SI25106A - Sferični dozator za kosovne predmete - Google Patents

Abstract

Sferični dozator za kosovne predmete (1) rešuje odpravo samozapomosti dozirnih predmetov (2). Sferični-zaviti dozator (1) ima na zgornjem delu odprtino (1.1.1) preko katere, polnimo zalogovnik (1.1) s predmeti (2). Zalogovnik (1.1) ima vgrajeno notranjo vijačnico, s kotom (A), kar, pri gibanju predmetov (2) navzdol, povzroča medsebojne gibe med predmeti (2) in tako onemogoča, da bi, prišlo do samozapomosti med predmeti (2) in površino zalogovnika (1.1.2). Odpiranje in zapiranje zgornje kulise (3) in spodnje kulise (4) določa takt in število izpadlih predmetov (2), ki izpadajo iz dozatoija (1) v enem ciklu. Z nastavitvijo oddaljenosti (X) med spodnjo kuliso (4) in zgornjo kuliso (3), izberemo ali bomo dozirali po en ali več predmetov (2) v enem ciklu. Spodnji del (5) ima presek (5.2), ki nima vgrajene vijačnice A in je lahko enoviti del zalogovnika (1.1) ali nameščen na zalogovnik (1.1) teleskopsko, fiksiramo pa ga z vijakom (5.1).

Description

Sferični dozator za kosovne predmete

Predmet izuma je tehnični sistem, ki omogoča natančno parcialno doziranje kosovnih predmetov majhnih in srednjih dimenzij na takšen način, da ne more priti do zatikanja teh predmetov v zalogovniku dozatoga.

Sistem je izdelan tako, da so predmeti, ki jih želimo poljubno dozirati (per partes), vloženi v sferičen zalogovnik dozatorja, kjer jih sila teže pritiska proti zaporni kulisi, ki sta dve. Z zapornima kulisama krmilimo izpadanje predmetov iz zalogovnika glede na željen čas.

Dozatorji, ki so znano stanje tehnike do sedaj, imajo slabost, da se predmeti, kijih doziramo občasno zataknejo v dozatogu, kar privede do zastoja proizvodnje. Zaradi odprave teh slabosti so nujne nadgradnje teh dozatogev s tresalci, komprimiranim zrakom oz. ostalimi perifernimi sistemi, ki odpravljajo zatikanja predmetov. Poleg tega so dozatoiji, ki jih najdemo na tržišču prilagojeni le enemu tipu izdelkov ter ne omogočajo doziranja več kosov izdelkov-predmetov naenkrat.

Problem, ki ga rešuje opisovan izum je ta, da lahko poljubno doziramo enega ali več predmetov naenkrat. Drugi problem, ki ga rešuje predstavljeni izum pa je v tem, da zaradi sferične oblike zalogovnika dozatoga, ne more priti do zaustavljanja predmetov v zalogovniku. Na ta način dosežemo delovanje dozatoga brez motenj in ne potrebujemo ostalih prerifemih enot za odpravo zatikanja.

Opisovan izum je predviden za doziranje majhnih togih predmetov-izdelkov, polizdelkov, predvsem farmacevtske industrije, uporaben pa je v vseh vejah industrije, kjer je zahtevano nemoteno, pravočasno doziranje predmetov. Predmeti padajo iz dozatoga le s silo lastne teže na predvideno lokacijo, ki je različna in različno oddaljena od ustja dozatoga, glede na zahteve industrije, kjer uporabljamo opisovani dozator.

Podobnega sistema, v patentnih bazah SIPO-DS nismo zasledili. Kljub temu prilagamo naslednje patentne dokumentacije in utemeljujemo razlike, in sicer prvi patent objavljen pod št. prijave patentne: 9400112 opisuje tehnično novost s katero določamo tok trdnega gradiva, hitrost pa lahko uravnavamo. Zavitega-sferičnega dozatorja, ki je bistveni tehnični izum našega predstavljenega tehničnega izuma, ta izum ne omenja.

Drugi objavljen patent pod št. prijave patentne prijave: 23968 opisuje tehnični izum dovajanja mazalnega sredstva, predvsem za tima vozila. Tudi ta patentna prijava ne omenja zavitega-sferičnega dozatoija, kije bistvo tehničnega izuma naše patentne prijave.

Tretji objavljen patent pod št. prijave patentne prijave: 24105 opisuje tehnični izum doziranja kuriva v kurilne naprave. Tudi ta patentna prijava ne omenja zavitega-sferičnega dozatorja, ki je bistvo tehničnega izuma naše patentne prijave

Četrti objavljen patent pod št. prijave patentne prijave: 9400280 opisuje tehnični izum zbiranja in prefabriciranja odpadnih pločevink. Tudi ta patentna prijava ne omenja zavitegasferičnega dozatoija, kije bistvo tehničnega izuma naše patentne prijave.

Vsi zgoraj našteti izumi uporabljajo popolnoma drugačne tehnične rešitve od našega predlaganega izuma. Nobeden od navedenih izumov ne uporablja zavitega-sferičnega zalogovnika, ki bi reševal, oziroma odpravljal samozapomost dozirnih elementov ter s tem omogočal nemoteno kontinuimo delovanje dozatoija brez dodatnih sil, tresenja ali podobno, ki bi odpravljalo samozapomost. Nobeden od navedenih patentov ne uporablja odpiralnega oziroma zapiralnega sistema v obliki zapornih kulis. Nobeden od poznanih patentov ne uporablja tehnične rešitve nastavitve dolžine oz. kapacitete enega cikla doziranja kot jo prikazuje naš predlagani izum, z nastavitvijo razdalje X med zgornjo kuliso 3 in spodnjo kuliso 4.

Podrobneje je opisovan izum pojasnjen v nadaljevanju z opisom primera in predloženih slik, ki prikazujejo:

Slika 1: Stranski pogled sistema dozatoija 1 z zalogovnikom 1.1, zgornjo kuliso 3 in spodnjo kuliso 4 z delnim prerezom spodnjega dela.

Slika 2: Zgornji pogled P in prerezi zalogovnika dozatoija 1.1 kjer se vidi zavitost sferičnost A zalogovnika, z nakazanimi predmeti 2 za doziranje, v zgornjem delu, medtem ko je spodnji del brez zavitja.

Slika 3: Predmeti 2, kijih doziramo, s prerezom.

Slika 4: Pogled D - dozatoija 1 od spodaj, kjer se vidi spodnja kulisa 4 v obeh končnih položajih z nakazano smerjo odpiranja/zapiranja K.

Slika 5: Prikazuje presek spodnjega dela 5, dozatoija 1, kjer sta vidni zgornja kulisa 3 in spodnja kulisa 4 v zaprtem položaju in čakajoči predmeti 2 nad zgornjo kuliso 3. Puščice s smeijo K, prikazujejo smer gibanja zgornje kulise 3 in spodnje kulise 4.

Slika 6: Prikazuje presek spodnjega dela 5 dozatoija 1, kjer je vidna zgornja kulisa 3 v odprtem položaju, spodnja kulisa 4 pa v zaprtem položaju in prikaz padca čakajočih predmetov 2, v smeri S, do spodnje kulise 4, kjer čakajo na izpad iz spodnjega dela 5. Puščice K prikazujejo smer gibanja zgornje kulise 3 in spodnje kulise 4.

Slika 7: Prikazuje presek spodnjega dela 5, dozatorja 1, kjer je vidna zgornja kulisa 3 v zaprtem položaju, spodnja kulisa 4 pa v odprtem položaju. Prikazan je izpad predmetov 2, zaradi lastne teže, v smeri S, takoj zatem ko spodnjo kuliso 4 odpremo. Puščice prikazujejo smer gibanja zgornje kulise 3 in spodnje kulise 4.

Opisovani izum, ki je predstavljen s to patentno prijavo, povezuje v enoten sistem-sklop dozator 1, kije sestavljen iz sferičnega-zavitega zalogovnika 1.1, zgornje zaporne kulise 3, spodnje zaporne kulise 4, ki sta montirani v izhodu dozatoija oziroma spodnjem delu 5, kateri je natisnjen preko zalogovnika 1.1 ter pritijen na zalogovnik 1.1 z vijakom 5.1.

Zalogovnik 1.1 ima na svoji zgornji strani odprtino 1.1.1 v katero nalagamo predmeteizdelke, polizdelke 2, ki jih želimo dozirati s celotnim sistemom. Doziranje v zgornjo odprtino 1.1.1 zalogovnika 1.1 je lahko izvedeno tudi preko lijaka ali kakšnega drugega pomožnega sistema, ki uvede predmete 2 v dozator 1.

Dozator 1 je predvidoma daljši od mnogokratnika vsaj 10 dolžine L predmetov 2, ki jih želimo dozirati z dozatoijem 1. Lahko je poljubno dolg, saj na ta način zagotovimo zadostno število čakajočih predmetov 2, kijih želimo dozirati. Zalogovnik dozatoija 1.1 je zavit okrog svoje središčne osi, gledano v dolžino dozatoija 1, za kot A, ki se giblje od 10 do 100 stopinj na petkratno dolžino L, predmeta 2, ki ga doziramo. Kot zavitja A je lahko levo ali desnosučen.

Notranja površina 1.1.2 zalogovnika 1.1 je gladka stopnje obdelave hrapavosti vsaj N5 ali finejše, da dosegajo predmeti 2, ki potujejo, zaradi lastne teže navzdol v smeri S, skozi preseke 1.1.3, minimalni torni koeficient trenja glede na notranjo površino-steno zalogovnika 1.1.2, ter na ta način omogočimo neoviran pretok predmetov 2.

Preseki-prerezi: A-A, B-B, C-C, D-D, E-E, notranje luknje 1.1.3 zalogovnika 1.1 so minimalno večji od prečnega preseka-prereza 2.1 predmetov 2, ki jih doziramo. Če je kot zavitja A zalogovnika 1.1 večji mora biti nadmera preseka-prerezov-luknje 1.1.3, zalogovnika 1.1 večja kot pri manjšem kotu zavitja A zalogovnika 1.1. Na ta način dosežemo, da ne more priti do zaribavanja med zunanjimi površinami 2.2, predmetov 2 in površinami notranjih sten 1.1.2 zalogovnika 1.1. Predvideno je, da je presek zalogovnika 1.1.3 za 2% do 25% večji od preseka 2.1 predmeta 2, ki ga doziramo.

Kot zavitja A, zalogovnika 1.1, preprečuje, da bi, zaradi lastne teže predmetov 2, prišlo do samozapomosti med predmeti 2 in notranjimi površinami 1.1.2 sten zalogovnika 1.1, saj se, predmeti 2 premikajo navzdol, hkrati pa tudi okrog središčne osi zalogovnika 1.1, po vijačnici, ki jo določa kot A, ter na ta način, zaradi vijačnega pomika navzdol, delno premikajo tudi med seboj po površinah 2.2, kar povzroči, da zaradi teh premikov, ne more priti do statičnih pozicij med predmeti 2, ki bi lahko posledično vodile v tvoijenje samozapomih klinov med predmeti 2, kateri bi pritiskali na notranje stene 1.1.2, zalogovnika 1.1, kar bi lahko, zaradi omenjenih sil in koeficienta trenja, vodilo do samozapomosti predmetov 2 v zalogovniku 1.1. Kot zavitja A je lahko desno ali levosučen in se giblje od 10 do 100 stopinj na petkratno dolžino predmeta 2.

V nadaljevanju je opisano delovanje tehnične mehanike, oziroma cikla sferičnega dozatoija za kosovne predmete 1.

V napolnjenem zalogovniku 1.1, predmeti 2 pritiskajo na prvo zgornjo kuliso 3 s silo teže vseh predmetov 2. V prvem koraku sta obe zaporni kulisi (zgornja 3 in spodnja 4), zaprti. Ta faza je prikazana na sliki 5.

V naslednjem koraku odpremo zgornjo kuliso 3, kar storimo s potegom - izvlekom zgornje kulise 3, ki je lahko ročni, mehanski, elektro mehanski, pnevmatsko mehanski ali poljuben kot prikazuje smer K na sliki 6. Zgornja kulisa 3 se mora odpreti dokaj hitro in v popolnosti, kar pomeni, da se mora odpreti vsaj do mere, daje presek-prerez 1.1.3 zalogovnika 1.1 v celoti dosežen.

Ko je zgornja kulisa 3 odprta, padejo predmeti 2 do spodnje kulise 4, ki je še vedno zaprta in oddaljena od zgornje kulise, gledano po simetrali preseka dozatoija 1, za eno dolžino L predmeta ali mnogokratnik dolžine predmetov 2, kar je odvisno od tega, koliko predmetov želimo dozirati v enem ciklu. Ta faza je prikazana na sliki 6.

.........

Nato zapremo kuliso 3 v smeri K, kar je prikazano na sliki 7. Kulisa 3 je čim tanjša in ima na svojem začetku izdelan radius 3.1, da zdrkne med predmeti 2, tako, da jih ne poškoduje in s tem zapre dotok predmetov 2, oziroma jih ustavi na kulisi 3. Predmeti 2 so ujeti v zalogovniku 1.1 nad zgornjo kuliso 3 ter med zgornjo kuliso 3 in spodnjo kuliso 4. Nato, po enakem ali podobnem principu odpremo spodnjo kuliso 4, prav tako do popolnega preseka in hitro. Predmet 2 ali predmeti 2, (odvisno od nastavljene dolžine X med zgornjo kuliso 3 in spodnjo kuliso 4, s katero določamo količino doziranih predmetov 2 v enem ciklu), zaradi sile teže padejo iz dozatoija 1, v smeri S, na predvideno - želeno pozicijo, ki pa ni predmet tega izuma. Ta faza je prikazana na sliki 7.

Nato zopet zapremo spodnjo kuliso 4 in celoten cikel ponavljamo glede na želje-zahteve procesa doziranja predmetov 2.

Posebej tehnično pomembno je to, daje dozator 1 zasnovan tudi tako, da lahko oddaljenost X med zgornjo kuliso 3 in spodnjo kuliso 4 poljubno nastavljamo in tako dosežemo pogoj, da lahko z enim dozatoijem 1 doziramo predmete 2 različnih dolžin L.

V kolikor želimo dozirati po en predmet 2, predhodno nastavimo razdaljo X med zgornjo kuliso 3 in spodnjo kuliso 4 na dolžino L enega predmeta 2, v kolikor pa želimo dozirati po dva ali več predmetov 2 naenkrat, pa nastavimo razdaljo X med zgornjo kuliso 3 in spodnjo kuliso 4 za dvakratnik oziroma mnogokratnik razdalje dolžine L predmeta 2. To naredimo tako, da delno odvijemo vijak 5.1 ter, spodnji del 5, povlečemo ali potisnemo (odvisno od želene razdalje X) od ali do zalogovnika 1.1 na želeno razdaljo X, med zgornjo kuliso 3 in spodnjo kuliso 4. Nato zopet zavijemo vijak 5.1, da nastane fiksna torna vez med spodnjim delom 5 in zalogovnikom 1.1.

Obenem ko poteka praznjenje dozatoija 1, moramo, najkasneje pred zadnjim ciklom zgornje kulise 3, dopolniti tudi zalogovnik 1.1 na vstopni odprtini 1.1.1 s predmeti 2, sicer dozator 1 ne more dozirati predmetov 2, ali, v slučaju doziranja po več predmetov 2 naenkrat, ne deluje pravilno, saj bi lahko, v zadnjem ciklu pred praznim zalogovnikom 1.1, doziral le en predmet 2, oziroma le toliko predmetov 2, kolikor jih je še ostalo v zalogovniku 1.1, dozatoija 1. Oziroma med kuliso 3 in kuliso 4.

Spodnji del 5 dozatoija 1, v katerem je zmontirana zgornja kulisa 3 je pritijena na zalogovnik 1.1 po principu teleskopa, kar pomeni, da spodnji del 5 pritisnemo preko zalogovnika 1.1. To obenem pomeni, daje, notranji presek spodnjega dela 5 v preseku enak ali večji zunanjemu preseku zalogovnika 1.1. Spodnji del 5 nima vgrajene notranje vijačnice, ampak je notranji presek 5.2 po vsej dolžini enak. Ker so zunanje stene zalogovnika 1.1 relativno tanke, pomeni, da bodo čakajoči predmeti 2, v podaljšku 5 malenkost bolj ohlapno aretirani, kakor v zalogovniku 1.1. To ne predstavlja ovire za izpad predmetov 2, saj so v prostoru med zgornjo kuliso 3 in spodnjo kuliso 4 le eden oziroma majhno število predmetov 2, ki jih doziramo v enem dozirnem ciklu, kar pomeni, da zaradi majhne kumulativne sile teže predmetov 2, ki nastaja zaradi mase predmetov 2 ujetih med spodnjo kuliso 4 in zgornjo kuliso 3, oziroma med prvim in zadnjim čakajočim predmetom 2 za izpad v enem ciklu, ne more nastati samozapomi klin.

Spodnji del, oziroma razdaljo X, lahko poljubno podaljšujemo in krajšamo glede na dolžino predmeta 2 oziroma njegov mnogokratnik kot je to opisano v predhodnem tekstu.

Spodnji del 5 ima odprtino 5.2 skozi katero padajo predmeti 2, kijih doziramo. Odprtina 5.2 je večja od odprtine 1.1.3 zalogovnika 1.1 vsaj za debelino sten zalogovnika 1.1 ali tudi več, da omogočimo vtisk zalogo vnika 1.1 v notranji presek podaljška 5. Površina notranjih sten 5.3 spodnjega dela 5 je lahko bolj grobe obdelave kakor površina notranje stene 1.1.2 zalogo vnika 1.1. Površina notranjih sten zalogo vnika 1.1.2 mora biti stopnje hrapavosti vsaj N5.

Spodnji del 5, nastavljen na želeno dolžino X, fiksiramo na zalogovnik 1.1. z privitjem vijaka 5.1 in obratno.

Zaradi možnosti nastavitve razdalje X preko teleskopskega načina s podaljškom 5, mora biti spodnji del 5, v svojem zgornjem delu, konstruiran tako, da tudi pri najmanjši možni nastavitveni dolžini X, spodnji del 5, ne zadene v zgornjo kuliso 3.

Ta nastavitveni sistem za določanje razdalje X lahko uporabimo v tem predlaganem izumu, ni pa nujno, kar pomeni, da lahko uporabljamo dozator 1 s fiksno nastavljeno razdaljo X, s katerim lahko doziramo le predmete 2, ki ustrezajo nastavitveni-določeni razdalji X.

Spodnji del 5 je lahko tudi sestavni del zalogovnika 1.1, kar pomeni, da sta oba dela izdelana iz enega kosa. V tem primeru je razdalja X med zgornjo in spodnjo kuliso 3 in 4 fiksna in predvidena le za določen izdelek in določeno število izdelkov v enem izmetu.

V tem primeru je lahko spodnji del 5 (od zgornje kulise 3) navzdol izdelan v enakem preseku in enake kvalitete površine kakor zalogo vnik 1.1, ampak brez vijačnice A.

Claims (19)

1. Sferični dozator (1), označen s tem, daje sestavljen iz zalogovnika (1.1) kot osnovnega dela, v katerem je nameščena zgornja kulisa (3), spodnjega dela (5) v katerem je nameščena spodnja kulisa (4) in fiksimega vijaka (5.1), ki zavit fiksira spodnji del (5) na zalogovnik (1.1).

2. Sferični dozator (1), po zahtevku 1, označen s tem, da, dozirni predmeti (2), zaradi lastne teže padejo skozi vhod (1.1.1) dozatoija (1.1) kjer jih omejujejo notranje stene dozatoija (1.1) tako, da lahko padejo le po preseku (1.1.3) dozatoija (1.1) in le v smeri (S), do zgornje kulise (3), kjer nasedejo na njo, če je le ta v zaprtem položaju.

3. Sferični dozator (1), po zahtevku 1 in 2, označen s tem, da pri odprti zgornji kulisi (3), v smeri (K) v levo, padejo predmeti (2), zaradi sile teže le navzdol v smeri (S) do spodnje kulise (4), kjer nasedejo na zaprto spodnjo kuliso (4), če je le ta v zaprtem položaju.

4. Sferični dozator (1), po zahtevku 1 in 3, označen s tem, da, če pri napolnjenem sferičnem dozatoiju s predmeti (2), zapremo zgornjo kuliso (3) v smeri (K) v desno ter nato odpremo spodnjo kuliso (4) v smeri (K) v levo, omogočimo padec predmetov (2) iz prostora med kulisama (3) in (4) iz dozatoija (1.1) v smeri sile teže navzdol (S), omejuje pa jih površina (5.3) spodnjega dela (5).

5. Sferični dozator (1), po zahtevku 1 in 4, označen s tem, da, če, po izpadu predmetov (2) preko spodnje kulise (4), zapremo spodnjo kuliso (4) v smeri (K) v desno, ter nato odpremo zgornjo kuliso (3) v smeri (K) v levo, odpremo edino pot za predmete (2) v smeri (S) iz zalogovnika (1.1) na spodnjo kuliso (4).

6. Sferični dozator (1), po zahtevku 1, označen s tem, da je lahko spodnji del (5) sestavni del zalogovnika (1.1) in sta oba dela enovito izdelana iz enega dela.

7. Sferični dozator (1), po zahtevku 6, označen s tem, daje, v primeru, če je spodnji del (5) sestavni del zalogovnika (1.1), razdalja (X) med zgornjo kuliso (3) in spodnjo kuliso (4) fiksna, od zgornje kulise (3) navzdol pa je notranji presek (5.2) spodnjega dela (5) enak ali večji notranjemu preseku (1.1.3) zalogovnika (1.1), s tem, da ni zavit s kotom zavitja (A).

8. Sferični dozator (1), po zahtevku 1, 6 in 7, označen s tem, daje ne glede na to ali je spodnji del (5) enoviti del zalogovnika (1.1), ali montažni, njegov presek (5.2) brez kota zavitja (A).

9. Sferični dozator (1), po zahtevku 1, označen s tem, da je notranji presek zalogovnika (1.1) izdelan sferično oziroma je zavit okrog svoje osi, do zgornje kulise (3), za poljuben kot zavitja (A), ki je odvisen od dolžine in preseka predmetov (2) in se giblje od 10 do 100 stopinj na petkratno dolžino predmeta (2).

10. Sferični dozator, (1), po zahtevku 2, označen s tem, da je lahko kot zavitja (A) zalogovnika (1.1.) levosučen ali desnosučen.

11. Sferični dozator (1), po zahtevku 2, označen s tem, daje presek zalogovnika (1.1.3) za 2% do 25% večji od preseka (2.1), predmeta (2), ki ga doziramo.

12. Sferični dozator (1), po zahtevku 1 in 6 , označen s tem, daje notranja površina (1.1.2) zalogovnika (1.1) izdelana gladko s stopnjo obdelave vsaj N5 ali finejšo.

13. Sferični dozator (1), po zahtevku 1 in 6, označen s tem, da sta v zalogovniku (1.1) in na spodnjem delu (5), ki je lahko tudi sestavni enoviti del zalogovnika (1.1.), nameščeni dve kulisi (3) in (4), od katerih zgornja kulisa (3) odpira in zapira presek (1.1.3) zalogovnika (1.1), spodnja kulisa (4) pa odpira in zapira presek (5.2) spodnjega dela (5), kot je označeno s smerjo (K).

14. Sferični dozator (1) po zahtevku 1 in 13, označen s tem, da sta, za potrebe pravilnega delovanja dozatoija (1), zgornja kulisa (3) in spodnja kulisa (4) med seboj oddaljeni za dolžino ali mnogokratnik dolžine predmeta (2), in, ki jer ponazoijena z mero (X).

15. Sferični dozator (1), po zahtevku 1 in 14, označen s tem, daje moč spodnjo kuliso (4) oddaljevati od zgornje kulise (3) s potegom spodnjega dela (5) navzdol, kar je izvedeno s teleskopskim podaljškom nosilca (5) v kateri je vgrajena spodnja kulisa (4)·

16. Sferični dozator (1), po zahtevku 1 in 14, označen s tem, daje moč spodnjo kuliso (4), s potegom spodnjega dela (5) navzgor, približati zgornji kulisi (3), kar je izvedeno s teleskopskim podaljškom nosilca (5) v kateri je vgrajena spodnja kulisa (4)·

17. Sferični dozator (1), po zahtevku 1, 15 in 16, označen s tem, daje podaljšek (5) moč fiksirati na dozator (1) z zavitjem vijaka (5.1) tako, da sta zgornja kulisa (3) in spodnja kulisa (4) fiksirani na enaki pred nastavljeni razdalji (X).

18. Sferični dozator (1), po zahtevku 1 in 4, označen s tem, da je rob (3.1), zgornje zaporne kulise (3) zaobljen v radius, kulisa (3) pa je čim tanjša.

19. Sferični dozator (1), po zahtevku 1 in 5, označen s tem, daje lahko tudi spodnja kulisa (4) in njen rob (4.1) izdelana geometrijsko podobno kakor zgornja kulisa (3), lahko pa je poljubna.