V pedagoškem diskurzu so kompetence prisotne že nekaj desetletij: vsaj od 70. let prejšnjega stoletja je predvsem v anglosaksonskem teoretskem prostoru mogoče zaslediti vrsto razprav in dokumentov, ki si po eni strani prizadevajo za...
moreV pedagoškem diskurzu so kompetence prisotne že nekaj desetletij: vsaj od 70. let prejšnjega stoletja je predvsem v anglosaksonskem teoretskem prostoru mogoče zaslediti vrsto razprav in dokumentov, ki si po eni strani prizadevajo za konceptualizacijo pojma kompetence v polju vzgoje in izobraževanja, po drugi strani pa obravnavajo možnosti za implementacijo kompetenc v kurikularno teorijo in prakso na različnih ravneh izobraževalnega sistema. Bolj izrazito je to opazno na področju poklicnega in strokovnega izobraževanja na sekundarni in terciarni stopnji, zlasti od srede 90. let dalje pa postajajo razvidne tudi tendence, da bi se na kompetence naravnano kurikularno načrtovanje in izvajanje pouka uveljavilo tudi v obveznem splošnem izobraževanju. Ker gre, vsaj kar zadeva splošno izobraževanje in še zlasti njegov obvezni del, za pomembne premike na področju kurikularne teorije in prakse, kar se slej ko prej odrazi tudi v ukrepih in rešitvah na ravni nacionalnih izobraževalnih politik, se ob tem zastavlja vrsta vprašanj, problemov in dilem, ki jih preprosto ni mogoče zaobiti. Tudi zato ne, ker se pogosto zdi, da akterji, ki imajo prevladujoč vpliv na oblikovanje kurikularnih rešitev znotraj posameznih nacionalnih sistemov izobraževanja, diskurz kompetenc privzemajo, ne da bi ga pred tem celovito in kritično reflektirali. Ali natančneje: teoretska opredelitev in načini praktične implementacije kompetenc v načrtovanje in izvajanje pouka niso toliko plod strokovnega pedagoškega ali šolskosistemskega razmisleka na nacionalnih ravneh, pač pa je ta prepuščen mednarodnim nadnacionalnim združenjem in institucijam, ki skozi svoje mehanizme definiranja, obvladovanja in nadzora nad »kakovostnim« izobraževanjem uveljavljajo svoje partikularne, zlasti ekonomske interese. Tudi iz te razprave bo med drugim razvidno, da je v tem trenutku analiza kompetenčnega diskurza v izobraževanju v pomembni meri analiza dokumentov, razprav in empiričnih raziskav, ki so nastale in nastajajo pod okriljem tovrstnih interesnih združenj, med katerimi nedvomno po obsegu in kakovosti opravljenega dela izstopata OECD s projektoma DeSeCo in PISA ter Evropska unija s programom »Izobraževanje in usposabljanje«, sledijo pa jima številne večje in manjše organizacije s podobnimi interesi in projekti, kot sta denimo angleško združenje RSA in nemški Forum Bildung. Predvsem ko gre za obvezno splošno izobraževanje (v našem prostoru torej osnovnošolsko izobraževanje), je uveljavljanje kompetenc kot temelja za kurikularno načrtovanje in izvajanje pouka bolj usodno, kot se morda zdi na prvi pogled. Kot bomo namreč pokazali, je premik k razvijanju kompetenc pogosto razumljen kot odmik od posredovanja vednosti in znanj, ki niso pripoznana kot »življenjska« ali »uporabna«, pri čemer sta pojma življenjskosti in uporabnosti povezana s specifično interpretacijo utilitarističnega razumevanja šole, izobraževanja in znanja, za katero je mogoče pokazati, da jo privzema tudi neoliberalizem kot najvplivnejša ekonomska doktrina in socialnopolitična paradigma v zadnjih treh desetletjih. Ob tem je tudi sam pojem kompetence deležen vrste različnih opredelitev in še zdaleč ni enoznačno interpretiran, še več, posamezne definicije in interpretacije se lahko razlikujejo do te mere, da je med njimi težko najti tudi najmanjši skupni imenovalec. Dejstvo, da obstaja več različnih konceptualizacij kompetence, se sicer kaže kot dvorezni meč: po eni strani namreč lahko vzpostavi pojem kompetence kot ideološko formulo, ki sama po sebi nima jasne vsebinske opredelitve, pač pa njen pomen določa vsakokratni partikularni diskurz, v katerega je kot pojem vpeta, po drugi strani pa prav paradigmatsko različne opredelitve vsaj na ravni teorije lahko omogočijo drugačno, morda za polje vzgoje in izobraževanja produktivnejše razumevanje kompetence. E-izdaja knjige, ki je prvič izšla leta 2012.
