SI22419A

SI22419A - IzboljĹˇan streĹˇnik z vodilnimi robovi za migracijo vodnih poti na spodnji strani streĹˇnika

Info

Publication number: SI22419A
Application number: SI200600262A
Authority: SI
Inventors: Mario Cunial; Bruno Rosa
Original assignee: Ind Cotto Possagno Spa
Priority date: 2006-11-02
Filing date: 2006-11-02
Publication date: 2008-06-30

Abstract

Izboljšan strešnik izdelan iz dveh polovic polteles, oblikovanih kot prirezani stožec, obsegajoč na zgornji površini strešnika množico neprekinjenih štrlin, pri čemer strešnik vključuje nadalje na spodnji površini množico neprekinjenih štrlin, ki vprijemajo v opornik v vodoravni legi z neprekinjenimi štrlinami na zgornji površini naslednjega strešnika, pri čemer vključuje nadalje žleb, množico stranskih izboklin in štrlin vsaj ene neprekinjene štrline in zob za skapljanjev sveženj strešnikov, prečno izboklino, nameščeno na spodnji površini strešnika in prečne zobe, ki vprijemajo v opornik z nosilno konstrukcijo strehe, pri čemer je strešnik značilen po tem, da ima vsaj en par vzdolžnih vodilnih robov za migracijo vode na spodnji strani strešnika, vzdolžne vodilne robove, ki se zbližujejo med seboj proti spodnjemu končnemu profilu in množico vodnih pregradnih izboklin.

Description

IZBOLJŠAN STREŠNIK Z VODILNIMI ROBOVI ZA MIGRACIJO VODNIH POTI NA SPODNJI STRANI STREŠNIKA

Predmet tega izuma je izboljšan strešnik z vodilnimi robovi za migracijo vodnih poti na spodnji strani strešnika.

Področje izuma

Izum se uporablja, vendar ne izključno, v gradbenem sektoiju, zlasti glede pokrivnih elementov za zgradbe.

Pokrivni elementi za strehe, ki se nanašajo na pričujoči izum, se imenujejo strešniki in so proizvedeni s pomočjo oblikovanja glinene mešanice.

Dve vrsti pokrivnih elementov sta na splošno znani na trgu: ena, ki se imenuje »ukrivljeni strešniki«, je v bistvu kot prisekani stožec oblikovano telo, razdeljeno na pol vzdolž prereza, ki gre skozi simetrično vzdolžno os kot prisekani stožec oblikovanega telesa samega; druga vrsta, imenovana »strešnik«, jev bistvu izdelana iz združitve dveh kot prisekani stožec oblikovanih polteles, kot je opisano zgoraj, združenih vzdolž vzdolžnega konca in vsak nameščen v omenjeni zvezi nasprotno priostrenemu koncu.

Druga vrsta pokrivnih elementov imenovana »strešnik« se pogosto najde na trgu tudi pod imenom portugalski strešnik.

Stanje tehnike

Stanje tehnike vključuje tehnične rešitve za strešnike, ki so na splošno opremljeni z oblikovanim stranskim kanalom na zgornji površini strešnika, ki je sposoben prenašanja vode, ki mogoče infiltrira proti žlebu. Ta tehnika je opisana v patentih JP2003003609 (Miyata) in JP1182444 (Harada).

JP2005213726 (Matsumoto in ost.) namesto tega opisuje pravokotno oblikovan raven strešnik, na čigar spodnji površini, v stranski legi glede na sam strešnik, so

34104.doc/l-07/Zi prisotna vzdolžna rebra, primerna za vodenje možnih vodnih infiltracij skih izhodov na spodnji strani strešnika v smeri žlebu. Dejstvo, da so predhodno omenjena vzdolžna rebra oblikovana na spodnji površini strešnika, se zdi, da označuje njihovo vodilno funkcijo glede na možno kondenzacijo na spodnji površini strešnika.

Nadalje je bila v znanem stanju tehnike zabeležena rešitev, ki zagotavlja V oblikovano štrlino, ki je oblikovana v središčni legi na spodnji površini strešnika, kot je opisano v GB189901901 (Gnoeth in ost.). Ta štrlina služi temu, da prisili možen kondenz na spodnji površini strešnika, da potuje proti žlebu.

Poznane opisane rešitve vključujejo zobe, ki vbirajo v opornik z ogrodjem strehe v vodoravni legi in izbokline za sklapljanje v sveženj enega strešnika na vrh drugega za naknaden transport.

Stanje tehnike, najbolj podobno izumu

Stanje tehnike, ki je najbolj podobno izumu, je predstavljeno s tehniko, ki je opisana v italijanski patentni prijavi TV98A000141 (Cunial).

V omenjeni patentni prijavi je opisan strešnik, ki vključuje niz neprekinjenih štrlin za sklapljanje vsakega strešnika s sosednjim strešnikom v vodoravni legi, množico izboklin za sklapljanje v sveženj, množico zob, ki vprijemajo v oporniku z ogrodjem strehe v vodoravni legi, pri čemer so vsi dodatki razporejeni na spodnji površini strešnika. Nadalje, je opisan strešnik opremljen z nizom vzdolžnih in prečnih reber, ki so dobljena na velikem delu središčnega odseka strešnika, ki je sposoben okrepitve valovite površine, ki mora podpirati, na primer, težo snega v zimskem letnem času. Zlasti omenjena vzdolžna rebra niso vzporedna drug drugemu, pač pa se bolj stekajo v smeri žlebu in se sekajo s prečnimi rebri.

Če se vse to preuči, je mogoče, da se smiselno potrdi, da

- so znani ravni in/ali valoviti strešniki, ki so opremljeni z zobmi, ki vprijemajo v opornik z ogrodjem strehe, izboklinami za sklapljanje v sveženj, neprekinjenimi rebri in/ali štrlinami za medsebojno sklapljanje strešnikov v vodoravni legi;

34104.doc/l-07/Zi

- so znani ravni in/ali valoviti strešniki opremljeni z rebri, ki delno vsebujejo površino strešnika, ki služi v migraciji možnega kondenza, ki se tvori na spodnji strani strešnika.

Slabosti

V načelu je znano, da poznani izdelki lahko nudijo dobro uporabne rešitve z ozirom na pokrivne strešnike, kakorkoli, pa jim ne uspe zagotoviti zadostne stopnje učinkovitosti v migraciji možnega kondenza na spodnji strani strešnika proti žlebu in ne preprečijo slučajne infiltracije vode s strani strešnika v vodoravni legi.

Kot je bilo pravkar omenjeno, izhajajo ustrezne slabosti stanja tehnike iz nezadovoljive kapacitete, ki bi enostavno prisilila migracijo možnega kondenza, ki se tvori na spodnji strani strešnika s pomočjo toplotenega mostu med zgornjo in spodnjo površino samega strešnika. Znano stanje tehnike JP2003003609 (Miyata) in JP1182444 (Harada) ne predstavljata izboljšave v tem smislu.

Tudi JP2005213726 (Matsumoto in ost.) ni dosegel te funkcije z vzdolžnimi rebri, ki se nahajajo le stransko na spodnji površini strešnika: možno zbiranje kondenza bi vključevalo le delno površino strešnika.

Nadalje GB189901901 (Gnoeth in ost.) opisuje V oblikovano štrlino, ki veijetno in smotrno nasprotuje migraciji kondenza proti žlebu, ker bi v primeru, v katerem je kondenz prisoten, se tvoril in ustavil prav v bližini te štrline, ki je nameščena središčno na strešniku.

Končno, v tem pogledu, tudi v italijanski patentni prijavi TV98A000141 (Cunial), niso prisotna rebra primerna za prisilno migracijo možnega kondenza na spodnji strani strešnika; čeprav je zbliževanje ojačevalnih vzdolžnih reber, kot kaže, namenjeno izvajanju te funkcije, bi križanje vzdolžnih reber s prečnimi rebri zagotovo prekinilo hidravlično kontinuiteto majhnega potočka kondenza na spodnji strani strešnika.

Dodatna slabost znanih strešnikov je predstavljena z nezaželenim sklapljanjem omenjenih strešnikov v vodoravni legi, namreč sklapljanjem, ki lahko prepreči

34104.dOC/l-07/Zi lomljenje med enim strešnikom in drugim in, ki lahko povzroči uničevalno infiltracijo vode na spodnji strani strešnika.

Končna slabost, ki izhaja iz znanega stanja tehnike, sestoji iz neprijetnosti v smislu pakiranja (sklapljanje v sveženj) za transport, ki je povzročeno zaradi pomanjkanja primernih izboklin, enakomerno razporejenih na površini strešnika, ki so sposobne držanja omenjenega strešnika v dvignjeni legi od strešnika pod njim, ko je sklopljen v svežnju.

Od tod sledi izhaja potreba za posel, zlasti v področju, da se določi bolj učinkovite alternativne rešitve, ki vključujejo vse predhodno naštete funkcionalnosti glede na dosedanje znane rešitve.

Namen tega izuma je tudi izogniti se opisanim slabostim.

Kratek opis izuma

Ta in drugi cilji so doseženi s tem izumom v skladu z značilnostmi v vključenih patentnih zahtevkih, ki rešujejo probleme, razkrite s pomočjo izboljšanega strešnika, izdelanega iz poltelesa oblikovanega kot prva polovica prirezanega stožca in poltelesa oblikovanega kot druga polovica prirezanega stožca, ki obsega množico neprekinjenih štrlin na zgornji površini strešnika v bližini zgornjega končnega profila prvega poltelesa in zgornjega končnega profila drugega poltelesa, pri čemer strešnik tudi vključuje na spodnji površini množico neprekinjenih štrlin, ki vprijemajo v opornik v vodoravni legi z neprekinjenimi štrlinami naslednjega strešnika, pri čemer strešnik vključuje nadalje žleb, množico stranskih izboklin in štrlin vsaj ene neprekinjene štrline in zob za sklapljanje strešnikov v sveženj, pri čemer prečna izboklina, ki je nameščena na spodnji površini drugega poltelesa in prečni zobje, ki vprijemajo z opornikom v vodoravni legi z ogrodjem nosilne konstrukcije strehe, pri čemer je strešnik značilen po tem, da obsega vsaj en par vzdolžnih vodilnih reber za migracijo vode na spodnji strani strešnika, pri čemer se vzdolžna vodilna rebra zbližujejo med seboj proti spodnjemu končnemu profilu in množico vodnih pregradnih izboklin.

34104.doc/l-07/Zi

Cilji

Na ta način, so s pomočjo znatnega ustvaijalnega prispevka, katerega učinek dovoljuje doseganje znatnega tehničnega napredka, doseženi določeni cilji in prednosti.

Prvi cilj je izdelati strešnik z izboljšanim obanšanjem glede zbiranja in migracije možnega kondenza na spodnji strani strešnika, v skladu s specifičnimi navodili.

Drugi cilj naj bi bil dosežen z izdelavo izdelka, ki bi izboljšal sklapljanje med strešniki v vodoravni legi, pri čemer bo odpravil nevarnost naključne infiltracije vode, povzročene s prisotnostjo možnih razmikov med vsakim strešnikom in naključno puščenih med polaganjem s strani izvajalca.

Dodatni cilj je pridobiti strešnik z izboljšanimi značilnostmi v smislu primernejšega sklapljanja v sveženj za transport z namenom preprečiti pojav razpok ali poškodb zaradi medsebojnega stika zaradi teže strešnikov, ki so razporejeni en vrh drugega med transportom.

Te in druge prednosti bodo prikazane v sledečem podrobnejšm opisu določenih prednostnih izvedb s pomočjo priloženih shematskih slik, katerih izvedbene podrobnosti niso bistvene in ne predstavljajo omejitve.

Vsebina slik

- Slika 1 prikazuje dva aksonometrična pogleda od zgoraj strešnika, ki je predmet pričujočega izuma;

- Slika 2 prikazuje dva aksonometrična pogleda od spodaj strešnika, ki je predmet pričujočega izuma;

- Slika 3 prikazuje pogled množice strešnikov, ki so predmet izuma, združeni v sveženj in pogled množice strešnikov, ki so predmet izuma v vodoravni legi.

Opis vsaj ene izvedbe izuma

Predmet tega izuma je strešnik, dobljen s tvoijenjem enega samega kosa.

34104.doc/l-07/Zi

Ta je izdelan iz prvega poltelesa 1 in drugega poltelesa 2; v vodoravni legi nad prvim poltelesom 1 vsakega strešnika počiva drugo poltelo 2 strešnika, nameščenega sosednje.

Prvo poltelo 1 predstavlja obliko prečno prirezanega stožca s konkavno obliko, ki gleda navzgor v vodoravni legi z zmanjšanjem prečnega prereza proti spodnjemu končnemu profilu 101; drugo poltelo 2 namesto tega predstavlja obliko prečne polovice prirezanega stožca s konkavno obliko, ki gleda navzdol v vodoravni legi, z zmanjšanjem prečnega prereza proti zgornjemu končnemu profilu 202.

Prvo poltelo 1 se konča z spodnjim končnim profilom 101 v sprednji legi glede na spodnji končni profil 201 drugega poltelesa 2; na ta način je dosežen žleb 3, ki služi za izboljšanje združitve dveh sosednjih strešnikov v vodoravni legi. Žleb 3 je vodoravno omejen z spodnjim končnim profilom 201 in vzdolžno s poglobljenim robom 204. Poglobljeni rob 204 predstavlja obliko, kije značilna po poudaijanju svoje navzdoljnje razširitve, ki služi izboljšanju medsebojnega sklapljanju strešnikov v vodoravni legi.

Prečno na zgornjo površino strešnika, v bližini zgornjega končnega profila 102 prvega poltelesa 1 in zgornjega končnega profila 202 drugega poltelesa 2, so izdelane neprekinjene štrline 4 (zlasti so izdelane štrline 401 na prvem poltelesu 1 in štrline 402 na drugem poltelesu 2), ki so sposobne vprijemanja v opornik v skladu z drugimi neprekinjenimi štrlinami 5 (zlasti štrlinami 501 na prvem poltelesu 1 in štrlinami 502 na drugem poltelesu 2), prisotne na spodnji površini v bližini spodnjega končnega profila 101 prvega poltelesa 1 in spodnjega končnega profila 201 drugega poltelesa 2. V vodoravni legi so spodnji površinski končni odseki prvega poltelesa 1 in drugega poltelesa 2 položeni en na drugem vsakokrat na zgornje površinske končne odseke prvega poltelesa 1 in drugega poltelesa 2. Razporeditev neprekinjenih prečnih štrlin 4 in 5 dovoljuje sklapljanje v vodoravni legi in nadalje dovoljujejo razliko vzdolžnega prostora med strešniki.

Z namenom dovoliti namesto tega poravnavo in pravilni prečni prostor med strešniki v vodoravni legi, sta vzdolžni rob 601 in zob 602 izdelana na spodnji površini strešnika med katerima stranski končni profil 103 vprijema v opornik, ki s tem ščiti

34104.doc/l-07/Zi

Ί vsakršen vodoravni premik. V vodoravnim legi stranski končni profil 203 namesto tega počiva nad vodnimi pregradnimi izboklinami 701 in neprekinjene štrline 401 so prisotne na konkavni površni prvega poltelesa 1, pri čemer neprekinjene štrline 401 razen tega, da dovoljujejo izboljšanje sklopilnega držanja med strežniki v vodoravni legi, tudi zavirajo naključno infiltracijo vode na spodnji strani strešnika.

Vodne pregradne izbokline 701 odvajajo, s pomočjo njihovega poševnega profila, prehod vode, ki je mogoče prisotna pod strešniki, dokler vode ne prisilijo, da se obme proti konkavnemu središču prvega poltelesa 1. Končni rob 702, ki ima dvignjeno obliko, izvaja isto funkcijo, kot vodne pregradne izbokline 701.

Stranski končni profil 103 in stranski končni profil 203 vključujeta vzdolžne zareze 10, ki služijo izboljšanju medsebojnega sklapljanja med strešniki v vodoravni legi.

Stranski končni profil 203 ima zaokroženo obliko, podobno značilnosti vprijemanja ukrivljenih strešnikov in vključuje nadalje prirobni končni profil 205, da izboljša podporo na ogrodje spodaj ležeče strehe, da izboljša oprijemljivost s spodnjo površino drugega poltelesa 2 sosednjega strešnika, ki je v vodoravni legi in da prepreči naključno infiltracijo vode na spodnji strani strešnika.

Na spodnji površini prvega poltelesa 1 je prisoten par vzdolžnih vodilnih robov 7, ki se zbližujejo med seboj proti končnemu profilu 101, pri čemer so omenjeni vzdolžni vodilni robovi 7 primerni za migracijo možnega vodnega kondenza, tvoijenega na spodnji strani strešnika, in imajo dodatno funkcijo podpiranja strešnika na ogrodje spodaj ležeče strehe.

Od vzdolžnega robu 603 se začne niz neprekinjenih reber 601, ki se konča proti vzdolžnemu prirobku 604, ki sovpada z idealno mejo med dvema poltelesoma 1 in 2.

V vodoravni legi je prečna izboklina 801 nameščena na spodnji površini drugega poltelesa 2 in prečni zobje 802 vprijemajo v oporniku napram neprekinjenim prečkam nosilne konstrukcije strehe, na primer iz lesa, medtem ko ravna štrlina 804 deluje kot podpora neprekinjeni prečki in kot rotacijska točka za strešnik sam; oblikovani obroč 803 namesto tega dovoli pritrditev strešnika na ogrodje strehe s pomočjo zakovice.

34104.doc/l-07/Zi

V podporo svežnju, za pakiranje in/ali transport strešnikov, stranske izbokline 901 in štrline 902 neprekinjenih štrlin 502 in zob 602 dovoljujejo popolno polaganje enega strešnika na drugega, pri čemer se ohranja strešnik v vodoravni legi en na vrhu drugega.

Claims

1. Izboljšan strešnik izdelan iz poltelesa (1) oblikovanega kot prva polovica prirezanega stožca s konkavno obliko, ki gleda navzgor v vodoravni legi in zmanjšanjem prečnega prereza proti spodnjemu končnemu profilu (101) in iz poltelesa (2) oblikovanega kot druga polovica prirezanega stožca s konkavno obliko, ki gleda navzdol v vodoravni legi in zmanjšanjem prečnega prereza proti zgornjemu končnemu profilu (202), vključujoč, na zgornji površini strešnika v bližini zgornjega končnega profila (102) prvega poltelesa (1) in zgornjega končnega profila (202) drugega poltelesa (2), množico neprekinjenih štrlin (4); pri čemer strešnik vključuje nadalje na spodnji površini strešnika v bližini spodnjega končnega profila (101) prvega poltelesa (1) in spodnjega končnega profila (201) drugega poltelesa (2) množico neprekinjenih štrlin (5), ki vprijemajo v opornik v vodoravni legi z neprekinjenimi štrlinami (4) naslednjega strešnika, pri čemer strešnik obsega nadalje žleb (3), ki je vodoravno omejen z spodnjim končnim profilom (201) in vzdolžno s prirobnmim robom (204), množico stranskih izboklin (901) in štrlin (902) vsaj ene neprekinjene štrline (5) in zoba (602) za sklapljanje v sveženj strešnikov, eno prečno izboklino (801), nameščeno na spodnji površini drugega poltelesa (2) in prečne zobe (802), ki vpiijemajo v opornik v vodoravni legi z ogrodjem nosilne konstrukcije strehe, značilen po tem, da obsega vsaj en par vzdolžnih vodilnih robov (7) za migracijo vode na spodnji strani strešnika, pri čemer se vzdolžni vodilni robovi (7) zbližujejo med seboj proti spodnjemu končnemu profilu (101) in vodne pregradne izbokline (701).

2. Strešnik po zahtevku 1, značilen po tem, da so vodne pregradne izbokline (701) poševno nameščene glede na vzdolžno smer strešnika, v katerem ima končni rob (702) stranskega končnega profila (103) dvignjeno obliko, rob (204) ima spuščeno obliko in vzdolžno omejuje žleb (3).

34104.doc/l-07/Zi

3. Strešnik po zahtevku 1 in 2, značilen po tem, da končni stranski profil (203) predstavlja zaokroženo obliko in je štrleč navzdol in vključuje prirobni končni profil (205), kjer je prirobni končni profil (205) ovira naključni migraciji vode na spodnji strani strešnika.

4. Strešnik po predhodnih zahtevkih, značilen po tem, da je na spodnji površini strešnika vzdolžni rob (601) in zob (602) med katerima stranski končni profil (103) vprijema v opornik s prvim poltelesom (1) sosednjega strešnika v vodoravni legi.

5. Strešnik po predhodnih zahtevkih, značilen po tem, da je na spodnji površini prvega poltelesa (1) prisotna ravna štrlina (804) kot opora ogrodju nosilne konstrukcije strehe in kot rotacijska točka strešnika in v kateri je na zgornji površini prvega poltelesa (1) prisoten oblikovan obroč (803) za pritrditev strešnika s pomočjo zakovice na nosilno konstrukcijo strehe.