Alanin
| |
| Imena | |
|---|---|
| IUPAC ime
alanin
| |
| Druga imena
2-aminopropanojska kislina
| |
| Identifikatorji | |
3D model (JSmol)
|
|
| ChemSpider | |
| ECHA InfoCard | 100.000.249 |
PubChem CID
|
|
CompTox Dashboard (EPA)
|
|
| |
| |
| Lastnosti | |
| C3H7NO2 | |
| Molska masa | 89,09 g·mol−1 |
| Videz | bel prašek |
| Gostota | 1,424 g/cm3 |
| Tališče | 258 °C (sublimira) |
| topljiv | |
Če ni navedeno drugače, podatki veljajo za material v standardnem stanju pri 25 °C, 100 kPa). | |
| Sklici infopolja | |
Alanin (okrajšano kot Ala ali A))[1] je α-aminokislina s kemijsko formulo CH3CH(NH2)COOH. L-izomer je ena od 20 proteinogenih aminokislin (ki v človeškem organizmu tvorijo beljakovine). Kodoni, ki zapisujejo alanin, so GCU, GCC, GCA in GCG. Alanin je nepolarna aminokislina. V beljakovinah je L-alanin druga najbolj zastopana aminokislina, takoj za levcinom (7,8 % vseh aminokislin v vzorcu 1.150 beljakovin).[2] D-alanin se pojavlja v bakterijskih celičnih stenah in v nekaterih peptidnih antibiotikih.
Zgradba
[uredi | uredi kodo]Na α-ogljikov atom se vezana metilna skupina (-CH3) in zato je alanin glede na molekulsko zgradbo ena najbolj enostavnih α-aminokislin in ga uvrščamo med alifatske aminokisline (ker nima razvejane stranske verige). Metilna skupina ni reaktivna in zato skoraj nikoli ne sodeluje pri delovanju beljakovine.
Viri
[uredi | uredi kodo]Prehrambeni viri
[uredi | uredi kodo]Alanin je neesencialna aminokislina, kar pomeni, da je človeški organizem sam lahko proizvede in ga ni treba prejemati s hrano. Nahaja se v številnih vrstah hrane, posebej veliko pa ga je v mesu.
Bogati viri alanina so:
- živalski viri: meso, morska hrana, kazein (v kravjem mleku), mlečni proizvodi, jajca, ribe, želatina, laktalbumin;
- rastlinski viri: fižol, oreščki, semena, soja, pivski kvas, rjavi riž, koruza, stročnice, polnozrnati izdelki.
Biosinteza
[uredi | uredi kodo]Alanin se pri rastlinah in mikroorganizmih lahko tvori iz piruvata in aminokislin z razvejano stransko verigo (valin, levcin in izolevcin).
Najpogosteje se tvori iz piruvata, in sicer z reduktivno aminacijo.
Fiziološke funkcije
[uredi | uredi kodo]- Glukoza-alaninski ciklus: ciklična presnovna pot, v kateri sodelujejo mišice in jetra, po krvi se v mišice prenese glukoza, se tam razgradi do piruvata in nato v obliki alanina prenese nazaj v jetra in uporabi za ponovno sintezo glukoze. Ciklus omogoča netoksičen prenos dušika v jetra in prispeva k homeostazi glukoze v krvi[3].
Viri
[uredi | uredi kodo]- ↑ IUPAC-IUBMB Joint Commission on Biochemical Nomenclature. »Nomenclature and Symbolism for Amino Acids and Peptides«. Recommendations on Organic & Biochemical Nomenclature, Symbols & Terminology etc. Pridobljeno 17. maja 2007.
- ↑ Doolittle, R. F. (1989), »Redundancies in protein sequences«, v Fasman, G. D. (ur.), Prediction of Protein Structures and the Principles of Protein Conformation, New York: Plenum, str. 599–623, ISBN 0306431319.
- ↑ Kališnik, Slovenski medicinski e-slovar, Ljubljana, Medicinska fakulteta, Lek, 2004