Asparagin
Imena | |
---|---|
IUPAC ime
asparagin
| |
Druga imena
2-amino-3-karbamoilpropanojska kislina
| |
Identifikatorji | |
3D model (JSmol)
|
|
ChEBI | |
ChEMBL | |
ChemSpider | |
DrugBank | |
ECHA InfoCard | 100.019.565 |
KEGG | |
PubChem CID
|
|
UNII | |
CompTox Dashboard (EPA)
|
|
| |
| |
Lastnosti | |
C4H8N2O3 | |
Molska masa | 132,12 g·mol−1 |
Videz | beli kristali |
Gostota | 1,543 g/cm3 |
Tališče | 234 °C (453 °F; 507 K) |
Vrelišče | 438 °C (820 °F; 711 K) |
2,94 g/100 mL | |
Topnost | topen v kislinah, alkalijah, zanemarljivo v metanolu, etanolu, etru in benzenu |
log P | -3,82 |
Kislost (pKa) | 2,02 (karboksil), 8,80 (amino)[1] |
Struktura | |
Kristalna struktura | ortorombska |
Termokemija | |
Std tvorbena
entalpija (ΔfH⦵298) |
-789,4 kJ/mol |
Nevarnosti | |
NFPA 704 (diamant ognja) | |
Plamenišče | 219 °C (426 °F; 492 K) |
Če ni navedeno drugače, podatki veljajo za material v standardnem stanju pri 25 °C, 100 kPa). | |
Sklici infopolja | |
Asparagin (okrajšano kot Asn ali N; Asx ali B sta okrajšavi tako za asparagin kot za asparaginsko kislino) je ena od 20 proteinogenih aminokislin (ki v človeškem organizmu tvorijo beljakovine). V stranski verigi se nahaja karboksamidna skupina. Asparagin ni esencialna aminokislina. Kodona, ki kodirata asparagin, sta AAU in AAC.[2]
Zgodovina
[uredi | uredi kodo]Asparagin so prvič osamili leta 1806 iz belušev in je tako prva izolirana aminokislina sploh. Značilen vonj seča po uživanju belušev je posledica različnih presnovnih produktov asparagina.
Viri
[uredi | uredi kodo]Prehrambeni viri
[uredi | uredi kodo]Asparagin ni esencialna aminokislina, torej ga lahko naš organizem sam proizvede v dovoljšnjih količinah in ni treba, da ga dobivamo s hrano. Sicer se pa nahaja v različnih vrstah prehrane:
- hrana živalskega izvora: mlečni proizvodi, sirotka, govedina, perutnina, jajca, ribe, laktalbumin, morska hrana,
- hrana rastlinskega izvora: beluši, paradižnik, stročnice, oreščki, semena, soja, polnozrnati proizvodi.
Biosinteza
[uredi | uredi kodo]Predhodnik asparagina je oksaloacetat. Le-ta se s pomočjo encima transaminaza pretvori v aspartat. Encim namreč prenese amino skupino iz glutamata na oksaloacetat in pri tem nastaneta α-ketoglutarat in aspartat. Iz aspartata, glutamina in ATP-ja nastanejo s pomočjo encima asparagin-sintetaza poleg asparagina še AMP, glutamat in pirofosfat.
Razgradnja
[uredi | uredi kodo]Encim L-asparaginaza hidrolizira amidno skupino in nastaneta aspartat ter amonijak. Transaminaza pretvori aspartat v oksaloacetat, ki pa lahko vstopi bodisi v cikel trikarboksilnih kislin bodisi v proces glukoneogeneze.
Vloga
[uredi | uredi kodo]Asparagin je pomemben za delovanje živčevja ter za sintezo amonijaka.
Viri
[uredi | uredi kodo]- ↑ Dawson, R.M.C., et al., Data for Biochemical Research, Oxford, Clarendon Press, 1959.
- ↑ »Nomenclature and symbolism for amino acids and peptides (IUPAC-IUB Recommendations 1983)«, Pure Appl. Chem., 56 (5): 595–624, 1984, doi:10.1351/pac198456050595