[go: up one dir, main page]
Pojdi na vsebino

Južna Afrika

Uredi povezave
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
»Južna Afrika« se preusmerja sem. Za regijo s tem imenom glej Južna Afrika (regija).
Republika Južna Afrika
Republic of South Africa
Afrika borwa
Republiek van Suid-Afrika
Zastava Južne Afrike
Zastava
Grb Južne Afrike
Grb
Geslo: !ke e: ǀxarra ǁke  (ǀXam)
»Enotnost v raznolikosti«
Himna: državna himna Republike Južne Afrike
Lega  Republike Južne Afrike  (temno modro) – v Afriki  (svetlo modro & temno sivo) – v Afriški uniji  (svetlo modro)
Lega  Republike Južne Afrike  (temno modro)

– v Afriki  (svetlo modro & temno sivo)
– v Afriški uniji  (svetlo modro)

Glavno mestoPretoria (upravno)
Cape Town (zakonodajno)
Bloemfontein (sodno)
Največje mestoJohannesburg
Uradni jezikiafrikanščina, angleščina, zulujščina, koščina, svazijščina, ndebelščina, južni sotho, severni sotho, tsonga, tsvana, venda
Demonim(i)Južnoafričan, Južnoafričanka
Vladaparlamentarna demokracija
Cyril Ramaphosa
Paul Mashatile
Neodvisnost 
od Združenega kraljestva
• Unija
31. maj 1910
11. december 1931
• Republika
31. maj 1961
Površina
• skupaj
1.221.037 km2 (25.)
• voda (%)
zanemarljivo
Prebivalstvo
• popis 2022[1]
62.027.503 (23.)
• gostota
50,8/km2 (169.)
BDP (ocena 2023)[2]
• skupaj (nominal.)
401,47 milijarde $ (38.)
• skupaj (PKM)
1,03 bilijona $ (32.)
• na preb. (nominal.)
6430 $ (98.)
• na preb. (PKM)
16.630 $ (95.)
Gini (2014)63,0[3]
zelo visok
HDI (2021)0,713[4]3
visok · 109.
Valutajužnoafriški rand (ZAR)
Časovni pasUTC +2 (SAST)
Klicna koda27
Internetna domena.za

Južna Afrika, uradno Republika Južna Afrika (pogosto napačno imenovana Južnoafriška republika) je republika na skrajnem jugu Afrike. Na severu meji na Namibijo, Bocvano in Zimbabve, ter na severovzhodu na Mozambik in Esvatini, medtem ko je kraljevina Lesoto v celoti znotraj meja Južne Afrike. Južno Afriko na zahodu obliva Atlantski ocean, na vzhodu pa Indijski ocean. Največje pristanišče je Durban

Druga imena

[uredi | uredi kodo]

Južna Afrika ima 11 uradnih jezikov, kar jo uvršča takoj za Indijo.[5] Posledično obstaja več uradnih nazivov države: IRiphabliki yeSewula Afrika (ndebelščina), Rephaboliki ya Afrika-Borwa (pedi), Rephaboliki ya Afrika Borwa (sotho), IRiphabhulikhi yeNingizimu Afrika (svati), Riphabliki ra Afrika Dzonga (tsonga), Rephaboliki ya Aforika Borwa (tsvana), Riphabuḽiki ya Afurika Tshipembe (venda), and IRiphabliki yaseMzantsi Afrika (koščina), Republic of South Africa (angleščina) in Republiek van Suid-Afrika (afrikanščina).

V slovenskih medijih jo pogosto napačno imenujejo Južnoafriška republika ali skrajšano JAR, kar pa je ime države iz druge polovice 19. stoletja, imenovane Zuid-Afrikaansche Republiek ali ZAR.

Zgodovina

[uredi | uredi kodo]
Glavni članek: Zgodovina Republike Južne Afrike.
Nelson Mandela, prvi temnopolti afriški predsednik Republike Južne Afrike

Južna Afrika je ena najstarejših nacij v Afriki. Območje Južne Afrike je bilo naseljeno s plemeni Kojkoj, San, Kosa, Zulu in drugimi, ko so tja leta 1652 prispeli nizozemski kolonisti.[6] Pritisk Združenega kraljestva, ki je želelo utrditi svoj vpliv na tem območju, je botroval angleško-nizozemski vojni in burskima vojnama. Leta 1910 se štiri glavne republike v regiji združijo v Južnoafriško unijo. Leta 1931 postane Južna Afrika suveren dominion pod britansko krono, leta 1961 pa se osamosvoji kot republika.

Potomci belih kolonistov so ostali manjšina med izvornimi Afričani. Kljub temu so belci dolgo ohranjali svojo nadvlado z vrsto surovih apartheidskih zakonov, ki so deželo delili na rasni osnovi. Sistem apartheida je v drugi polovici 20. stoletja naletel na vse večje nasprotovanje tujine, kar je vodilo v širše sankcije, naraščajoči nemir in zatiranje s strani vlade, ki jo je vodila Nacionalna stranka. Vlada je leta 1990 začela pogajanja o mirnem prenosu oblasti na črnsko večino, ko je dovolila delovanje Afriškega narodnega kongresa (ANC) in drugih levičarskih organizacij ter po 27 letih izpustila Rolihlahlo »Nelsona« Mandelo iz zapora. Apartheidsko zakonodajo so postopno umaknili iz ustavnih listin, in leta 1994 so bile razpisane prve večrasne volitve. Te je prepričljivo dobil ANC, ki je od takrat dalje na oblasti. Nadzor države je zdaj pretežno v rokah črnske večine, bela manjšina pa ostaja vplivna v poslovnem sektorju.

Geografija

[uredi | uredi kodo]

Južna Afrika je večinoma sušna država, večina zahodnih območij je pol-puščava. Padavine naraščajo proti vzhodu, večinoma v poletnem času.

Povprečne temperature v °C
Mesto Poletje Zima
Cape Town 20 12,6
Durban 23,6 17
Johannesburg 19,4 11,1
Pretorija 22,4 12,9
Vir: Lew Leppan: The South African Book of Records. Cape Town, Don Nelson, 1999.

Upravna delitev

[uredi | uredi kodo]

Južna Afrika je upravno razdeljena na devet provinc (imenu province v seznamu sledi še njeno upravno središče):

Provinca Glavno mesto province Največje mesto Površina (km2)[7] Prebivalstvo (2013)[8]
Vzhodna Kaplandija Bhisho Port Elizabeth 168.966 6.620.100
Svobodna država Bloemfontein Bloemfontein 129.825 2.753.200
Gauteng Johannesburg Johannesburg 18.178 12.728.400
KwaZulu-Natal Pietermaritzburg Durban 94.361 10.456.900
Limpopo Polokwane Polokwane 125.754 5.518.000
Mpumalanga Nelspruit Nelspruit 76.495 4.128.000
Severozahodna Mafikeng Rustenburg 104.882 3.597.600
Severna Kaplandija Kimberley Kimberley 372.889 1.162.900
Zahodna Kaplandija Cape Town Cape Town 129.462 6.016.900

Glej tudi

[uredi | uredi kodo]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ »Census 2022 (pg.14-15)« (PDF). www.gov.za. Government of South Africa. 10. oktober 2023. Pridobljeno 18. oktobra 2013.
  2. ↑ »World Economic Outlook Database, October 2023 Edition. (ZA)«. IMF.org. Mednarodni denarni sklad. 10. oktober 2023. Pridobljeno 12. oktobra 2023.
  3. ↑ »Gini Index«. Svetovna banka. Arhivirano iz spletišča dne 29. maja 2020. Pridobljeno 25. septembra 2018.
  4. ↑ »Human Development Report 2021/2022« (PDF) (v angleščini). United Nations Development Programme. 8. september 2022. Pridobljeno 8. septembra 2022.
  5. ↑ »South Africa Fast Facts«. SouthAfrica.info. april 2007. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 19. julija 2008. Pridobljeno 14. junija 2008.{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
  6. ↑ »African History Timeline«. West Chester University of Pennsylvania. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 7. januarja 2009. Pridobljeno 11. februarja 2015.
  7. ↑ Stats in Brief, 2010 (PDF). Pretoria: Statistics South Africa. 2010. str. 3. ISBN 978-0-621-39563-1.
  8. ↑ Napaka pri navajanju: Neveljavna oznaka <ref>; sklici, poimenovani newpopest, ne vsebujejo besedila (glej stran pomoči).
Stub icon

Ta članek o geografiji je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite.

Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Južna_Afrika&oldid=6239441«