[go: up one dir, main page]

Mine sisu juurde

Hanoi

Vikipedii-späi
Hanoi
Hà Nội
 Lidnanznam
 Flag
Valdkund Vjetnam
Eläjiden lugu (2022) 8,435,700 ristitud
Pind 3,359,8 km²
Hanoi Hà Nội
Pämez' Din' Tjen Zung
(sulaku 2021—,
Đinh Tiến Dũng)
Telefonkod +84-(0)24
Aigvö UTC+7


Lidnan kart ümbrištonke (2021)

Hanoi (vjetn.: Hà Nội [hàː nôjˀ] «ümbärtud jogel» vai «lidn jogiden keskes») om Vjetnaman pälidn da kahtenz' surtte lidn (Hošiminan jäl'ghe), keskuzalištusenke valdkundan tobmudele.

Eländpunktan aluz om pandud Daikovjet-valdkundan Li Thai To-imperatoran käskön mödhe vl 1010 kuti uz' Thanglong-pälidn (vjetn.: Thăng Long «lendahtai drakon»). Nimitadas nügüdläižikš vspäi 1831 Min' Mang-imperatoran käskön mödhe.

Hanoi šingotase äisarakoižel tegimištol i turizmal. Valdkundan järedoiden bankoiden da kompanijoiden päfaterad oma saudud lidnas.

Geografijan andmused

[vajehta | vajehtada lähtetekst]

Lidn sijadase Šonghong-jogen oiktal randal tobjimalaz (vjetn.: Sông Hồng, edel oli Hồng Hà «rusked»), 5..20 m ü.m.t. korktusil. Municipalitetan kaikiš suremb korktuz om 1296 m ü.m.t.. Valdmerilaivad likkudas Kitain Suvimerespäi Hanoihesai 175 km.

Klimat om subtropine neps mussonine pil'vesekaz. Voden keskmäine lämuz om +23,6 C°, semendkun-sügüz'kun +27,4..+29,2 C°, tal'vkun-uhokun +16,4..+18,2 C°. Ekstremumad oma +2,7 C° (viluku) i +42,8 C° (semendku). Kezaaigan minimum om +20 C° (kezaku), tal'vaigan maksimum om +35 C° (uhoku). Paneb sadegid 1670 mm vodes, enamba kezakus-sügüz'kus (228..309 mm kus), vähemba tal'vkus-uhokus (20..24 mm kus). Kun keskmäine relätivine nepsuz vajehtase 76..85 % röunoiš voden aigan.

Lidnan rajonad vl 2008

Hanoin municipalitet jagase (vn 2016 andmused) 12 lidnrajonaks (quận), Šontei-sodalidnaks (thị xã) da 17 makundaks (huyện).

Edeline partijan lidnan komitetan pämez' (sekretar') om Viong Din' Hüe (Vương Đình Huệ, uhoku 2020 — sulaku 2021). Lidnan Rahvahaline nevondkund kogoneb 95 ezitajaspäi, sen ezimez' om Nguen Ngok Tuan (Nguyễn Ngọc Tuấn) vn 2020 tal'vkuspäi.

Vl 2014 lidnan eläjiden lugu oli 7 067 000 ristitud 3 328,9 km² pindal. Kaik 16,1 mln eläjid (2015) om ezilidnoidenke 24 314,7 km² pindal, se om Vjetnaman kaikiš suremb lidnaglomeracii.

Vjetad ottas 98,7 % ristitištos, toižed rahvahad — 1,3 %.

Eläjiden tobj pala om buddistad, hot' ei tegend religiozižidme veroidme paksus, mugažo om daosizman i konfucijanizman polenpidajid.

Ezmäižed klassižed universitetad oma pandud Francijan tobmuden aigan 20. voz'sadan augotišes. Znamasine om Vjetnaman nacionaline universitet[1] (alusenpanend 1904 kut Indokitain universitet, 50 tuh. üläopenikoid vl 2022). Hanoi om valdkundan tedoidusiden keskuz, Vjetnaman koume tedomest videspäi elädas siš.

Avtobusad, metro i taksid oma kundaližeks transportaks lidnas. Metropoliten radab vspäi 2021, siš om üks'jäine jono 12 stancijanke (13 km raudted), kahtenz' jono om sauvomas. Lidn om valdkundan raudteiden keskuz, kuz' jonod lähttas erazvuiččihe polihe. Ühtištusen ekspress-kiruhjonuz (vjetn.: tàu Thống Nhất) ühtenzoitab Hanoi-päraudtestancijad Hošiminanke (1726 km 33 časus).

Rahvahidenkeskeine soda- da civiline Noibai-lendimport[2] (HAN / VVNB, 29,3 mln passažiroid vl 2019) sijadase 35 km pohjoižhe lidnan azjaližes keskusespäi Hanoin municipalitetas. Tehtas reisid Azijan äjiden maiden surihe lidnoihe, Moskvha, Mel'burnha, mugažo Vjetnamadme.

  1. Vjetnaman nacionaližen universitetan sait (vnu.edu.vn). (vjetn.) (angl.)
  2. Noibai-lendimportan sait (noibaiairport.vn). (vjetn.) (angl.)



Azijan pälidnad
Abu Dabi | Amman | Ankar | Astan | Ašhabad | Bagdad | Baku | Bandar Seri Begavan | Bankok | Beirut | Biškek | Dakk | Damask | Dili | Doh | Džakart | Dušanbe | El' Kuveit | Hanoi | Islamabad | Jerevan | Jerusalim | Kabul | Katmandu | Kuala Lumpur | Male | Manam | Manil | Maskat | Naip'jido | Nikosii | Pekin | Phen'jan | Pnompen' | Rijad | Sanaa | Seul | Singapur | Šri Džajavardenepura Kotte | Taškent | Tbilis | Tehran | Thimphu | Tokio | Ulanbatar | Uz' Deli | V'jent'jan