C₈ do C₁₂, kot npr. zmesi ksilenov ali substituirani naftaleni, estri ftalne kisline, kot dibutilali dioktilftalat, alifatski ogljikovodiki, kot cikloheksan ali parafini, alkoholi in glikoli kot tudi njihovi etri in estri, kot etanol, etilenglikol, etilenglikolmonometileter ali -etileter, ketoni, kot cikloheksanon, močno polarna topila, kot N-metil-2-pirolidon, dimetilsulfoksid ali dimetilformamid, kot tudi v danem primeru epoksidirana rastlinska olja, kot epoksidirano olje kokosovega oreha ali sojino olje; ali voda.

Kot trdne nosilce, npr. za oprašila in disperzibilne praške, praviloma uporabimo naravno kameno moko, kot kalcit, smukec, kaolin, montmorillonit ali attapulgit. Za izboljšanje fizikalnih lastnosti lahko dodamo tudi visokodisperzno kremenico ali visokodisperzne vpojne polimerizate. Kot adsorptivni nosilci granulatov v obliki zrn pridejo v poštev porozni tipi, kot npr. plovec, opečni drobir, sepiolit ali bentonit, kot nesorptivni nosilni materiali npr. kalcit ali pesek. Poleg tega lahko uporabimo množico predhodno granuliranih materialov anorganske ali organske narave, kot zlasti dolomit ali zdrobljene rastlinske ostanke.

Kot površinsko aktivne spojine pridejo v poštev glede na vrsto učinkovin s formulama I in II, ki jih je treba formulirati, neionogeni, kationsko in/ali anionsko aktivni tenzidi z dobrimi emulgirnimi, dispergimimi in omočilnimi lastnostmi. S tenzidi so mišljene tudi zmesi tenzidov.

Posebno prednostni dodatki, ki pospešujejo aplikacijo, so nadalje naravni ali sintetični fosfolipidi iz vrste kefalinov in lecitinov, kot npr. fosfatidiletanolamin, fosfatidilserin, fosfatidilglicerin, lizolecitin.

Ί

Agrokemični pripravki vsebujejo praviloma 0,1 do 99 %, zlasti 0,1 do 95 % učinkovin s formulama I in II, 99,9 do 1 %, zlasti 99,9 do 5 % trdnega ali tekočega dodatka in 0 do 25 %, zlasti 0,1 do 25 % tenzida.

Medtem ko so kot tržno blago bolj prednostna koncentrirana sredstva, končni uporabnik praviloma uporablja razredčena sredstva.

Naslednji primeri služijo za ilustracijo izuma, pri čemer učinkovina pomeni zmes iz spojine I in spojine II v določenem mešalnem razmerju.

Formulirni primeri

Škropilni prašek	^a)	b)	^c)
učinkovina [I:II = l:3(a), l:2(b),
l:l(c)]	25%	50%	75%
N a-ligninsulfonat	5%	5%	-
Na-lavrilsulfat	3%	-	5%
Na-diizobutilnaftalensulfonat	-	6%	10%
oktilfenolpolietilenglikoleter	-	2%	-
(7-8 molov etilenoksida)
visoko disperzna kremenica	5 %	10%	10%
kaolin	62%	27%	-

Učinovino dobro pomešamo z dodatki in dobro zmeljemo v primernem mlinu. Dobimo škropilne praške, ki se dajo z vodo razredčiti v suspenzije vsake želene koncentracije.

Emulzijski koncentrat učinkovina (I:IIA:IIB = 1:1:4) 10 % oktilfenolpolietilenglikoleter 3 % (4-5 molov etilenoksida)

Ca-dodecilbenzensulfonat 3 % poliglikoleter ricinusovega olja 4 % (35 molov etilenoksida) cikloheksanon 30 % zmes ksilenov

50%

Iz tega koncentrata z razredčenjem z vodo lahko pripravimo emulzije vsakega želenega razredčenja, ki se dajo uporabiti pri zaščiti rastlin.

Oprašila učinkovina [I:II = l:4(a); l:5(b) in l:l(c)] smukec kaolin kamena moka

a) b) c) % 6 % 4 % %

% %

Dobimo za uporabo primerna oprašila, tako da učinkovino pomešamo z nosilcem in zmeljemo na primernem mlinu. Taki praški se dajo tudi uporabiti za suho luženje za seme.

Ekstruderski granulat učinkovina (I:II = 1:1,5) 15 %

Na-ligninsulfonat 2 % karboksimetilceluloza 1 % kaolin 82 %

Učinkovino pomešamo z dodatki, zmeljemo in navlažimo z vodo. To zmes ekstrudiramo in nato posušimo v zračnem toku.

Ovojni granulat učinkovina (I:II = 3:5) 8 % polietilenglikol (m.m. 200) 3 % kaolin 89 %

Fino pomleto učinkovino nanesemo enakomerno v mešalniku na kaolin, navlažen s polietilenglikolom. Na ta način dobimo brezprašne ovojne granulate.

Suspenzijski koncentrat učinkovina (I:IIA:IIB = 1:2:5) propilenglikol nonilfenolpolietilenglikoleter

40%

10% (15 molov Et-oksida) Na-ligninsulfonat karboksimetilceluloza silikonsko olje (v obliki 75 %-ne vodne emulzije) voda

6%

10%

1%

32%

Fino pomleto učinkovino temeljito pomešamo z dodatki. Tako dobimo suspenzijski koncentrat, iz katerega lahko z razredčenjem z vodo pripravimo suspenzijo vsakega želenega razredčenja. S takimi razredčenji lahko obdelamo žive rastline kot tudi rastlinski razmnoževalni material z razprševanjem, zalivanjem ali potapljanjem in ščitimo pred okužbo z mikroorganizmi.

Biološki primeri

Za sinergističen učinek gre, kadar je učinek kombinacije učinkovin večji kot vsota učinkov posameznih komponent.

Pričakovani učinek E za podano kombinacijo učinkovin, npr. dveh fungicidov, se ravna po COLBY-jevi formuli in ga lahko izračunamo, kot sledi (COLBY, S.R. Calculating synergistic and antagonistic responses of herbicide combination. Weeds, Vol. 15, str. 20-22; 1967):

ppm = mg učinkovine (=WS) na liter škropilne brozge

X = % učinka učinkovine I pri uporabi p ppm učinkovine

Y = % učinka učinkovine II pri uporabi q ppm učinkovine

E = pričakovani učinek učinkovin I+II pri uporabi p+q ppm učinkovine (aditivni učinek), potem je po

Colby-ju: E = X + Y 100

Ko je dejansko ugotovljeni učinek (O) večji kot pričakovani (E), je kombinacija v svojem učinku nadaditivna t.j. gre za sinergističen učinek. O/E = sinergijski faktor (SF).

V naslednjih primerih postavimo okužbo neobdelanih rastlin enako 100 %, kar ustreza učinku 0 %.

PRIMER 1: Učinek proti Puccinia recondita na pšenici dni stare rastline pšenice napršimo tako, da od njih kaplja, z razpršilno brozgo, pripravljeno iz formulirane učinkovine oz. kombinacije učinkovin. Po 48 urah inficiramo obdelane rastline s suspenzijo konidijev glivice, nato obdelane rastline 2 dni inkubiramo pri 90 do 100 % relativni zračni vlagi in 20 °C ter postavimo za še 9 dni v rastlinjak pri 21 °C. 11 dni po infekciji ocenimo glivično okužbo. Pri tem dosežemo naslednje rezultate:

TABELA I

Zmes učinkovin: IA = Epoxiconazol, IIA = Propiconazol

Verz. št.	mg WS na 1 WS IA WS IIA	I:II	% učinka	sinergijski faktor SF O/E
ugot. O	izrač. E
0	-	-		0 (kontrola)
1	0,6	-		0
2	2	-		13
3		0,2		0
4	-	2		0
5	-	6		35
6	0,6	0,2	3:1	13	0	*
7	0,6	2	1:3	13	0	*
8	2	0,2	10:1	40	13	3,1
9	2	2	1:1	40	13	3,1

* Sinergijski faktor se ne da izračunati

PRIMER 2: Učinek proti Ervsiphe graminis na ječmen dni stare rastline ječmena napršimo tako, da od njih kaplja, z razpršilno brozgo, pripravljeno iz formulirane učinkovine oz. kombinacije učinkovin. Po 2 dneh in11 okuliramo rastline s sporami Erysiphe graminis ter inkubiramo pri 21 °C in 60 do 70 % zračni vlagi v rastlinjaku. Po 11 dneh ocenimo glivično okužbo. Pri tem dosežemo naslednje rezultate:

TABELA 2

Zmes učinkovin: IA = Epoxiconazol, IIA = Propiconazol

Verz. št.	mg WS na 1 WS IA WS IIA	I:II	% učinka
ugot. O	izrač. E	SF O/E
0	—	—		0 (kontrola)
1	0,2	-		0
2	0,6	-		0
3	2	-		70
4		0,06		0
5	-	0,2		0
6	-	0,6		50
7		2		85
8	0,2	0,2	1:1	50	0	*
9	0,2	0,6	1:3	65	50	1,3
10	0,6	0,06	10:1	65	0	*
11	0,6	0,2	3:1	65	0	*
12	0,6	0,6	1:1	70	50	1,4
13	2	0,2	10:1	85	70	1,2

* Sinergijski faktor se ne da izračunati

PRIMERI 3 DO 7/T ABELE 3 DO 7: Učinek proti Ervsiphe graminis na pšenici dni stare rastline pšenice napršimo tako, da od njih kaplja, s škropilno brozgo, pripravljeno iz formulirane učinkovine oz. kombinacije učinkovin. Po 1 dnevu inokuliramo rastline s sporami Erysiphe graminis ter inkubiramo pri 20 °C in 50 do 80 % zračni vlagi v rastlinjaku. Po 10 dneh ocenimo glivično okužbo. Pri tem dosežemo naslednje rezultate:

Primer 3/Tabela 3:

Zmes učinkovin: IB = Fenbuconazol, IIA = Propiconazol

Verz. št.	mg WS na 1 WSIBWSIIA	I:II	% učinka
ugot. O	izrač. E	SF O/E
0	—	—		0 (kontrola)
1	0,06	-		0
2	0,2	-		17
3	0,6	-		42
4	6			48
5		0,06		10
6	-	0,6		13
7	0,06	0,06	1:1	60	10	6
8	0,06	0,6	1:10	55	13	4,2
9	0,2	0,06	3:1	49	25	2,0
10	0,2	0,6	1:3	49	28	1,8
11	6	0,6	10:1	75	55	1,4

PRIMER 4/TABELA- 4: Zmes učinkovin: IC=Metconazol, IIA = Propiconazol

Verz. mg WS na 1 I:II % učinka št. WSICWSIIA ugot. izrač. SF

O E O/E

- - 0 (kontrola)

0,06 - 0

0,2 - 10

0,6 - 19

2 - 22

5	-	0,6		0
6	-	2		64
7	0,06	0,6	1:10	17	0	*
8	0,2	0,6	1:3	32	1	32
9	0,2	2	1:10	78	64	1,2
10	0,6	0,6	1:1	38	19	2,0
11	2	0,6	3:1	29	22	1,3

* Sinergijski faktor se ne da izračunati

PRIMER 5/T ABELA 5: Zmes učinkovin: ID=Tetraconazol, IIA = Propiconazol

Verz. št.	mg WS na 1 WS ID WS IIA	I:II	% učinka
ugot. O	izrač. E	SF O/E
0	—	—		0 (kontrola)
1	0,06	-		1
2	0,6	-		37
3	6	-		47
4		0,06		10
5	-	0,6		13
6	0,06	0,06	1:1	46	11	4,2
7	0,06	0,6	1:10	35	14	2,5
8	6	0,6	10:1	63	54	1,2

PRIMER 6ΛΓABELA 6: Zmes učinkovin: IC = Metconazol, IIB = Cvprodinil

Verz. mgWSnal št. WSICWSIIB	I:II % učinka
ugot. O	izrač. E	SF O/E
0	0 (kontrola)
1 0,6 -	32

2	2			65
3	6			85
4	-	2		8
5	-	20		31
6	0,6	2	1:3	59	37	1,6
7	0,6	20	1:30	74	53	1,4
8	2	2	1:1	80	68	1,2
9	2	20	1:10	84	76	1,1
10	6	2	3:1	92	86	1,1

PRIMER 7/ΎABELA 7: Zmes učinkovin: IF = Bromuconazol. IIB = Cvprodinil

Verz. št.	mg WS na 1 WSIFWSIIB	I:II	% učinka
ugot. O	izrač. E	SF O/E
0	—	—		0 (kontrola)
1	0,1	-		35
2	0,25			44
3	1	-		46
4	5			50
5		0,5		0
6	-	1		0
7	0,1	0,5	1:5	62	35	1,8
8	0,1	1	1:10	73	35	2,1
9	0,25	0,5	1:2	54	44	1,2
10	1	0,5	2:1	56	46	1,2

Za

CIBA-GEIGY AG:

PATEHTM/T	PhSARBA
UIUBUA

Claims

PATENTNI ZAHTEVKI

1. Mikrobicidno sredstvo za rastline, ki vsebuje vsaj dve učinkoviti komponenti v sinergistično učinkoviti količini skupaj s primernim nosilcem, označeno s tem, da je komponenta I spojina, izbrana iz skupine, v kateri so (LA) l-[3-(2-klorfenil)-2-(4-fluorfenil)oksiran-2-ilmetil]-lH-l,2,4-triazol, (Epoxiconazol);

(IB) 4-(4-klorfenil)-2-fenil-2-(l,2,4-triazol-l-ilmetil)-butironitril, (F enbuconazol'');

(IC) 5-(4-klorbenzil)-2,2-dimetil-l-(lH-l,2,4-triazol-l-ilmetil)-ciklopentanol (Metconazol);

(ID) 2-(2,4-diklorfenil)-3-(lH-l,2,4-triazol-l-il)propil-l,l,2,2-tetrafluoretileter (Tetraconazol);

(IE) Q'-[2-(4-klorfenil)etil]-a:-(l,l-dimetiletil)-lH-l,2,4-triazol-l-etanol, (Tebuconazol);

(IF) l-[4-bromo-2-(2,4-diklorfenil)tetrahidrofurfuril]-lH-l,2,4-triazol, (Bromuconazol), ali vsakokrat ena od njihovih soli ali kovinskih kompleksov;

in da je komponenta II (ILA) 1-(2-(2,4-diklorfenil)-4-propil-l,3-dioksolan-2-ilmetil]-lH-l,2,4-triazol, (Propiconazol) in/ali (IIB) 4-ciklopropil-6-metil-N-fenil-2-pirimidinamin (Cyprodinil), ali vsakokrat ena od njihovih soli ali kovinskih kompleksov;

z izjemo dvokomponentnih zmesi, kjer je

a) komponenta I spojina IA (Epoaconazol) in komponenta II spojina IIB (Cyprodinil);

b) komponenta I spojina IB (Fenbuconazol) in komponenta II spojina IIB (Cyprodinil);

c) komponenta I spojina IE (Tebuconazol) in komponenta II spojina IIB (Cyprodinil); in

d) komponenta I spojina IE (Tebuconazol) in komponenta II spojina ILA (Propiconazol).
2. Sredstvo po zahtevku 1, označeno s tem, da je komponenta I spojina, izbrana iz skupine, v kateri so (LA) l-(3-(2-klorfenil)2-(4-fluorfenil)oksiran-2-ilmetil]-lH-l,2,4-triazol, (Epojriconazol);

(IB) 4-(4-klorfenil)-2-fenil-2-(l,2,4-triazol-l-ilmetil)-butironitril, (Fenbuconazol);

(IC) 5-(4-klorbenzil)-2,2-dimetil-l-(lH-l,2,4-triazol-l-ilmetil)-ciklopentanol (Metconazol);

(ID) 2-(2,4-diklorfenil)-3-(lH-l,2,4-triazol-l-il)propil-l,l,2,2-tetrafluoretileter (T etraconazol'');

(IE) a-[2-(4-klorfenil)etil]-a-(l,l-dimetiletil)-lH-l,2,4-triazol-l-etanol, (Tebuconazol);

ali vsakokrat ena od njihovih soli ali kovinskih kompleksov;

in da je komponenta II (IIA) l-[2-(2,4-diklorfenil)-4-propil-l,3-dioksolan-2-ilmetil]-lH-l,2,4-triazol, (Propiconazol) in/ali (IIB) 4-ciklopropil-6-metil-N-fenil-2-pirimidinamin (Cyprodinil) ali vsakokrat ena od njihovih soli ali kovinskih kompleksov.
3. Sredstvo po zahtevku 1, označeno s tem, da je komponenta I spojina, izbrana iz skupine, v kateri so

IA (Eporiconazol), IB (Fenbuconazol), IC (Metconazol), ID (Tetraconazol) in IF (Bromuconazol);

in kjer je komponenta II spojina IIA (Propiconazol).
4. Sredstvo po zahtevku 2, označeno s tem, da je komponenta I spojina, izbrana iz skupine, v katero so

IA (Epoxiconazol), IB (Fenbuconazol), IC (Metconazol) in ID (Tetraconazol);

in kjer je komponenta II spojina IIA (Propiconazol).
5. Sredstvo po zahtevku 3, označeno s tem, da je komponenta I spojina IA (Eporiconazol).
6. Sredstvo po zahtevku 3, označeno s tem, da je komponenta I spojina IB (Fenbuconazol).
7. Sredstvo po zahtevku 3, označeno s tem, daje komponenta I spojina IC (Metconazol).
8. Sredstvo po zahtevku 3, označeno s tem, da je komponenta I spojina ID (Tetraconazol”).
9. Sredstvo po zahtevku 3, označeno s tem, da je komponenta I spojina IF (Bromuconazol).
10. Sredstvo po zahtevku 1, označeno s tem, da je komponenta I spojina, izbrana iz skupine v kateri so

IC (Metconazol), ID (Tetraconazol) in IF (Bromuconazol), in kjer je komponenta II spojina IIB (Cyprodinil).
11. Sredstvo po zahtevku 10, označeno s tem, da je komponenta I spojina IC (Metconazol).
12. Sredstvo po zahtevku 10, označeno s tem, da je komponenta I spojina ID (Tetraconazol).
13. Sredstvo po zahtevku 10, označeno s tem, da je komponenta I spojina IF (Bromuconazol).
14. Sredstvo po zahtevku 1, ki vsebuje tri komponente, označeno s tem, da je komponenta I spojina, izbrana iz skupine, v kateri so (IA) l-[3-(2-klorfenil)2-(4-fluorfenil)oksiran-2-ilmetil]-lH-l,2,4-triazol, (Eporiconazol);

(IB) 4-(4-klorfenil)-2-fenil-2-(l,2,4-triazol-l-ilmetil)-butironitril, (Fenbuconazol);

(IC) 5-(4-klorbenzil)-2,2-dimetil-l-(lH-l,2,4-triazol-l-ilmetil)-ciklopentanol (Metconazol);

(ID) 2-(2,4-diklorfenil)-3-(lH-l,2,4-triazol-l-il)propil-l,l,2,2-tetrafluoretileter (Tetraconazol);

(IE) a-[2-(4-klorfenil)etil]-a-(l,l-dimetiletil)-lH-l,2,4-triazol-l-etanol, (Tebuconazol);

(IF) l-[4-bromo-2-(2,4-diklorfenil)tetrahidrofurfuril]-lH-l,2,4-triazol, (Bromuconazol), kjer je komponenta II zmes

IIA (Propiconazol) in IIB (Cyprodinil) in kjer znaša masno razmerje I1AIIB = 1:6 do 6:1.
15. Sredstvo po zahtevku 14, označeno s tem, da je komponenta I spojina izbrana iz skupine, v kateri so:

(IA) l-[3-(2-klorfenil)2-(4-fluorfenil)oksiran-2-ilmetil]-lH-l,2,4-triazol, (Epoxiconazol);

(IB) 4-(4-klorfenil)-2-fenil-2-(l,2,4-triazoI-l-ilmetil)-butironitril, (Fenbuconazol);

(IC) 5-(4-klorbenzil)-2,2-dimetil-l-(lH-l,2,4-triazol-l-ilmetil)-ciklopentanol (Metconazol);

(ID) 2-(2,4-diklorfenil)-3-(lH-l,2,4-triazol-l-il)propil-l,l,2,2-tetrafluoretileter (Tetraconazol);

(IE) a-[2-(4-klorfenil)etil]-a-(l,l-dimetiletil)-lH-l,2,4-triazol-l-etanol, (Tebuconazol''):
16. Sredstvo po zahtevku 15, označeno s tem, da je komponenta I spojina IE (Tebuconazol).
17. Sredstvo po zahtevku 1, označeno s tem, da znaša masno razmerje I:II = 1:10 do 10:1.
18. Sredstvo po zahtevku 1, označeno s tem, da znaša masno razmerje I:II = 1:6 do 6:1.
19. Uporaba sredstva po zahtevku 1 za zatiranje in preprečevanje glivične okužbe na rastlinah.
20. Postopek za zatiranje in preprečevanje glivic na rastlinah, označen s tem, da v poljubnem vrstnem redu ali istočasno mesto, okuženo z glivicami ali ogroženo zaradi glivic, obdelamo s komponento I in komponento II po zahtevku 1.
21. Postopek po zahtevku 20, označen s tem, da je komponenta I spojina, izbrana iz skupine, v kateri so

IA (Epojdconazol), IB (Fenbuconazol), IC (Metconazol), ID (Tetraconazol) in

IF (Bromuconazol);

m kjer je komponenta II spojina IIA ( Propiconazol).
22. Postopek po zahtevku 21, označena (Epoxiconazol).
23. Postopek po zahtevku 21, označen (Fenbuconazol.
24. Postopek po zahtevku 21, označen (Metconazol).
25. Postopek po zahtevku 21, označen (Tetraconazol.
26. Postopek po zahtevku 21, označen (Bromuconazol).

s tem, da je komponenta I spojina IA tem, da je komponenta I spojina IB tem, da je komponenta I spojina IC tem, da je komponenta I spojina ID tem, da je komponenta I spojina IF
27. Postopek po zahtevku 20, označen s tem, da komponenta I spojina, izbrana iz skupine, v kateri so

IC (Metconazol), ID (Tetraconazol) in IF (Bromuconazol);

in kjer je komponenta II spojina IIB (Cyprodinil).
28. Postopek po zahtevku 27, označen s tem, da je komponenta I spojina IC (Metconazol).
29. Postopek po zahtevku 27, označen s tem, da je komponenta I spojina ID (Tetraconazol).
30. Postopek po zahtevku 27, označen s tem, da je komponenta I spojina IF (Bromuconazol).
31. Postopek po zahtevku 20 z obdelavo s tremi komponentami, označen s tem, daje komponenta I spojina, izbrana iz skupine, v kateri so (IA) l-[3-(2-klorfenil)2-(4-fluorfenil)oksiran-2-ilmetil]-lH-l,2,4-triazol, (Epojriconazol);

(IB) 4-(4-klorfenil)-2-fenil-2-(l,2,4-triazol-l-ilmetil)-butironitril, (Fenbuconazol);

(IC) 5-(4-klorbenzil)-2,2-dimetil-l-(lH-l,2,4-triazol-l-ilmetil)-ciklopentanol (Metconazol);

(ID) 2-(2,4-diklorfenil)-3-(lH-l,2,4-triazol-l-il)propil-l,l,2,2-tetrafluoretileter (Tetraconazol);

(IE) a-[2-(4-klorfenil)etil]-a-(l,l-dimetiletil)-lH-l,2,4-triazol-l-etanol, (Tebuconazol);

(IF) l-[4-bromo-2-(2,4-diklorfenil)tetrahidrofurfuril]-lH-l,2,4-triazol, (Bromuconazol), in kjer je komponenta II zmes

IIA (Propiconazol) in IIB (Cyprodinil) in kjer znaša masno razmerje IIA:IIB = 1:6 do 6:1.
32. Postopek po zahtevku 31 z obdelavo s tremi komponentami, označen s tem, daje komponenta I spojina, izbrana iz skupine, v kateri so (IA) l-[3-(2-klorfenil)2-(4-fluorfenil)oksiran-2-ilmetil]-lH-l,2,4-triazol, (Eporiconazol);

(IB) 4-(4-klorfenil)-2-fenil-2-(l,2,4-triazol-l-ilmetil)-butironitril, (Fenbuconazol);

(IC) 5-(4-klorbenzil)-2,2-dimetil-l-(lH-l,2,4-triazol-l-ilmetil)-ciklopentanol (Metconazol);

(ID) 2-(2,4-diklorfenil)-3-(lH-l,2,4-triazol-l-il)propil-l,l,2,2-tetrafluoretileter (Tetraconazol);

(IE) a-[2-(4-klorfenil)etil]-a-(l,l-dimetiletil)-lH-l,2,4-triazol-l-etanol, (Tebuconazol).
33. Postopek po zahtevku 32, označen s tem, da je komponenta I spojina IE (Tebuconazol).
34. Postopek po zahtevku 20, označen s tem, da obdelamo žito.
35. Postopek po zahtevku 20, označen s tem, da obdelamo seme.
36. Rastlinski razmnoževalni material, označen s tem, da smo ga obdelali po zahtevku 35.