S . ;■
A C T A A D R IA T IC A
V o lu m e I
.
LA BATTAGLIA D l LEPANTO
E I. IS I BIA
a c u ra di K ris tja n K n e z
C o n v e g n o di stu d i, Pirano, 6 o tto b re 2001
ACTA ADRIATICA I
LA BATTAGLIA D l LEPANTO E LTSTRIA
Atti del convegno di studi (Pirano, 6 ottobre 2001)
C uratore: Kristjan Knez
C om itato di redazione: Kristjan Knez, prof.ssa Fulvia Zudič, prof. Fulvio Salimbeni, dr. Diego Redivo
Supervisione: M aria Grazia Benussi (ital.), Vesna Kohek (slo.)
Traduzioni: Kristjan Knez (ital.); Marina Knez (slo.)
Fotografie: Franco Viezzoli, Jakob Jeraša, Pietro Opiglia
Copertina: Sergio Gobbo
Sede: Comunita degli Italiani »Giuseppe Tartini«, via Kajuh 12, SI-6330 Piran - Pirano;
tel.: 00-386-5-673 - 3091; fax: 6730 145; e-mail: comunita.italiana@ siol.net
Stampa: Pigraf s.r.l. Isola
Tiratura: 700 copie
Si ringraziano per la collaborazione 1'Archivio Regionale di Capodistria. Unita di Pirano (proff. Marjan
Rožac e Alberto Pucer); il M useo Regionale di Capodistria (prof. Salvator Žitko); la Biblioteca centrale
»Srečko Vilhar« - reparto di storia patria (Ljuba Vrabec e Damjana Ivančič); il capitano Sergio degli
Ivanissevich (Trieste).
Pubblicazione realizzata con il contributo délia Regione del Veneto in applicazione délia Legge regionale
7 aprile 1994, n° 15: »Interverti per il recupero, la conservazione e la valorizzazione del patrimonio
culturale di origine veneta nelflstria e nella Dalmazia«. Programma delle attività 2002
CIP Kataložni zapis o publikaciji
N arodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana
94(4)"15"(082)
La BATTAGLIA di Lepanto c 1'Istria: Convegno di studi, Pirano,
6 ottobre 2001 / a cura di K ristjan Knez. - Pirano: Comunita degli Italiani
"Giuseppe Tartini", 2002. - (Acta adriatica; vol. 1)
ISBN 961-91050-0-1
L K nez, Kristjan
121198080
ACT A ADRIAT ICA I • 2002
IN D IC E D EL V O LU M E
K R IS T JA N K N E Z - P re fa z io n e del c u r a t o r e ..................................................................p.
5
D IE G O R E D IV O - I n tro d u z io n e .................................................................................. p.
9
F U L V IO S A L IM B E N I - L 'E u ro p a alla v ig ilia di L e p a n to ............................................. p.
13
E v r o p a n a p r e d v e č e r L e p a n ts k e b itk e
D A R K O D A R O V E C - V o jašk a o rg an iz ac ija istrsk ih
m e s t v X V I s t o le t ju ...............................................................................................................p. 23
L ’o r g a n iz z a z io n e m ilita r e d e lle c itta d in e
is tr ia n e n e l X V I s e c o lo
A N T O N IO M IC U L IA N - L e in cu rsio n i dei T u rch i
in E u ro p a e l'im p o rta n z a d elle fo rtificaz io n i
v e n e te in Istria e n e lle reg io ni c o n f in a n ti ........................................................................ p.
53
T u r š k i v p a d i v E v r o p i in p o m e m b n o s t b e n e š k ih
tr d n ja v v I s tr i in s o s e d n jih p o k r a jin a h v X V I s to le tju
K R IS T JA N K N E Z -1 1 re clu tam en to v en ezian o ed
il c o n trib u to m ilita re delF Istria e d el Q u a rn e ro
a lla b a tta g lia d i L e p a n to ........................................................................................................p. 83
B e n e š k o r e k r u tir a n je in v o ja š k i p r i s p e v e k Is tr e
in K v a r n e r ja v L e p a n ts k i b itk i
D E N IS V IS IN T IN - C o n d izio n i e c o n o m ic h e e so ciali
d e ir is tr ia n e l X V I s e c o l o .............................................................................................................. p. 109
E k o n o m s k i in d r u ž b e n i p o l o ž a j I s tr e v X V I s to le tju
S A L V A T O R Ž IT K O - Ju stin in ste b e r v K o p r u ..................................................................... p. 117
L a c o lo n n a d i S a n ta G iu s tin a d i C a jro d istria
F R A N C O V IE Z Z O L I - L ep an to : 1'ultim a c r o c i a ta ................................................................p. 136
L e p a n to : z a d n j a k r iž a r s k a v o jn a
A P P E N D IC E : L o ren zo S chiavi: G iu stin o p o li alla
b attag lia di L e p a n to ( 1 8 9 6 ) .......................................
.p. 146
ACTA ADRIATICA I • 2002
prejeto: 2002 - 01 - 21
U D K 355.3(4 Istra) "15"
V O JA Š K A O R G A N IZ A C IJA V B E N E Š K I ISTR I V 16. S T O L E T JU
D arko DA RO V EC
Z nanstveno - raziskovalno središče Republike Slovenije - K oper
F akulteta za hum anistične študije - K oper
IZ V L E Č E K
V beneški Istri se je vojaška organizacija v 16. stoletju bistveno predrugačila,
predvsem p o d vplivom turških vpadov, podobno, ka r se je sicer dogajalo tudi v
drugih vzhodnejših deželah Istre, ki jih je turška nevarnost še bolj ogrozila, vendar
p a je m orda bolj kot drugod tem elj vse obram be slonel na plečih dom ačega, zlasti
km ečkega prebivalstva. Toda ko govorim o o tedanji vojaški organizaciji se m oram o
vsekakor še m alce ozreti v preteklost, saj so bile osnove za stanje v 16. in nadaljnjih
stoletjih p o d beneško vladavino vsekakor vzpostavljene že v predhodnih obdobjih.
* =i= *
B en ešk a vojašk a organ izacija v Istri
Po končanih vojnah z oglejskim patriarhom in njegovim i zavezniki (1291) so
B enečani na novo osvojenih ozem ljih zahodne Istre do Lim skega kanala (1267
Poreč, 1279 K oper in 1283 Piran) vzpostavili centralizirano upravno in vojaško
ureditev z deželnim kapitanom . M estom so sicer prepustili sam oupravo z m estnim i
sveti, a na čelu jim je stal beneški podestat. Ker je v vojni m ed patriarhi in njihovimi
vazali ter Benečani glavnina »beneške m ilice« na čelu s kapitanom (» Capitaneas
Istriae «) stolovala v Kopru, je imel sprva vlogo kapitana Istre največkrat koprski
podestat in kapitan, ki je ta svoj dvojni naziv in funkcijo očitno ohranil še iz
predbeneške d o b e1 pa vse do propada Beneške republike (1797). Benečani so tej1
1 R. CESSI, D eliberazioni del M a g g io r C nnsiglio d i Venezia, vol. 2/1931, str. 329.
23
D arko Darovec
funkciji pripisovali izreden pom en, kar priča izvolitev podestata in kapitana K opra
P etra G radenika za doza leta 1289.2
N ato je bil kapitanov sedež najprej, leta 1301, v Poreču,3 leta 1304 pa so sedež
prem estili v Sv. L ovrenc,4 kjer je deželni kapitan stoloval do leta 1358, ko s e j e
deželni kapitanat razdelil še za obm očje severno od reke M irne s sedežem v
G rožnjanu, ozirom a do leta 1394,5 ko so z osvojitvijo gradu R asporja leta 1394 ključa obram be Istre, korak vstran H absburžanov - deželna kapitanata združili v tej
utrdbi.
O zem lje severno od D ragonje (torej ozem lje Kopra, Izole in Pirana) pa je bilo ves
ta čas tako v vojaškem kot sodnem pogledu neodvisno od deželnega kapitana in je
spadalo v vojaško in upravno pristojnost koprskega podestata in kapitana. Koprčani
tudi niso kot ostali prebivalci beneške Istre prispevali vnaprej določenega števila
plačanih vojakov in konj ter ostalega vojaškega m ateriala za deželno obram bo,
am pak sam o za obram bo svojega ozem lja.6 V vsem tem času je bilo m esto
neodvisno od deželnega kapitana, ozirom a, koprski podestat in kapitan je celo
pošiljal plačo zanj in za posadko v Sv. L ovrencu.7
V 14. stoletju so bili v K opru že razni rodovi kopenske vojske, strelci, oklepniki,
konjeniki in pešaki, kar je predstavljalo odličen m agnet za boja željne m ladce iz
zaledja, ki so bili pod poveljstvom sedm ih konestablov razvrščeni v šestih oddelkih
različnih rodov.8 V času konjeniškega kom andanta Sim ona S clava v K opru so
povečali konjeniški oddelek z 20 na 25 m ož s plačo 15 lir na m esec,9 četa pešcev pa
je štela 100 m o ž.101
M estna straža je im ela v Kopru globoko zasidrano tradicijo in je služila za prim er
ostalim m estom . Tako je npr. leta 1310 beneški senat naročil grofu Zadra, naj se
glede m estne varnosti zgleduje pri koprskem kom unu, kjer vsak večer eden od
m estnih svetovalcev ( consiglieri ) zaklepa m estna vrata in ključe izroča podestatu.11
N ajvečje pozornosti je bil vsekakor deležen Levji grad, ki je približno na pol poti
2
Gradenik uvede v letih 1297-99 famozno »Serrato« Velikega sveta v Benetkah. Cf. G. De
VERGOTTINI, L in ea m en ti s ta n c i della costituzione p o litic a delVIstria durante il m edi» evo, Rim
1924/5, str. 37.
3
B. PAGNIN, O rigine e fu n zio n e del C apitano d e l P aisanatico in Istria, v: A tti del Reale Istitutd
V eneta dl Scienze, L ettere ed A rti, t. XCVI, Benetke 1937.
4
B. BENUSSI, C om m issioni dei D ogi ai P odesta veneti nelV Istria , v: A tti e M em orie detla Societci
Istria n a d i A rcheologia e S toria P atria (dalje: AMSI) 3, Poreč 1887, str. 11.
5
Cf. D. KLEN, Prodaja R ašpora Veneciji (1402 g.), v: Vjesnik historijskih arhiva u R ijeci i P azinu ,
zv. 17, Pazin 1972.
6
B. BENUSSI, C o m m issio n i .... str. 10-15.
7
1308. 7. jan. m.v. - R egesti d i docum enti delV archivio di stalo in Venezia riguardanti l'Istria, Lettere
se g re te d i C ollegio (¡3 0 8 -1 6 2 7 ) (dalje: R egesti ), A M S I 45 (1933).
8
1361. 22. jul. - Senato Misti - A M S I 5.
9
1361. 9. avg. - Senato Misti - A M S I 5.
10
P. KANDLER, Silili notni d a ti alla citta d i C apodistria, Trst 1866, str. 13.
11
1310.31. mar. - Regesti - A M S I 45.
24
Vojaška organizacija v beneški Istri v 16. stoletju
m ed kopnim in naseljenim otokom služil tudi kot m itnica in je s kaštelanom in
kaporalom na čelu predstavljal odlično obram bo ne sam o m estu am pak - kot so
oblasti večkrat poudarjale - služil obram bi vse Istre.12
N aštete vojaške enote so bile pod vrhovnim poveljstvom koprskega podestala in
kapitana, ki je m oral preskrbovati še dva do štiri družabnike ( socios ) Benečane, 16
služabnikov, od teh 6 konjenikov, 12 konjev, od katerih je m oral biti vsaj eden
vreden 100 lir, druga dva pa vsak 3 velike lire. V sekakor je poveljeval tudi čeli
koprskega kapitana Slovanov ( Capitaneus Sclavorum ), ki p a je njegovo zaupanje pri
uporu K opra leta 1348 očitno izneverila,13 kajti tedaj - ko se naziv v dokum entih
prvič pojavi - so za kapitana Slovanov im enovali B enečana V iljem a R ossa.14 Po
njegovem predhodnem ogledu in poročilu je smel koprski podestat in kapitan
sprovesti dodatne odločne represivne posege,15 kar je za K oper im elo daljnosežne
posledice.16*
Del novonastalega dekurialnega plem stva v Kopru je predstavljala tudi sprva (do
1670) dosm rtna funkcija kapitana Slovanov, ki se je z razvojem dogodkov povsem
zbirokratizirala, saj ga še leta 1670, ko postane funkcija kapitana Slovanov enoletna,
označujejo s P rocurator della C ontadinanzci)1 T a j e poleg kom unskega dohodka
ki je leta 1584 znesel 1240 lir, m edtem ko je koprski podestat in kapitan prejel /05
lir18 - prejem al še razne regalije podeželskega prebivalstva,19 zato si lahko
predstavljam o ugodnosti, ki jih je ta položaj nudil še vse v dobo po propadu Beneške
republike (1797).
Z anim iva je odredba beneškega senata, k ije takoj po uporu prepovedal podestatu
in uradnikom najem ati v službo Istrane, Slovane, Furlane in N em ce, kar je
12
1368. 14. avg. - Senate Misti - AMSI 5: ... C astrum L eonis conservado non solum lustinopoli. si'il
etiam totius Islrie ... Koper s e je v latinskih tekstih navajal kot Justinopolis. Cf. npr. F. SEMI, ( 'upi Is,
Iustinopolis, C apodistria, Trst 1975.
13
M. PAHOR, K oprski u p o r leta 1348, v: Istrski zgodovinski zb o rn ik, Koper 1953.
14
1349. 29. mar. - Senate Misti - A M S I 4 (1888). Glede funkcije kapitana Slovanov cf.: S, VII .1''AN.
K oprski g la va r Slovanov, v: Kronika II. Ljubljana 1954 in D. KLEN, V alput u Istri, Zbornik
Historijskog instituta JAZU, vol. 3, Zagreb 1961.
15
1349. 19. mar. - Senato Misti - A M S I 4.
16 Po ponovnem upora leta 1353 so se razmere še poostrile, saj so ukinili mestni Veliki svet in
prepovedali statut. C. DE FRANCESCHI, L'Istria, N ote storiche, Poreč 1879, sli'. 189.
11
Statuta Iustinopolis M etropolis Istriae, typis data Veneliis 1668, dodatek i/. let 1669/70 Tedu j so nuli
prenesli izbor kapitana Slovanov na koprski Veliki svet in so dobili pravico izvolitve izključim
Koprčani.
18 Relazione - 1584 - Giacomo Lion, A M S I 6, str. 404/5.
19
Regalije kapitanu Slovanov: Kapitan Slovanov, ki sodi po kratkem postopku v sporih pode,/elanov
koprskega podeželja v vrednosti do 25 lir, izterjuje letno od vasi še 27 kokoši, 288 jajc, H.9 ničev
(I sič = 10,74 I) mošta, voz drv, tri mehke sire, v gotovini pa samo od vasi Dekani 6 lir in 4 solde /n
semenjsko dovoljenje. Vse te obveznosti znašajo 144 lir in 10 soldov. I, FILIPOVIČ', l'rllliílni
seljaka iz koparske okolice protiv prevelikih dača godine /799, v: Islarski m ozaik 4, 1967, sli , 'Ž65
Cf, še S, VILFAN, P ravna zgodovina Slovencev, Ljubljana 1961, str. 216 in I). DAR OV I!!', Koprskii
Skojlja in Slovani v visokem in poznem srednjem veku, v: A cta H istriae, vol. 9, št I, Kopel ¡001,
str. 92-93.
D arko Darovec
in uradnikom najem ati v službo Istrane, Slovane, Furlane in N em ce, kar je
nedvom no letelo prav na koprske Slovane.20 D a so zaradi vojaških potreb na te
odredbe km alu pozabili, opozarja leta 1361 kom andant konjenikov v K opru Sim on
Sclavo.21 Do leta 1375 so Slovane uporabljali tudi pri m estni nočni straži, ki pa niso
bili v ponos, saj je senat tedaj naročil, naj dotedanjih 16 mož, s 7,5 lirami na mesec,
nadom estijo z 12 Benečani z 10 lirami na m esec, ker so prvi, v glavnem »sclavi et
laboratorum tereni et vinearum «, spali, nam esto da bi opravljali stražo.22
K m ečka vo jsk a
O rganizacijo t. i. km ečke vojske, ki je bila v obdobju turških vpadov tudi temelj
obram be v Istri, lahko zasledim o že v odnosih s H absburžani. V edno agresivni do
svojih sosedov, še posebno po dokončnem prevzem u rim sko nem škega cesarskega
prestola (1438), so H absburžani nadaljevali z uveljavljeno m etodo oglejskih
patriarhov: postopnih, večkratnih napadov s plenjenji in izčrpavanjem proizvodnega
dela prebivalstva beneške Istre. Tako je Serenissim a že z odlokom z dne 27. ju lija
1375 dovolila beneškim Istranom , v dogovoru z njihovim rektorjem , na svojo roko
povračilo škode prizadejane od vsakodnevnih vdorov in ropanj patriarhovih
podložnikov, zasledovanje ali ropanje njihovih posestev in tistih, ki so jim dajali
zatočišče.23 N aslednje leto so bili zaradi nenehnih vojn s patriarhi, avstrijskim i
vojvodi in m adžarskim i kralji Benečani prisiljeni im enovati tri poveljnike
(provveditori ) »za okrepitev, dobro varstvo in ohranitev naših ozem elj in krajev v
Istri. «24
V ojna s kraljem Sigm undom (od 1411 cesarjem ) se je za B enečane leta 1420
dokaj uspešno končala, saj so obdržali leta 1409 kupljeno D alm acijo, v Istri pa
pridobili še preostala patriarhova mesta: B uje, O prtalj, B uzet, Labin, Plom in, Hum,
Roč, D vigrad in grad ter posestev Pietrapelose. S tem letom štejem o tudi dokončni
propad posvetne moči oglejskih patriarhov in v Istri se trajno izoblikujeta dve
politični enoti: beneška Istra in avstrijska Istra ali Istrska grofija s centrom v Pazinu.
Tedaj se začenjajo še hujši pritiski in spopadi na obeh straneh meje. B eneški senat je
npr. leta 1444 ukazal vsem razpoložljivim silam nenehno dnevno in nočno stražo, od
katere niso izvzeti niti »katerikoli prebivalci«, ki se kakorkoli ne m orejo opravičiti.25
C esarski podložniki so vdirali predvsem pri Pazinu, Svetvinčenatu in Podgorju ter
vpadali na rodovitne predele v okolici M otovuna,26 tako d a je S ignorija celo določila
20 M. PAHOR, Koprski upor, str. 55.
21
1361. 20. sept. - Senato M isti - A M S I5 (1989).
22
1375. 11. maj - Senato Misti - AMSI 5.
23 B. BENUSSI, Commissioni, str. 16.
24
lbid., str. 17.
25
1444. 7. maj - Senato Mare - A M S I 1 .
26
1444. 14. jul. - Senato Mare - A M S11.
26
Vojaška organizacija v beneški Istri v 16. stoletju
visoke kazni za nepazljivosti na straži.27
O b ram b n a organ izacija pred Turki
N esoglasja m ed B enetkam i in H absburžani so za dobra štiri desetletja zaradi
pojava skupnega sovražnika, Turka, stopila v ozadje. Signorija je nanj naletela že na
svojih posestvih v A lbaniji in v Grčiji, H absburžani pa na m ejnih obm očjih Srbije in
Bosne. K ljub tem u se še dolgo časa niso znašli pred novim načinom vojevanja z
lahko konjenico in nenadnim i napadi ter plenjenji. Istrani, navajeni vsega hudega ob
m eji, so že km alu po prvem vdoru leta 147028 stopili v obram bne vrste. Izurjeni in
izkristalizirani v nenehnih spopadih še prej s patriarhovim i in nato avstrijskim i
podložniki, so se v Istri verjetno km alu tako organizirali kot v Furlaniji, kjer so sc
pred turškim i vdori zbrali v obram bo v pičlih štirih urah.29 To nikakor ni uspevalo
beneškim m ilicam ,30 ki so ždele v svojih utrjenih postojankah in čakale na
sovražnika, ki je tačas že dodobra oplenil podeželje ter odpeljal za delo potrebne
ljudi v sužnost.
N ovo vojaško plem stvo, oblikovano v 14. stoletju, se je zaradi svojih novili
upravnih zadolžitev povsem odpovedalo vojaškim dolžnostim , tako da je obram ba
slonela poleg neokretnih m ilic in najem niške vojske lahko oboroženih konjenikov stratiotov, regrutiranih m ed Grki, Albanci in D alm atinci, ki so pa m orali služiti tudi
drugim delom raztegnjenega beneškega kolonialnega ozem lja, na km ečki vojski ali
tudi črni vojski im enovani ozirom a černide. K ot ustanovo zasledi K andler v
Republiki černide šele leta 1508,31 ko je M arco de V egia, poveljnik černid in
m orlakov, uspešno pripom ogel pri zavzetju T rsta32 na začetku avstrijsko - beneške
vojne 1508-1516. Pričakovali bi, da bo na čelu km ečke vojske v koprskem distriktu
kapitanov Slovanov, še posebno ker je bil v statutu iz leta 1423,33 ko je bil na to
m esto izbran N icolo Petronio in je bila funkcija potrjena z doževim dukalom , doetno
oda upravljalen km etov po vaseh Kopra. Do leta 1485 je bil glavar Slovanov Ivan
Ingaldeo, ki je ob neki priložnosti prijel šest Turkov, jih skupaj s sinom pripeljal
pred doža in zato požel priznanje. Sina Paskvala so zaradi očetovih in že njegovih
27
1459 . 3. sept. - Senato Mare - A M S I 7.
28
P. KANDLER, Indicazioni p e r riconoscere le cose storiche del Litorale, A n n a li d e l 'U tonile rtin
indicazioni di avvenim enti che giovano alia storia di questa provincia (dalje: A nnali), Trsi 1X55.
1470.
29
S. JUG, Turški napadi na K ranjsko in Prim orsko do p rve tretjine 16. st., v: G lasnik M uzejskega
društva za Slovenijo, Ljubljana 1943, str. 15.
30
F. CUSIN, Le vic d'invasione d ei turchi in Italia n e l sec. XV, v: Archeograj'o Triestino, III. s., v. XIX,
Trst 1934, str. 151.
31
32
P, KANDLER, A nnali 1508,
P. KANDLER, C ódice D iplom ático Istriano, vol. V„ Trst 1986 - 1508. 7. maj,
"
A. POGATSCHNIO, IV im códice sin o m ignoto contenente lo Statutu di C a p odistiiu, A M SI .’X
(1912)
27
D arko Darovec
zaslug na položaju konestabla izvolili za naslednika na tej dolžnosti.34 Slednji je
vodil črno vojsko na koprskem ozem lju v času obravnavane vojne,35 najkasneje leta
1560 pa je postal kapitan Slovanov neposredno odgovoren za poveljstvo in
izurjenost črne vojske tudi v m irnodobnem času. N edvom no m oram o ustanovitev
km ečke vojske pričakovati pred letom 1508, saj npr. že leta 1469 zasledim o na
ozem lju K opra 70 m ož in na ozem lju N ovigrada 30 pripravnih za orožje in obram bo
dežele.36 Kdaj s o jo prvič organizirali, še ne vemo, leta 1528 pa pride v Republiki do
reorganizacije černid.37
Tedaj je bila kopna obram ba dežele tem elječa na km ečki vojski, ki je štela od
2300 do 2400 mož, pod poveljstvom šestih kapitanov. Po potrebi so lahko število
vojakov povečali na 3000, ki so jih rekrutirali v Poreču, R ovinju, U m agu in
N ovigradu, pa tudi iz Izole, Pirana in M ilj, krajev, ki kopenskih vojakov običajno
niso bili obvezni prispevati, saj so prispevali vojake za m ornarico.38 Lahko opazim o,
da so glavno brem e obram be kopenske m eje nosili km etje iz obm ejnih rajonov,
m edtem ko so bili iz prim orskih m est podeželani in obdelovalci polj zadolženi kot
veslači na gelajah - galjoti.
V ojaške enote so im ele svoje sedeže - kot nam poroča leta 1584 guverner vse
deželne vojske s sedežem v K opru Rosso Cecconi iz A skolija39 - na ozem lju L abina
in Plom ina s 300 m ožm i, V odnjana in P ulja s 400, v M otovunu je bilo ravno tako
400 vojakov km etov kot v B uzetu pod poveljstvom kapitana R ašporja. L eta 1579 je
v B uzetu 500 m ož,40 v drugih krajih se število m ož do konca stoletja ni sprem enilo.
Se dva poveljnika, vsak s po 400 možmi sta bila na ozem lju Kopra, in sicer kapitan
m arkizata Pietrapelose ter kapitan Slovanov A nton Sereni, ki j e poveljeval vojski na
kom unskem ozemlju.
Za prim erjavo s 14. stoletjem so bili v 16. stoletju za obram bo v K opru zadolženi
kaštelan in kaporal v L evjem gradu z 8 do 12 pešci in kapitan T rga z 20 možmi.
Poleg teh je bila v m estu leta 1572 ustanovljena v čast sv. B arbare šola za
bom barderje,41 ki je sprejela do 100 učencev in m ornarjev, ki pa niso m nogo
prispevali h kopni obram bi, od koder je tedaj pretila najhujša nevarnost. K ljub tem u
se T urki mestu niso neposredno približali. V zrok nedvom no tiči v dejstvu, da je bilo
m esto utrjeno in da je im elo razvejen sistem zidanih utrdb, gradov, v lasti ali
koprskih fevdalcev ali kom unov pod posebno jurisdikcijo koprskega podestata in
34
P. STANCOVICH, B iografla degli uom ini distinti delVIstria del canonico P le tiv Stancovich, 1828,
tom II, str. 287,
35
Cf. S. VILFAN, K oprski g la va r S lovanov , v: K ronika II. Ljubljana 1954.
36
1469. 27. mar. - Senato Mare - A M S I1 .
37
P. KANDLER, A n n a li - 1528.
38
R elazione
-
1579
-
Nicolo Bondumier, A M S I 6 , str. 78; R elazione
str. 87.
39
R elazione - 1584 - Giaconio Lion, A M S I 6, str. 403 - 404.
40
R elazione - 1579 - str. 82.
41
S tatuta lustinopolis , 1572. 19. avg., str. 283.
28
-
1580
-
Nicolo Donado, AMSI 6,
Vojaška organizacija v beneški Istri v 16. stoletju
kapitana.42 V njih zaledju so bile m anjše, zidane utrdbe, ki so jih dom ačini
im enovali kašteli in so obm ejevali kom unsko ozem lje.43 G re za oblike taborov kol
so jih poznali v času turških vpadov tudi na drugem slovenskem ozem lju, kjer so
imeli shranjeno orožje in kam or so se ljudje pred sovražnim i napadi zatekali z živino
in potrebnim i živili.44
B enečani so im eli izredno uspešno razpredeno obveščevalno službo tako na
turškem dvoru, od koder je celo sam angleški kralj želel dobivati beneška poročila,
kakor tudi v Italiji, kajti kljub izgonu beneškega baila45 iz Istanbula je želel sultan
B ajezid II., da mu kakor dotlej pošilja dož novice iz Italije.46 V sklopu takih in
podobnih nalog je nastal tudi zapis glavnih poti m ožnih turških vdorov v Istro, ki jih
je v svojem poročilu beneškem u dožu leta 1475 podal neznani avtor: “Iz Bosne
prihajajo po poti preko V inodola na Reko, Kastav in na R ašpor, od koder lahko
prodirajo na levo v zaledje Pazina, proti Učki, Lupoglavu, K ozljaku, Labinu,
Plom inu, Svetvinčenatu in nato v vse kraje med Puljem , R ovinjem in Porečem ; po
drugi poti v M otovun, B uzet, Pietrapeloso, Roč, G rožnjan in vse do N ovigrada pod
pristaniščem M irne in od tod na U m ag, Piran, Izolo. N a desno gredo lahko do
Podpeči, Č rnega K ala in utrdbe Socerb nad Dolino in vzdolž obale plenijo Koper,
M ilje, T rst vse do trdnjave nad m estom , pet milj od D evina...”47 Priznati m oram o
obveščevalčevo natančno poznavanje poti in krajev Istre.
V ozadju opisanih glavnih poti so bile na koprskem ozem lju razporejene utrdbe, s
katerim i je deželna obram ba v času najhujših turških vdorov v Istro v letih od 1470
do 1483 in 1499 do 1502 uspešno kljubovala. N a severovzhodnih področjih so
dostope branili z gradovi M okovo (M occo), Socerb (S. Servolo) in N ovigrad
(C astelnuovo del Carso), k ije nastal leta 1280 kot novi grad Zagrada.
D alje je na tem obm očju v notranjosti Istre uspešno zapiral dohode v obm orske
kraje grad v R ašporju vse do leta 1511, ko se je kapitan preselil v B uzet, ki je bil
ravno tako prim erno utr dolžnosti. Zahodno od B uzeta se je na vzpetini nad rečico
B račan razprostiral še danes viden m ogočen grad Pietrapelose, ki je s svojim i 12
vasm i sestavljal najpom em bnejši fevd v Istri z nazivom m arkizata in od leta 1440 v
lasti koprsko-piranske plem iške družine G ravisijev.48 Proti m orju v smeri ceste nad
dolino reke M irne so se nahajala utrjena m esta s kom unskim i pravicam i, Oprtiilj,
42
Po G. R. Carliju, ( Delle A ntichita Italiche, vol. IV, M ilano 1790 str. 253), so bila v lasih Flavija
Bionda (1388-1463) pod posebno jurisdikcijo mesta Kopra vključena ozemlja in gradovi Raspor.
Roč, Buje, Mornjan, Sv. Lovrenc, Oprtalj, Grožnjan, Završje in Pietrapelosa.
43 R elazione - 1560 - A M S I 6, str. 70.
44 R elazione - 1589 - Zuan Antonio Bon, A M S I 6, na str. 428-30 je spisek orožja po kaštclih koprskega
komuna.
45 Cf. E. GARDINA, K oprska družina Tarsia v službi B eneške republike, v: Slovensko m orje in za ledje.
št. 4-5, Koper 1981, str. 105 - 136.
46
J. ŽONTAR, O bvtšdevtftna služba in diplom acija avstrijskih H absburžanov v boju p ro ti Turkom r
16. st., SAZU, Ljubljana 1973, sir, 18 19,
47
F. CUSIN, op. ell., sli 154
48
I). VENTURINI. II t i isnto E. i n u m iir s i (im v isi. Poreč 1907.
.’9
Darko Darov ec
Završje, G rožnjan in severneje od tod Buje, do Pirana je pot vodila m im o K aštela
(C astelvenere), v ozadju pa je še zanim iv grad v M om janu.
V zaledju teh fevdalnih ozirom a mestnih utrdb in posesti so se ob kom unski meji
razvrstili nekateri še vedno obram bnim nam enom služeči kašteli. Po izgubi M okova,
Socerba in N ovigrada na K rasu ter vasi Črni Kal z utrjenim kaštelom vrh K raškega
roba, so ponovno prišle do veljave utrdbe v naravnem obzidju ali pod njim, le
Zunigrad se v drugi polovici 16. stoletja kot utrjen kraj ne om enja več. T e km ečke
utrdbice, ponavadi z enim ali več od vasi plačanih vojakov, ki so med njimi nabirali
ludi za orožje zm ožne m ože in fante, so pravilom a ležali vrh vzpetin s širnim
razgledom , od koder so lahko s svetlobnim i (kresovi) in zvočnim i (topovi) signali49
brž opozorili sosednja naselja o prem ikih sovražnika.
Ker so po prvi četrtini 16. stoletja turški napadi prenehali in se je m eja s
I labsburžani ustalila, so prebivalci zanem arili vzdrževanje utrdb, kajti ob turškem
vdoru leta 155950 nam koprski kapitan in podestat poroča, da sta jih z glavarjem
Slovanov pregledala, da so v slabem stanju, tako da so šele z dodatnim strelivom in
orožjem potolažili prebivalce, ki so že bili na begu pred T urki.51 Beneški revizor Vid
M oresini ugotavlja, d a je na ozem lju K opra šest tisoč »duš« in 12 kaštelov, ki so vsi
nedaleč od meje. V si so tudi potrebni popravila in velika škoda bi bila, če bi
propadli, pravi oglednik in dodaja, da bi že z m ajhnim stroškom lahko popravili
naslednje kaštele: R ožar (R osaruolo), Loka (Lonche), M ovraž (V alm orasa), Šm arje
(M onic), H rastovlje (Cristavia), K oštabona (C ostabona), G lem (G em m e) in G radin
(G radina).52
M estu najpom em bnejši je bržkone kaštel na T injanu (A ntignano), vsega tri do
štiri m ilje oddaljen od m eje, od koder lahko pravočasno opozorijo m esto in okoliške
vasi o bližajoči se nevarnosti. V utrdbi, ki s e ji je zrušil del obzidja in polom il vrh, je
od vaščanov sam o en plačan stražnik, zato revizor predlaga, da bi bil poleg
popravila strehe in obzidja temu kaštelu potreben vsaj še en stražar. Zelo zanim iv se
iiiii zdi tabor v Ospu (H ospo), ki je vsekan v hribovje, im enovano V ena (= Kraški
rob) in tlo njega vodi zelo strm a in ozka pot. N otranjost pa je zelo prostorna, tako da
lahko sprejm e do 100 dom ačih družin, ker tudi vode tam nikoli ne zm anjka.
Poveljnik Civrano je bil s svojim i strahoti v m inulih vojnah nastanjen v K ubedu
(C uovedo), kaštelu sredi teritorija, ki je bil tedaj tudi razrušen. V času
M orcsinijevega obhoda je bil še vedno v ruševinah, brez stražnika in vrat. Ker
sprejm e do 200 pešcev in 15 konjenikov, bi ga bilo koristno popraviti, m eni revizor,
postaviti nekaj stražnikov in malo streliva ter orožja, še posebno, ker je v vasi do
120 mož sposobnih za orožje. Predlaga še, da bi za nadzor zadolžili glavarje vasi 1
111 ( T V. SIMONITI, Sistem obveščanja p re d turško nevarnostjo v 16. st., v: Kronika 28, Ljubljana
1980, sir. 93-99; I. VOJE, Vplivi o sm anskega im perija na slovenske cleiele v 15. in 16. st., v:
Z g odovinski časopis X X X . Ljubljana 1976.
,(l
P. KANDLER, Annali - 1559.
' 1 Relativne
1559 - Francisci Mauro, A M S I 6, str. 68.
12 R elativne
1560 - A M S I 6, str. 70-72.
30
Vojaška organizacija v beneški Istri v 16. stoletju
(C api della villa), kot sta župan (Zuppano) in podžupan (Pozupo). N aslednji zelo
pom em ben in za vpogled prijeten je kaštel v Podpeči (Popecchio), z utrdbo na vrhu
votline strm ega K raškega roba in se pod njo v skalnem hribu razprostira podzem na
jam a, kam or so prebivalci pred nevarnostjo spravili svoj pridelek; do nje vodi strm a
in ozka pot. Tudi tu je vode v izobilju in brez težav se lahko reši do 50 dom ačinov.
V nasprotju z drugim i je ta tabor razm erom a dobro založen s strelivom . V aruje ga
stražar, ki poleg vaške plače prejem a še vsako leto 4 dukate iz m estne blagajne
(C am era), za votlino pa je zadolžen še en mož, ki ga prav tako plačujejo vaščani.
N a teritoriju so trije km etje (Contadini) im enovani konestabli (C ontestabili), ki
prejem ajo iz m estne blagajne m esečno plačo brez vsake zadolžitve. Ti trije bi se
lahko razdelili vsak v enem od zgoraj navedenih krajev, po m nenju oglednika v
Tinjanu, O spu in K ubedu,53 s čem er bi zagotovili boljšo disciplino,- varnost in
nadzor nad orožjem , strelivom in m ožm i. N adalje naš inšpektor razm išlja o km ečki
vojski. V grobem bomo sledili njegovi zam isli, ker se je v glavnem izpolnila. Od
900 za boj sposobnih m ož iz mesta, ki večinom a obdelujejo zem ljo v okolici, in od
1500 m ož s teritorija, nam erava usposobiti 800 discipliniranih m ož, ki ne bi bili nič
slabši od drugih, če bi jih le dobro izurili. Potezo utem eljuje z dejstvom , da na vsem
ozem lju Istre ni urejene čete, razen 40 konjenikov pod poveljstvom kapitana
R ašporja. Prej j e bila obram ba poverjena desetim poveljnikom , vsak s po 45 možmi
in še enim glavnim . Č eprav so bili vsi iz m esta in njegovega neposrednega zapodja,
je organizacija delovala, sedaj pa je šla rakom žvižgat, s tesnobo ugotavlja in
predlaga, naj bi za urjenje in vzdrževanje km ečke vojske zadolžili oba kapitana v
koprskem distriktu, in sicer kapitana Trga, k ije stalno v m estu in kapitana Slovanov,
ki skrbi za tiste s podeželja, ker je izveden v njihovih navadah in običajih. K apitan
T rga bo lahko s svojim a podoficirjem a, sergentom in tam burom , vadil z rekruti na
bojnem polju (Čampo M aržo), na prostranem travniku blizu mesta. Po njegovem bo
največja težava, kako jih oborožiti, kajti dežela in m esto živita v velikem
pom anjkanju in bi jim a stroški za dodatno oborožitev predstavljali ogrom no breme.
Zato svetuje, da za oborožitev poskrbijo v B enetkah.54
Iz poročila razberem o, da so šele po letu 1560 začeli z načrtnim urjenjem in
vzdrževanjem km ečke vojske, kar nam potrjujejo tudi redna poročila o njihovem
stanju in pripravljenosti. Že tedaj je kapitan Slovanov stalno zadolžen za bojno
pripravljenost te vojske tudi v m irnodobnem času, ko mu na tem položaju pom agajo
trije vaški konestabli,55 leta 1582 pa se na plačilni listi pojavita še »Sergente« in
»Tam buro del Capitanio de Schiavi«.56 V letu 1588 je že nekaj m esecev na
53
V 17. stoletju pa so bili vaški komandanti za vseh 42 vasi koprskega distrikta razporejeni v Ospu,
Hrastovljah in Kubedu. Libro de Capitani de Schiavi di Capodistria (1603-1724), F. MAJER,
In v en ta rio d ell'A n tic o A rchivio M unicipale d i C apodistria, Koper 1904, št. 1174, v: Archivio di
Stato di Trieste, mikrofilm pod št. bobine 1383.
54 R elazione- 1560 - A M S l 6, str. 72-74.
55
1553. 30. dec. - Senato Mare - A M S I 9.
5f’ R elazione - 1583 - Alvise M orosini, A M S I 6.
31
D arko Darovec
dolžnosti »guverner černid te dežele« spoštovani gospod G iam battista C araciuoli,57
kar pa ni pom enilo, da bi K apitanu Slovanov odvzeli pristojnosti na koprskem
ozem lju, saj mu še leta 1665 tako Koprčani kot Benečani priznavajo vlogo
poglavarja černid.58
V skladu z M orosinijevim i predlogi je bila tudi prizadevnost A ntona Serene (leta
1571 je že dolgo časa glavar Slovanov) za popravilo kaštela v K ubedu,59 ko je celo
i/, lastnega žepa prispeval za dovršitev del.60 D om nevati m orem o, da si je zavoljo
odlične lege s širnim razgledom v središču kom unskega ozem lja A nton izbral ravno
kaštel v K ubedu za svoj podeželski sedež. Za časa ciprske vojne je taisti poveljeval
do tisočglavi km ečki vojski,61 svoje vojaške sposobnosti pa je nedvom no dokazal v
uničujoči akciji nad solinam i, ki so jih pri M iljah na ozem lju R epublike začeli pred
letom 1578 graditi T ržačani.62
Leta 1592 pa zasledim o, d a j e 500 m ož iz koprskega kom una, ki so bili prej pod
poveljstvom glavarja Slovanov, pod kapitanom A vgustom C allegarijem ,63 v
naslednjih letih pa pod B ernardom B orisem .64 V erjetno je bila ta sprem em ba
povezana z ukazom Senata z dne 29. ju n ija 1593, ki je podredil vseh šest
kapitanatov črne vojske v Istri regim entu v K opru,65 kar je bilo poleg ustanovitve
apelacijskega sodišča v K opru za celotno beneško Istro (1584) odločilno pri
dokončnem izoblikovanju K opra v upravno prestolnico dežele, ko s pom očjo
Benečanov postane konec 16. stoletja deželni gospod, kar s i j e želel postati vsaj od
10. stoletja naprej.66
' 7 R elnzione - 1588 - Giacomo Ca da Pesaro, A M S I 6.
'8
1665. 24. maj: ...“Intese 1’istanze d e l fe d e l C apitanio d e schiavi del T erritorio di codesta Citta; e
veduto 1'impiego sito e sse r m ilitare in riguardo delle obligationi, d ie tiene di assistere alia custodia
ih 1 ( 'ostelli ulli confini d e li’Im perio, e t in essi alle occa sio n i ponere quella m ilitia, d ie bisogna, et
e ssrre com e C apitano di Cernede, com m andandoalle O rdinance de schiavi, a lui subordin ate..."
L ibro de C apitani de S chiavi d i C apodistria (¡603-1724)', cf. D. Darovec, op. cit.
' 1 1570. 18. maj - Senato Mare - A M S / 9.
611
1571.5. jan. m. v. - Senato M are - A M S I 11.
61
1570. 27. jun. - Senato Mare - A M S I 9.
6 ’ Cf. od 1578. 10. jul. do 1579. 25. jun. - Senato Secreti - A M S I 6. Cf. G. BORRI, Le saline d i Zaule e
la v r n e m o austro-veneta p e r i confini (sec. 16-18), v: A M S I 70 (1970); M. BERTOŠA, A lc u n i dati
sililo costruzione delta fo rte z za di Zaule,
A lti d e l C entro d i ricerche storiche - R ovigno, vol. VI,
Rovinj 1975.
61
Relnzione - 1592 - Alvise Soranzo, AM SI 6.
64
R elnzione
61
R elnzione - 1599 - A M S I 7.
1596 - Francesco Capello, A M S ll .
11,1 <'I (!. I )Ii VERGOTTINI, L in eu m en ti sto lic i della costituzione politica d ell'lstria durante it m edia
evil, Rim 1924/5. B, HENUSSI, L 'lstria nei suoi due m illenni di storia, Trst 1924.
Vojaška organizacija v beneški Istri v 16. stoletju
B itk a pri L ep antu
M orda najsijajnejša in slave vredna bitka, ki so se je udeležili Istrani, še posebno
iz obm očja današnje slovenske Istre, pa je bila pom orska bitka pri L epantu leta
1571. Že s »prisegam i zvestobe« v 12. stoletju so se Koprčani obvezali Serenissim i
na oborožitev ene galeje, drugo istrsko galejo pa so bila obvezna oborožiti ostala
istrska m esta.67 Zato je bila v koprskem m estnem pristanišču pravilom a redno
stacionirana m ornarica za obram bo istrske obale, ki so jo poleg Istranov sestavljali
tudi D alm atinci, po potrebi pa so v m estnem zaledju nabirali za veslo sposobne
m oške in jih plačevali od 2 do 12 lir na mesec.68
N a čelu m ornariškega oddelka je bil sopracom ito, ponavadi plem ič iz Kopra, ki je
bil podrejen kapitanu Zaliva. Benečani so koprsko m ornarico zelo cenili, saj so
večkrat iz Istre zahtevali prav sopracom ita Kopra.69 T oda že pred odločilno bitko pri
Lepantu, 7. oktobra 1571, v kateri s e je posebno izkazal koprski plem ič, sopracom ito
D om enico del Tacco, ko je v veliki zmagi krščanske m ornarice nad turško, ki si
odtedaj ni več prav opom ogla, prispeval s svojo posadko po m nenju nekaterih
odločujočo spretnost in pogum , ki sta ga stali življenja,70 je v Istri tlelo od
razburjenja. M orda že v pričakovanju velikega spopada ali zgolj v okviru tedaj
rednih nabornih operacij v obrambi pred Turki je beneški senat že 31. m arca 1570
pozval vse rektorje na Levantu, v D alm aciji in Istri, naj prispevajo določeno število
m ož za oborožitev velikih galej. Iz Istre so zahtevali 20 m ož iz Izole, 30 iz Pirana,
10 iz U m aga, 15 iz N ovigrada, 10 iz Poreča, 50 iz Rovinja, prav toliko iz Pule, 80 iz
M otovuna, 30 iz Sv. Lovrenca, 60 iz Labina in Plom ina, 30 iz R ašporja (B uzeta), 6
iz G rožnjana, 24 iz V odnjana in 15 iz B al,71 kar je bilo kar precej večje število, kot
so ga zahtevali iz istih krajev še dve leti poprej.72 Koprčani pa so se po svojem
običaju prostovoljno zavezali povsem sami oborožiti še eno posebno galejo.73
N apetost pa je očitno rastla in z njo tudi potreba po novih nabornikih; toda vse
istrsko prebivalstvo ni ravnodušno čakalo vpoklica ali napotitve v nevarne vode,
kajti beneški senat aprila 1571 koprskem u podestatu in kapitanu odločno ukazuje,
naj polovi vse vojake, ki so zbežali in se poskrili v krajih province, čeprav so že
prejeli plačo in bili predvideni za obram bo krajev na Levantu, ter jih pošlje v
služenje na beneško ladjevje, in sicer najm anj za osem najst m esecev kot vklenjene
veslače, kar si tudi glede na storjeni prekršek zaslužijo.74 Če je to koprskem u
podestatu in kapitanu povsem uspelo, ne vemo, dejstvo pa je , d a j e beneški senat 4.
67
1363. 11. sept. - Regesti - A M S 1 45.
68
365. 10. mar. - Regesti - A M S I 45.
69
Npr. 1532. 27. apr. - Senato Mare - A M S ! 9 (1893).
70
B . ZILIOTTO, C apodistria , Trst 1910, str. 5 0 -5 1 .
71
1570. 31. mar. - Senato Mare - A M S ! 9 (1893); cf. 1570.25. mar. - Senato Mare - A M S I 9 (1893).
72
1568. 30. mar. - Senato Mare - AMSI 9 (1893).
73
1570. 6. mar. - Senato Mare - A M S I 9 ( 1893).
74
1571. 14. apr. - Senato Secret) - A M S I 6 (1890).
Darko Darovec
m aja 1571 taistem u rektorju naročil, naj pošlje novih 200 m ož za veslo kapitanu
velikih vojnih galej, ki se bodo pridružili 300 že izbranim , saj so 100 od teh napotili
na drugo istrsko galejo.75 K oprska galeja, ki je bila v dalm atinskih vodah že od 24.
m arca na voljo generalnem u poveljniku D alm acije,76 je tako doživela pom em bno
okrepitev, še pom em bnejša pa je bila verjetno odločitev senata z dne 17. aprila, da
nam esto neusposobljenega koprskega sopracom ita G iovannija B attista G raviseja
im enuje za poveljnika koprske galeje D om enica del T acco.77 Č eprav ga je s tem 7.
oktobra 1571 poslala v smrt, pa s e j e pom em bno zapisal ne le v koprsko ali beneško,
tem več v svetovno zgodovino.
K ontin u iteta k m ečk e vojske
Pomen t. i. km ečke vojske ozirom a černid je v nasprotju s habsburškim i deželam i,
kjer so jih zaradi km ečkih uporov in prenehanja turške nevarnosti opuščali, v
Beneški republiki rastel, ker je bilo za najem niško vojsko zm eraj manj denarja, kajti
kljub neizkušenosti so uspešno zapolnile vrzeli in odigrale pom em bno vlogo tudi
med npr. vojno za G radiško ozirom a t. i. uskoškim i vojnam i (1615-17),78 še posebno
skrb pa so jim od 17. stoletja dalje naložili pri preventivnih sanitarnih ukrepih ob
pojavih številnih bolezenskih epidemij v sosednjih krajih: tako so izvajali
vsakodnevni nadzor na m ejah s H absburško m onarhijo, po potrebi zapirali prehode
in najpogosteje kar v obram bnih utrdbah organizirali zasilne prostore za izvajanje
karantene, saj kdor ob pojavih kužnih bolezni ni imel predpisanega dovoljenja, ni
smel prestopiti m eje.79
V 18. stoletju je bilo v km ečki vojski v Istri 4000 m ož pod poveljstvom generala
m šestih kom andantov. Za černide je m oške m ed 18. in 36. letom starosti izbiral
koprski podestat in kapitan, služili so pa 14 let. K om andanti so tedaj imeli svoja
središča v V odnjanu s 1000 m ožm i, v M otovunu 800, B uzetu 700, Bujah 600,
Kopru 500 in Labinu 400. V sakih 100 m o ž je im elo poveljnika, im enovanega Capo
<li rento ali centurion. G enerala in kom andante je izbirala R epublika. V endar je bilo
poleg bom barderjev, ki so bili po potrebi tudi m ornarji na galejah, artilerijcev in 800
mož deželne brambe, od skupaj slabih šest tisoč vojakov m ed 230.000 prebivalci
dežele, kar 4000 mož km ečke vojske, izbranih med 80.000 podeželani. O bram ba
vzhodne m eje beneškega dom inija od Julijskih A lp do K varnerskega zaliva na
Jadranu je torej slonela na ram enih pretežno slovanskih km ečkih čet, ki so svojo
veljavo dokazale celo v najkritičnejših dneh R epublike pred propadom .80
75
15 7 1.3 . maj - Senato Mare - A M S I 11 (1895).
76
1571. 24. mar. - Senato Mare - A M S I 11 (1895).
77
1571. 17. apr. - Senato Mare - A M S I 11 (1895).
78 (T. M, BERTOŠA, Uskočki rat i slo m istarskog g ospodarstva, v: Jadranski zb o rn ik IX, Pulj 1975.
Cf, 1712. I, febr. - Relazione - Francesco Malipiero - La P rovin cia d e ll’Istria, a. 1 8 ,n. 22.
80
P, KANDLER, Idlstria, a. I, 1846, R ecrutam ento m ilitare dei Veneti n e llistria , str. 50 - 5 2 ,7 8 -7 9 .
34
Vojaška organizacija v beneški Istri v 16. stoletju
N em ajhno vlogo so ves čas od oblikovanja v začetku 16. stoletja im ele km ečke
čete tudi v obram bi D alm acije, torej ko je šlo za obram bo ne le na kopnem , tem več
tudi na m orju, zlasti pred številnim i turškim i vpadi in vojnam i, ozirom a vseskozi za
redno vzdrževanje pom orskih in kopnih vojaških postojank, saj so nem alokrat prav
za te potrebe novačili m ed km ečkim in prim estnim prebivalstvom v Istri.81
Tako lahko zaključim o, da je tudi zaradi vse slabših ekonom skih razm er
centralnim oblastem v B enetkah še kako prav prišla tovrstna vojaška organizacija v
Istri, ki je slonela na m obilizaciji deželnega prebivalstva, kar je v prim erih obram be
dežele pravilom a pom enilo tudi poenotenje prebivalstva, ko je šlo za osvajalne ali
obram bne dolžnosti izven Istre pa pravilom a izogibanje in upiranje tej dolžnosti.
V iri in literatu ra
La P rovincia delV lstria, a. 18, n. 22, Koper 1885.
F. M A JER , Inventario delVAntico A rchivio M unicipale di Capodistria, K oper 1904,
v: A rchivio di Stato di Trieste, m icrofilm bobina št. 1383.
R elazioni dei Podesta e C apitani di Capodistria, v: A M SI 6, Poreč 1890; A M S I 7,
Poreč 1891.
R egesti di docum enti d e li’archivio di stato in Venezia riguardanti 1’Istria. Lettere
segrete di Collegio (1308 - 1627), v: A M SI 45, Poreč 1933.
Senato M are, v: A M S I 7, Poreč 1891; A M S I 9, Poreč 1893; A M S I 11, Poreč 1895.
Senato M isti, v: A M S I 5, Poreč 1889.
Statuta lustinopolis M etropolis Istriae, typis data Venetis 1668.
B. B E N U SSI, Com m issioni dei D ogi ai Podesta veneti nelV lstria, v: A M SI 3, Poreč
1887.
B. BEN U SSI, L ls tr ia nei suoi due m illenni di storita, Trst 1924.
M. BER TO ŠA , Uskočki rat i slom istarskog gospodarstva, v; Jadranski zbornik,
vol. IX, Pula 1975.
M. BER TO ŠA , A lcuni dati sulla costruzione della fo rtezza di Zaide, v: A tti del
Centro di ricerche storiche di Rovigno, vol. VI, Rovinj 1975.
G. B O R RI, Le saline di Z aule e la vertenza austro - veneta p e r i confini (sec. 16 18), v: A M S I 70, Trst 1970.
G. R. C A R LI, D elle antichita italiche, vol. IV, M ilano 1790.
R. C ESSI, D eliberazioni del M aggior Consiglio di Venezia, vol. 2/ 1931.
KI Npr, 1568, 30, mmvc; I6‘)3, 11, maj - Senato mare - A M S I9 , 16.
Darko Darovec
I C U S I N , Le vie d ’invasione d ei turchi n el secolo XV, v: A rcheografo Triestino , III
serie, vol. XIX , T rst 1934.
D. D A RO V EC, K oprska škofija in Slovani v visokem in p oznem srednjem veku, v:
A rto Histriae, vol. 9, štl K oper 2001.
I. FILIPO V IČ, P ritužba seljaka iz koparske okolice p ro tiv prevelikih d ača godine
/7 9 9 , v: Istarski m ozaik A, 1957.
C. DE FR A N C ESC H I, L ’Istria. N ote storiche, Poreč 1879.
I!. G A RD IN A , K oprska družina Tarsia v službi Beneške republike, v: Slovensko
morje in zaledje, št, 4 - 5 , K oper 1981.
S. JUG , Turški napadi na K ranjsko in P rim orsko do prve tretjine 16. stoletja, v:
G lasnik M uzejskega društva za Slovenijo, L jubljana 1943.
P. KA ND LER, Indicazioni p e r riconoscere le cose storiche del Litorale. A n n a li del
U torale con indicazioni di avvenim enti che giovano alia storia di questa provincia,
T rst 1855.
P. KANDLER, Sulli nom i dati alia cittá di C apodistria, T rst 1866.
P, KANDLER, Códice D ip lo m a tk o Istriano, vol. V, T rst 1986.
D. KLEN, Valput u Istri, v: Z bornik H istorijskog Instituta JAZU , vol. 3, Z agreb
19 6 1.
D. KLEN, Prodaja R ašpora Veneciji (1402 g.), v: Vjesnik historijskog arhiva u
Rij ec i i Pazinu, vol. 17, Pazin 1972.
U. PAGNIN, O rigine e funz.ione del C apitano d el P aisanatico in Istria, v: A tti del
Reale Islituto di Scienze, Lettere e d A rti, t. X CV I, B enetke 1937.
M. PAHO R, Koprski upor leta 1348, v: Istrski zbornik, K oper 1953.
A. PO G A TSCH N IG , D i m códice sinora ignoto contenente lo Statuta di
C apodistria, v: A M S I 28, Poreč 1912.
F'. SEM I, Capris, Iustinopolis, Capodistria, T rst 1975.
V, SIM O N ITI, Sistem obveščavanja p red turško nevarnostjo v 16. stoletju, v:
Kronika, vol. 28, L jubljana 1980.
P. STA N C O V ICH , Biografía degli uom ini distinti d e ll’Istria, tom . II, T rst 1828.
I ). V EN T U RIN I, II Casato dei m archesi Gravisi, Poreč 1907.
G DL V ER G O TT IN I, Lineam enti storici della costituzione política d e li’Istria
durante il m edio evo, Rim 1924.
S. V ILFA N , Koprski g lavar Slovanov, v: Kronika, vol. II. L jubljana 1954.
S. V ILFA N , P ravna zgodovina Slovencev, L jubljana 1961.
I. VOJ E, Vplivi osm anskega im perija na slovenske dežele v 15. in 16. stoletju, v:
‘Z godovinski časopis, vol. X X X , L jubljana 1976.
15 /IL IO T T O , Capodistria, T rst 1910.
J, ZO N T A R, O bveščevalna služba in diplom acija avstrijskih H absburžanov v boju
proti Turkom v 16. stoletju, SA ZU , L jubljana 1973.
36
Vojaška organizacija v beneški Istri v 16. stoletju
I
/ S/ ‘
r t frrur
/g^v- . /'/rt- I
*t, A- ’.•mmSrt' ifi&ih
4f<P¿'•'r' I- •
' «,*•*> •
,.' ii
,Qj J b r ib jv t',,- t* fr n t* £ ? r $
•»**»• w- ; w< ^ .
£ j~ jE li' im * / .
i* w<.r1pf <■ f im ii-' ' ifJJ./F- ! </ «/ «&•. «! 'rMaH/ jn* * - ■
*£?*• $ m v n...., ' J i ^ - u r/j y I ^ ^ i y / / < . ^ , £ í > - í f 'y j » ^ S 3 'i ■ « - , . . . . » * ; • > • * : > . i t i t r m ’
/š Ažilm ■nirpMr' ¡jijt»'J^jv ^tA ....
'
‘
*> J b & r i f ^ r r i ' ¿«5% ' (t'/7 * & ^ tH ¿ v ,
i b rv i# ? ’-, ^ J r - ‘£ t 'm V ^ n
V*/tJjfk' «■& rftth’
&'#*>
C^-r-r r frjrt-jsife./
m v
,—
-fi,'f"'
“Nj •
. ^ .•*>. t v '?*r>>
'
"
BBH »
‘i> •• .
m
■• •
„fi ■ <g> ■ 4 ° ?
D ucale del 30 m aržo 1570 con la quale il doge Loredan invitava il podesta di
P irano Rim ondo di tenere p ro n ti 30 uomini. Pirano, A rchivio R egionale di
Capodistria. Unitd di P irano (foto: F. V iezzoli).
37
A C T A A D R IA T IC A I • 2002
UDC 355.3(4 Istria)" 15"
ricevuto: 2002 - 01 - 21
L ’O R G A N IZ Z A Z IO N E M IL IT A R E N E L L ’IS T R IA V E N E T A
NEL XVI SECOLO
D arko D A R O V EC
Centro di ricerche scientifiche della R epubblica di Slovenia - Capodistria
Facoltá degli Studi um anistici di C apodistria
SINTESI
N cl X V I secolo l ’organizzazione m ilitare n e ll’Istria veneta subí un m utam ento, in
p a rticolar m odo in seguito agli attacchi ottom ani, sim ile a quanto accaduto nelle
altre regioni orientad, ove la m inaccia turca era p iú pericolosa. A differenza di
altrove, in Istria, la difesa era affidata quasi com pletam ente alia popolazione
eontadina. Quando parliam o d e ll’organizzazione m ilitare istriana del X V I secolo, é
(IOVeroso trattare anche il periodo antecedente, p o ich é la situazione nel suddetto
secolo e nei secoli successivi era il risultato concreto d i u n ’ evoluzione avvenuta nel
corso d el tempo.
*
*
*
I d urganizzazion e m ilita re ven ezian a in Istria
A ll’indom ani delle guerre com battute contro il patriarca di A quileia ed i suoi
íllleati (1291), i veneziani instaurarono, nei nuovi territori conquistad dellT stria
occcidentale sino al canale di Lem e (1267 Parenzo, 1279 C apodistria, 1283 Pirano),
un’am m inistrazione centralizzata e un ordinam ento m ilitare con a capo un capitano
provinciale. Alie eitta concedettero l ’autonom ia ed il m antenim anto del consiglio
com unale, a capo del quale, pero, vi stava il podestá veneziano. N ella guerra tra il
patriarca di Aquileia e i suoi vassalli ed i veneziani, il forte della “m ilizia veneta”,
con a capo il capitano (» C apitaneus Istriae«) risiedeva a C apodistria. In seguito la
liinzione di capitano dellT stria fu affidata al podestá e capitano di C apodistria, la cui
lu n /io n e ed il doppio titolo erano conservad dallo stesso sin dal periodo
38
L'organizzazione militare nell'Istria veneta net X V I sécalo
preveneziano1 e rim asero tali sino alla caduta délia Repubblica (1797).
I veneziani attribuivano una particolare im portanza a questa carica, e
l’elezione del capitano e podestà di C apodistria Pietro G radenico a doge nel 1289
conferm a quanto suddetto.*2
Successivam ente la sede del capitano si trovava, a Parenzo sino al 13013, mentre
nel 1304 la stessa venne trasferita a San Lorenzo,4 ove il capitano risiedette sino al
1358, dopodiché il capitanato provinciale venne suddiviso in due aree: nel territorio
a settentrione del fium e Q uieto con sede a G risignana (sino al 1394)5, m entre con la
conquista del castello di Raspo nel 1394 - la chiave difensiva d ell’Istria,
prospiciente ai territori asburgici - il capitanato provinciale venne riunito in questa
fortezza.
II territorio a nord del fium e D ragogna (ovvero il territorio di C apodistria, Isola e
Pirano) in tutto questo periodo godeva di un’autonom ia e dal punto di vista m ilitare
e giudiziario non dipendeva dal capitano provinciale, m entre m ilitarm ente e
am m inistrativam ente rientrava nelle com petenze del podestà e capitano di
C apodistria. I capodistriani, a differenza delle altre com unitá d ell’Istria veneta non
contribuivano con un num ero prestabilito di uom ini, cavalli e armi per la difesa
territoriale. Il loro contributo era destinato soltanto alia difesa del proprio territorio.6
In questo periodo la città di C apodistria era indipendente dal capitano provinciale, e
anzi, il capitano e podestà capodistriano inviava persino lo stipendio per il capitano
provinciale e per la guarnigione presente a San L orenzo.7
Nel X IV secolo a C apodistria si trovavano già diversi reparti di soldati di fanteria,
tiratori e cavalieri e ció attirava m olti giovani deH’entroterra, che stavano al
com ando di sette contestabili suddivisi in sei divisioni di varie arm i.8 Nel periodo in
cui Sim one Sclavo era com andante a C apodistria, i reparti di cavalleria aum entarono
da 20 a 25 uom ini e ricevevano uno stipendio di 15 lire,9 una com pagnia di fanti
annoverava invece 100 uom ini.10
^
R. CESSI, D eliberazioni d el M a g g io r C onsiglio d i Venezia, vol. 2/1931, p. 329.
2
Negli anni 1297 - 99 il Gradenico introdusse la celebre »Serrata« del Gran Consiglio a Venezia. Cfr.
G. De VERGOTTIN1, L ineam enti storici della costituzione política d ell'lstria durante il m edio evo,
R om a 1924/5, p. 37.
3
B. PAGN1N, O rigine e fu n zio n e d e l C apitano del P aisanatico in Istria, in A tti d e l Reale Istituto
V eneta d i Scienze, Lettere e d A r ti, t. XCVI, Venezia 1937.
4
B. BENUSS1, C om m issioni d e i D ogi a i P odesta veneti nell'Istria, in A tti e M em orie della Societa
Istriana d i A rcheologia e Storia P atria (in seguito A M SI) 3, Parenzo 1887, p. 11.
5
Cf. D. KLEN, Prodaja R ašpora Veneciji (1402 g.), in V jesnik historijskih arhiva u R ijeci i P azinu, n.
17, Pazin 1972.
6
B. BENUSSI, C om m issioni, cit., pp. 10 - 15.
7
1308. 7. gennaio m.v. - R egesti di docum enti dell'archivio di stato in Venezia riguardanti U s tn a ,
L e tte re segrete di C ollegia (1308-1627) (in seguito R egesti ), A M S I 45 (1933).
8
1361.22. luglio - Senata M isti - A M S I 5.
9
1361.9. agosto - Senato M isti - A M S I 5.
10 P. KANDLF.R, Silili nam i dati a lia cittá di C apodistria, Trieste 1866, p. 13.
Darko Darovec
L a difesa cittadina di C apodistria aveva una profonda tradizione e fungeva da
esem pio per le altre cittadine. Cosí, ad esem pio, nel 1310 il Senato veneziano ordinó
al conte di Zara di prendere com e buon esem pio il com une capodistriano per quanto
concerneva la sicurezza cittadina, ove ogni sera un consigliere chiudeva a chiave la
porta délia città e consegnava la stessa al podestá.I11 L a m aggiore attenzione era
rivolta a Castel L eone, situato a circa m età strada tra la terraferm a e l’isola. Esso
oltre ad essere adibito ad ufficio daziario, aveva a capo il castellano e il caporale, e
rappresentava u n ’ottim a difesa non solo per la città bensí per tutta l’Istria, com e
a ve vano piü volte ribadito le autoritá.12
Le suddette unità m ilitari si trovavano al com ando del podestá e capitano di
C apodistria, che doveva tra l’altro approvvigionare da due a quattro soci (socios )
veneziani, 16 servitori, e tra questi 6 cavalieri, 12 cavalli, dei quali uno doveva
valere alm eno 100 lire, gli altri due invece 3 lire grandi. Q uest’ultim o com andava,
senz’altro, pure le unità del capitano degli slavi (Capitaneas Sclavorum ). Costui
tradl la fiducia del capitano e podestá durante la ribellione di C apodistria del 1348,13
poiché all’epoca il ruolo di capitano degli slavi - titolo che viene m enzionato per la
prim a volta - venne assunto dal veneziano G uglielm o R osso.14 In base alla sua visita
e alla sua relazione, il podestá e capitano di C apodistria poteva intervenire ed
em anare ulteriori provvedim enti repressivi,15 le cui conseguenze si verificarono nel
corso del tem po.16
Parte del neonato patriziato decurionale di C apodistria, dapprim a (sino al 1670) si
di mostró favorevole affinché la funzione del capitano degli slavi fosse a vita. In
seguito all’evolversi degli eventi la stessa si sburocratizzô, e dopo il 1670 la detta
carica divenne annuale e indicata com e P rocurator della C ontadinanza ,17 Questi
riceveva, oltre alie entrate del com une - che nel 1584 am m ontavano a 1240 lire, e il
podestá e capitano di C apodistria ne riceveva 795 lire 18 - pure num eróse regalie da
parte della popolazione contadina,19 percio possiam o im m aginare la convenienza ed
I .t 10. 31. maržo - R egesti - A M S I 45.
1368. 14. agosto - Senato M isti - A M S I 5: ... Č a stn im L eonis conservatio non so lu m lustinopoli, sed
(’Ham totius Istrie ... Negli scritti in latino Capodistria veniva menzionata come Justinopolis. Cfr. ad
es. F. SEMI, Capris, Iustinopolis, C apodistria, Trieste 1975.
11 M. PAHOR,
K oprski upor leta 1348, in Istrski zgodovinski zbornik, Koper 1953.
1349. 29. maržo - S enato M isti - A M S I 4 ( 1888). Per quanto concerne le mansioni del Capitano degli
Slavi cfr. S. VILFAN, K oprski g la va r S lovanov, in K ronika II. Ljubljana 1954 e D. KLEN, V alput u
Istri, in 'Zbornik H istorijskog instituta JAZU , vol. 3, Zagreb 1961.
11 1349, 19. maržo - Senato M isti - AMSI 4.
Ift In seguito alia sommossa capodistriana del 1353 le condizioni s’inasprirono, venne abolito il
17
IH
19
M aggior Consiglio e lo statuto. C. DE FRANCESCHI, V ls tr ia , note storiche, Parenzo 1879, p. 189.
Statuta Iustinopolis M etropolis ¡striae, typis data Venetiis 1668, aggiunta degli anni 1669/70.
A ll'epoca la selezione del capitano di Raspo avveniva all’interno del M aggior Consiglio, ove poteva
venir d e l Id esclusivamente dai capodistriani.
R elazione
1584 - G iacom o Lion, A M S I 6, p. 404 - 405.
Lc regnlie ul capitano di Raspo: il capitano, che giudicava le controversie dei contadini della
40
L ’organizzazione militare nell'lstria veneta nel X V I secóla
ed il prestigio di questa carica, che si m antenne tale sino alla caduta della repubblica
di V enezia (1797).
M olto intéressante fu il decreto del Senato veneto che vietava al podestá e agli
altri funzionari di assum ere al lavoro istriani, slavi, friulani e tedeschi, e
indubbiam ente era diretto agli slavi dell’entroterra capodistriano.*20 II succitato
decreto venne presto dim enticato a causa delle nécessita militari, e, infatti, nel 1361
il com andante di cavalleria a C apodistria fu un certo Sim one Sclavo.21 Sino al 1375
gli slavi venivano utilizzati pure per la difesa délia città durante la notte. Siccom e
questi non rappresentavano un grande orgoglio, il senato ordino di sostituire i giá
presentí 16 uom ini, che ricevevano 7, 5 lire di paga al mese, con 10 veneziani, che a
differenza dei sopracitati, ricevevano 10 lire m ensili di stipendio, poiché i primi
erano »sclavi et laboratorum tereni et vinearum «, e spesso e volentieri dorm ivano
piuttosto che stare di guardia ,22
L ’esercito rurale
L ’organizzazione del cosidetto esercito rurale, che durante gli attacchi turchi
rappresento la base della difesa d ell’Istria, la riscontriam o giá nei rapporti con gli
A sburgo. Sem pre aggressivi nei confronti dei suoi vicini, specialm ente dopo aver
assunto il trono del Sacro Rom ano Im pero (1438), gli A sburgo continuarono a
praticare il método giá utilizzato dai patriarchi di Aquileia: effettuavano num erosi e
graduali attacchi e saccheggi con F obiettivo di esaurire le zone produttive d eli’Istria
veneta. L a Serenissim a, con il decreto del 27 luglio 1375 assicuró agli istriani veneti,
in accordo con i loro rettori, II risarcim ento dei danni provocad quotidianam ente
dagli attacchi e dai saccheggi dei sudditi dei patriarchi, e perm ise di inseguiré e
saccheggiare i possedim enti degli usurpatori nonché quel 1i di coloro che dessero
rifugio agli stessi.23 L ’anno successivo, a causa delle incessanti guerre contro i
patriarchi, i duchi austriaci e il re d ’Ungheria, i veneziani dovettero nom inare tre
provveditori »per il rinforzam ento, la buona difesa e la conservazione dei nostri
territori e città in Istria.«24
cam pagna capodistriana, per valori sino a 25 lire, riscuoteva annualmente dai villaggi 27 galline, 288
uova, 8,5 secchie (una secchia = 10,74 1) di mosto, un carro di legna, tre formaggi teneri. Riscuoteva
denaro contante soltanto dal paese di Villa Dečani, ovvero 6 lire e 4 soldi per 1’autorizzazione allo
svolgimento della fiera. Tutti questi obblighi ammontavano ad un valore di 144 lire e 10 soldi. 1.
FILIPOVIČ, P ritužba Seljaka iz koparske okolice protiv p revelikih dača godine 1799, in Istarski
m o za ik A, 1967, p. 265. Cfr. inoltre S. VILFAN, P ravna zgodovina Slovencev, Ljubljana 1961, p. 216
e D. DAROVEC, K oprska škofija in S lo va n i v visokem in poznem srednjem veku, in A cta H istriae,
vol. 9, n. 1, Koper 2001, 92-931
20 M. PAHOR, K oprski upor, cit., p. 55.
21
1361.20. settembre. - Senato M isti - A M S I 5 (1889).
22
1375. I I . maggio - Senato Misti - AMSI 5.
23
H. BliNUSSI, C om m issioni, cit., p. 16.
24
Ihid.. p 17.
41
D arko Darovec
L a guerra contro re Sigism ondo (da! 1411 im peratore) term ino con grande
successo per i veneziani (1420), poiché, oltre a m antenere la D alm azia, acquistata
nel 1409, in Istria conquisto ancora le rim anenti città del Patriarcato: B uie, Portóle,
Pinguente, A lbona, F ianona, Colm o, R ozzo, D uecastelli nonché il castello e i
possedim enti di Pietrapelosa. N ello stesso anno si verifico puré la caduta definitiva
del poterte tem porale dei patriarchi, m entre in Istria si form arono due unità
politiche: l ’Istria veneta e 1’Istria austríaca o C ontea arciducale il cui centro si
trovava a Pisino. A ll’epoca iniziarono nuove e peggiori pressioni nonché scontri
lungo am bedue i confini. Nel 1444 il Senato veneziano ordinó a tutte le forze
disponibili di essere di guardia sia di giorno che di notte.25 I sudditi im periali
irrom pevano in particolar m odo nella zona di Pisino, Sanvincenti e P odgorje nonché
attaccavano i terreni fertili situati nella zona di M ontona.26 La Signoria decise di
applicare delle alte contravvenzioni per la disattenzione alia guardia.27
L ’organ izzazion e d ifen siv a con tro i turchi
A causa del nem ico com une - i turchi - le discrepanze tra V enezia e gli A sburgo
scesero in secondo piano per oltre quattro anni. L a Signoria incontro gli ottom ani nei
suoi possedim enti in A lbania e in G recia, gli A sburgo invece nei territori situati sui
confini con la Serbia e la B osnia. N onostante questo, dovettero passare alcuni anni
prim a che i turchi escogitassero un nuovo m étodo di com battim ento caratterizzato
d all’utilizzo délia cavalleria leggera e da im provvisi attacchi e saccheggi. Gli
istriani, avvezzi ai problem i di ogni natura presentí lungo il confine, in seguito al
prim o attacco ottom ano del 1470,28 entrarono nelle fila difensive. A ddestrati e
abituati agli incessanti attacchi, prim a dei patriarchi poi degli austriaci, gli istriani si
organizzarono m olto presto, com e in Friuli, ove i difensori si riunivano in m eno di
quattro ore prim a d ell’attacco turco.29 Lo stesso non si puô dire invece per le m ilizie
veneziane,30 che aspettavano l’avversario nelle loro postazioni fortifícate, m entre il
nem ico razziava il territorio saccheggiandolo e riduceva in cattivita i suoi abitanti.
La nuova nobiltà guerriera, form atasi nel X IV secolo, a causa dei suoi nuovi
impegni am m inistrativi si allontanô dagli obblighi m ilitari. In questo m odo la difesa
si appoggiava, oltre che sulle m aldestre m ilizie e sui m ercenari, (ovvero cavallieri
2Í
1444.7. maggio - Senato M are - A M S I 1 .
29
1444. 14. luglio - Senato M are - A M S I 7.
2/
1459. 3. setiembre - S enato M are - A M S J 1 .
'8
P. KANDLER, Indicazioni p e r riconoscere le cose storiche del Litorale, A n n a li del L itorale con
ind ica zio n i di a w e n im e n ti che g iovano alia storia d i questa provincia (in seguito A n n a li ), Trieste
29
S. JUG, Turški napadi na K ranjsko in Prim orsko d o p rv e tretjine 16. st., in G lasnik M urejskegu
društva za Slovenijo, Ljubljana 1943, p. 15.
1855;- 1470.
91 F. CU SIN, I.e vie d'invasione dei turchi in Italia n e l secolo. X V , in A rcheografo Triestino, III. serie,
vol. XIX, Trieste 1934, p. 151.
42
L ’organizzazione militare nell'Istria veneta nel X V I secóla
leggeri - stradiotti, reclutad tra i greci, gli albanesi ed i dalm ati, che tra 1’al tro
dovevano serviré pure nelle altre aree del territorio coloniale di Venezia),
sull’esercito rurale o esercito ñero denom inato cernide. II K andier rintraccia le
cernide com e istituzione alFinterno della R epubblica appena nel 1508,31 quando
M arco de V egia, com andante delle cernide e dei m orlacchi, contribuí decisivam ente
alia conquista di T rieste32 all’inizio della guerra austro - veneziana (1508 -1516).
Nel C apodistriano ci aspettiam o che, a capo d ell’esercito rurale ci fosse il
capitano degli slavi, poiché nello statuto del 1423,33 troviam o che N icolo Petronio
venne nom inato a questa carica e la sua funzione, ovvero 1’am m inistrazione dei
contadini dei villaggi del Capodistriano, venne conferm ata con una ducale del doge.
Sino al 1485 la carica di Capitano degli slavi venne svolta da G iovanni Ingaldeo,
che riusci a catturare sei turchi, che assiem e al figlio vennero portati dav'anti al doge,
e grazie a questo gesto ottenne pure un riconoscim ento. II figlio Pasquale, grazie ai
m eriti del padre, nonché suoi, riportati alFinterno della carica di contestabile, venne
eletto alia suddetta carica.34 Q uest’ultim o, nella seconda m eta del X V I secolo
com ando la cernida nel C apodistriano,35 e verso il 1560, ottenne la carica di
C apitano degli slavi e im m ediatam ente divenne responsabile del com ando e
dell’addestram ento dei soldati anche nel periodo di pace.
Indubbiam ente, l’istituzione delle cernide va ricercata prim a del 1508, in quanto, gia
nel 1469, nel territorio di C apodistria incontriam o 70 uomini e 30 in quello di
C ittanova, questi erano armati ed adibiti alia difesa territoriale.36 Q uando siano state
fórm ate per la prim a volta non ci é noto, nel 1528, pero, nella R epubblica si verifico
la riorganizzazione delle cernide.37
A ll’época la difesa territoriale della provincia poggiava esclusivam ente
sull’esercito rurale, che annoverava da 2300 a 2400 uomini al com ando di sei
capitani. In caso di necessita, il num ero dei soldati poteva salire sino a 3000 unita,
che venivano reclutati a Parenzo, Rovigno, U m ago e C ittanova. Le cittadine di Isola,
Pirano e M uggia, sólitam ente non erano obligate a fornire soldati per la fanteria,
poiché contribuivano gia con uom ini per la m arina.38 Com e si puo osservare, l’onere
della difesa territoriale gravitava quasi esclusivam ente sui contadini delle localita
sitúate in prossim itä del confine, m entre gli abitanti e gli agricoltori delle cittadine
31
P. KANDLER, A nnali - 1508.
32 P. KANDLER, Códice D iplom ático Istriano, vol. V., Trieste 1986 - 1508. 7. maggio.
33
A. POGATSCHNIG, D i un códice sinora ignoto contenente lo Statuto di C apodistria , in A M S I 28
(1912).
34
P. STANCOVICH, B iografía degli uom ini distinti dell'Istria del canónica P ietro S tancovich , 1828,
tom II, p. 287.
35 Cfr. S. VILFAN, K oprski g la va r Slovanov, K ronika II. Ljubljana 1954.
36
1469. 27. marzo - Senata M are - A M S I 7.
37
P. KANDLER, A nnali - 1528.
38 R e la tio n e - 1579 - N icolo B ondum ier, A M S I 6, p. 78; R elazione - 1580 - N icolo D onado, A M S I 6, p.
87.
I1
D arko Darovec
costiere ave vano P obbligo di serviré com e rem atori sulle galee.
Le unità militari avevano le loro sedi - cosí ci inform a il governatore m ilitare
provinciale con sede a C apodistria Rosso C ecconi di A scoli nel 1584 39 - nel
territorio di A lbona e Fianona con 300 uom ini, a D ignano e P ola con 400, a
M ontona si trovavano egualm ente 400 militari - contadini, cosí com e a Pínguente,
ed erano ai com andi del capitano di Raspo. N el 1579 a Pinguente c ’erano 500
uom ini,40 m entre nelle rim anenti località il num ero dei soldati non subí delle
variazioni sino alla fine del succitato secolo. A ltri due com andanti, ciascuno con a
capo 400 uom ini, si trovavano nel territorio di Capodistria: si trattava del capitano
del m archesato di P ietrapelosa nonché del capitano degli slavi A ntonio Serení, che
com andava i soldati presentí sul territorio com unale.
A differrenza del X IV secolo, nel X V I secolo alía difesa di C apodistria erano
coinvolti il castellano e caporale délia città che si trovava presso Castel Leon con 8 12 fanti nonché il capitano con 20 uom ini. A ccanto a queste forze, nel 1572 venne
l'ondata la scuola per bom bardieri dedicata a Santa B arbara,41 che accettava sino a
100 allievi e m arinai, che pero non diedero un contributo determ inante nella difesa
territoriale delLentroterra, da dove proveniva il m aggiore pericolo. N onostante tutto
cid i turchi non si avvicinarono alla città. Il m otivo fu sicuram ente il fatto che, il
centro era fortificato ed aveva un sistem a difensivo ram ificato, com posto da
Ibrlificazioni e castelli, di propriété dei feudatari capodistriani o del com une
giustinopolitano, ed erano sotto la giurisdizione del podestà e capitano di
C apodistria.42 NeU’im m ediato entroterra si trovava una serie di costruzioni
fortifícate di m inori dim ensioni, che la popolazione locale chiam ava castelli e
confinavano con il territorio com unale.43 Si trattava di una form a di tabor, affini a
quelli conosciuti nelle regioni slovene nel periodo degli attacchi ottom ani, ed erano
adibili alia custodia delle armi nonché fornivano protezione alia popolazione durante
le incursioni nem iche, ove si ritirava con il bestiam e e le scorte alim entan.44
I veneziani avevano un eccezionale e diffuso servizio d ’inform azioni sia alia corte
linea - da dove, lo stesso re d ’Inghilterra desiderava ricevere le relazioni veneziane sia nei rim anenti stati italiani, poiché, nonostante l’espulsione del bailo veneziano45
da Istanbul, il sultano B ajazid II, desiderava che il doge inviasse com e prim a le
111 R elazione - 1584 - G iacom o Lion, A M S I 6, pp. 403 - 404.
40
R elazione - 1579 - p. 82.
11 Statuta lustinopolis, 1572. 19. agosto, p. 283.
42 Sceondo G. R. Carli, (D elle A ntichita ItaMehe, vol. IV, Milano 1790 p. 253), ai tempi di Flavio
Hioiulo (1388 1463) i territori ed i castelli di Raspo, Rozzo, Buie, Momiano, San Lorenzo, Portole,
Grisignana, Piemonte e Pietrapelosa si trovavano sotto una particolare giurisdizione dclla citta di
Capodistria.
4'
R elazione
44
1589 - Zuan A ntonio Bon, A M S I 6, alle pp. 428 - 30 si trova 1’elenco delle armi presenti
nei easlclli del comune di Capodistria.
4'
1560 - A M SI 6, p. 70.
R elazione
d ) ', H, GARDINA, K oprska družina Tarsia v službi B eneške republike, in Slovensko m orje in
5, Koper 1981, pp. 105 - 136.
zaledje, n. 4
44
L'organizzazione m ilitare nell'Istria veneta n el X V I secolo
notizie dalla penisola italiana.46 N ell’am bito di questi com piti, venue scritta pure una
nota sulle principali e possibili vie d ’incursione ottom ane in Istria, nella cui
relazione, di autore ignoto, consegnata al doge nel 1475, si legge il seguente: “D alla
B osnia possono arrivare, attraverso V inodol, a Fium e, Castua e a R aspo, da dove
possono penetrare, a sinistra, nel contado di Pisino e verso il m onte M aggiore,
L upogliano (Lupoglav), Kozljak, Aibona, Fianona, Sanvincenti nonché in lutte le
localité situate tra Pola, R ovigno e Parenzo; attraverso la seconda via possono
arrivare a M ontona, Pinguente, Pietrapelosa, Rozzo, G risignana e sino C ittanova
sotto il porto del Q uieto e da 11 verso Um ago, Pirano, Isola. A destra possono andaré
verso Podpeč, Črni Kal e sino alla fortificazione di San Servolo (Socerb) sopra San
D orligo (D olina) e lungo questa via possono saccheggiare C apodistria, M uggia,
T rieste sino alla fortificazione situata sopra la città a cinque m iglia da D uino...”47 È
doveroso evidenziare la m inuziosa descrizione e la conoscenza delle vie e delle
localité istriane.
Sullo sfondo di queste vie principali, nel territorio del Capodistriano si trovavano
distribuée un certo num ero di fortificazioni, che fronteggiarono con successo le
scorrerie turche nel periodo più funesto in cui l’Istria fu interessata da questi
attacchi, ovvero negli anni 1470 - 1483 e 1499 - 1502. Nei territori nord - orientali,
gli accessi erano difesi dai castelli di M occè, San Servolo e C astelnuovo del Carso,
che venne costruito nel 1280 corne nuovo castello di Zagrad.
A ll’interno dellTstria, il castello di Raspo chiudeva con successo le vie in
direzione delle località costiere, sino al 1511, dopochè il capitano si trasferi a
Pinguente, il cui castello era anch’esso ben fortificato. A ovest di Pinguente, sulla
collina situata sopra il torrente Brazzana, si estendeva l’im ponente castello di
P ietrapelosa, che assiem e ai suoi 12 villaggi, rappresentava il feudo più im portante
in Istria con la denom inazione di m archesato, che dal 1440 era di propriété della
fam iglia patrizia capodistriano - piranese dei G ravisi.48 V erso il mare, lungo la
strada sopra la valle del Q uieto si trovavano le cittadine fortifícate, con diritti
com unali di Portole, Piem onte, G risignana e a settentrione da queste Buie. La strada
sino a P irano portava davanti a Castel venere, m entre all’interno si trovava
l’interessante castello di M om iano.
N ell’entroterra di queste fortificazioni feudali ovvero cittadine, lungo il confine
com unale erano disposti alcuni castelli adibiti ancora alla difesa. Con la perdita di
M oceó, San Servolo e C astelnuovo del C arso nonché del villaggio di Črni Kal con il
castello fortificato sul ciglione cársico, le fortificazioni ubícate lungo le m ura
naturali (ciglione) o sotto le stesse, acquistarono nuovam ente im portanza, e nella
seconda m età del X V I secolo, soltanto Sanigrado (Zanigrad) non viene più
m enzionato corne luogo fortificato. Q ueste fortificazioni ubícate nel contado, con
46
1. ŽONTAR, O bveščevalna služba in diplom acija avstrijskih H absburžanov v boju proti Turkom v
16. sto letju , SAZU, Ljubljana 1973, pp. 18 - 19.
47
F. CUS IN, op. cit., p. 154.
48
I ). VENTURINI, II C asato dei m archesi G ravisi, Parenzo 1907.
D arko Darovec
uno o più soldati salariati dal villaggio interessato - che reclutava tra F altro pure gli
uom ini e i ragazzi avvezzi aile arm i -, erano ubícate sólitam ente sulla cim a delle
alture con am pia vista, da dove era possibile, con l’ausilio di segnali lum inosi (falo)
e/o sonori (cannoni),49 avvisare rápidam ente i villaggi conterm ini in caso di
spostam enti nemici.
Poiché nel prim o quarto del X V I secolo, gli attacchi turchi si placarono ed il
confine con gli A sburgo si stabilizzó, gli abitanti trascurarono la m anutenzione delle
fortificazioni. Nel 155950 gli ottom ani effettuarono un ennesim o attacco, ed il
podesta e capitano di C apodistria rifen che, assiem e al capitano di R aspo
esam inarono le strutture difensive, trovándole in cattivo stato, e annoté che, soltanto
l’arrivo di ulteriori armi e m unizioni confortarono gli abitanti, che dovettero fuggire
di fronte agli ottom ani.51 II revisore veneziano V ito M orosini annoto che l’entroterra
di C apodistria era abitato da 6000 “anim e” in 12 castelli, tutti ubicati vicino al
confine. Q uest’ultim i necessitavano tutti delle riparazioni e si sarebbe provocato un
grande danno se essi fossero andati in rovina, e aggiunse che, con un piccolo
contributo si potevano riparare i seguenti castelli: R osaruolo (R ožar), L onche
(Loka), V alm orasa (M ovraž), M onte (Šm arje), C ristavia (H rastovlje), C ostabona
(K oítahona), G em m e (G lem ) e G radina (G radin).52
II castello piít im portante fu probabilm ente quello di A ntignano (Tinjan), situato a
Iré - quattro m iglia dal confine e da dove si poteva avvertire in tem po la cittadina e i
villaggi conterm ini in caso di pericolo. N ella fortificazione, che vide crollare parte
delle m ura e il tetto, vi era una sola guardia stipendiata dagli abitanti, per questo
m otivo il succitato revisore proponeva si di riparare il tetto, m a anche di affiancare
una seconda guardia a quella giá presente. A lio stesso appariva m oho intéressante il
castello di H ospo (Osp), scolpito nei monti detti V ena, la cui strada che portava ad
esso era ripida e streha. II suo interno era m oho spazioso, e poteva ospitare sino a
100 fam iglie, m oho positivo era anche il fatto che non vi m ancasse mai l’acqua.
II com andante Ci vrano assiem e ai suoi stradiotti, nelle precedenti guerre era
collocato a C ovedo (K ubed), un castello ubicato al centro del territorio, che
all’epoca era giá distrutto. Al tem po della visita di M orosini, il castello era ancora
in rovina, privo di una sentinella e senza porte. Poiché poteva accogliere sino a 200
fanti e 15 cavalieri, il revisore ritenne che, si potesse riparare, collocando alcune
guardie con una discreta quantité di armi e m unizioni, visto che nel villaggio c ’erano
circa 120 uomini idonei alie armi. Propose inoltre che il contrallo degli stessi si
poteva affidare ai Capi della villa, ovvero alio Zuppano ed al Pozupo. Un altro
castello degno di essere ricordato è quello di Popecchio (Podpeč), costituito da una
49 Cfr. V. SIMONITI, Sistem obveščanja p re d turško n e varnostjo v 16. sto letju , in K ronika 28,
Ljubljana 1980, pp. 93 - 99; I. VOJE, Vplivi osm anskega im perija na slovenske dežele v 15. in 16.
stoletju, in Zgodovinski Č asopis, vol. XXX. Ljubljana 1976.
50
P. KANDLER, A m a lt - 1559.
51
R eluzione - 1559 - F rancisci M auro, A M S I 6, p. 68.
52 R eluzione - 1560 - A M SI 6, pp. 70 - 72.
46
L ’organizzazione militare nell'Istria veneta n el X V I secolo
fortificazione sulla som m itá del ciglione cársico nei pressi di una cavitá, e sotto la
stessa si estendeva nella roccia una grotta sotterranea, nella quale - nei periodi di
pericolo - gli abitanti del luogo conservavano le derrate; sino ad essa si arrivava
attraverso uno stretto e ripido sendero. A nche li c ’era abbondanza d ’acqua e senza
grandi difficoltá poteva daré rifugio a 50 persone. A differenza degli altri tabor,
quest’ ultim o era fornito da una note volé quantitá di munizioni. E ra difeso da una
guardia, che oltre ad essere pagata dal villaggio riceveva annualm ente puré 4 ducati
dalla cassa cittadina (C am era). A lia sorveglianza della cavitá era incaricato un altro
uom o, anch’esso stipendiato dal villaggio.
Sul territorio c ’erano tre contadini denom inad Contestabili, stipendiati
m ensilm ente dalla cassa cittadina. I tre contadini si sarebbero potuti suddividere
ciascuno in uno dei castelli succitati, secondo il parere del visitatore, ovvero a
A ntignano (Tinjan), Ospo (Osp) e Covedo (K ubed),53 in m odo da garantiré una
m igliore disciplina, sicurezza e contrallo sulle armi e le m unizioni nonché sugli
uom ini. In seguito l’ispettore riflesse sull’esercito rurale. G rossolanam ente
seguirem o le sue proposte. A ccanto ai 900 uom ini idonei alie armi provenienti dalla
cittá, la cui stragrande m aggioranza di essi lavorava la cam pagna circostante, nonché
ai 1500 uom ini del territorio, intendeva costituire un gruppo di 800 uomini
disciplinad, che non sarebbero stati per nulla m ediocri rispetto agli altri, se avessero
ricevuto un buon addestram ento. II suo piano si fondava sul fatto che, sull’intero
territorio istriano non esistesse alcuna unitá m ilitare, eccetto i 40 cavalieri al
com ando del capitano di Raspo. Nel periodo antecedente, la difesa territoriale era
affidata a dieci com andanti (piü il com andante generale), ognuno dei quali
disponeva di 45 uomini. N onostante quest’ultimi provenissero dalla cittá e dal
territorio conterm ine, a volte l’organizzazione era efficiente a volte meno, percio i!
M orosini, propose che, le esercitazioni ed il m antenim ento d ell’esercito rurale
dovesse essere affidato ai due capitani del distretto capodistriano, ovvero al capitano
che si trovava in cittá e al capitano degli slavi che si preoccupava per quelli del
contado, in quanto conosceva i loro usi e costum i. II capitano assiem e ai suoi
sottoufficiali, il sergente ed il tam buro, poteva addestrare gli uom ini reclutati nel
Campo M arzo, situato nei pressi della cittá. Secondo l’osservatore giá citato, il
problem a m aggiore era com e arm are gli uomini, in quanto sia la provincia che la
cittá si trovavano in una situazione di penuria e le spese straordinarie necessarie
all’arm am ento dei soldati avrebbero rappresentato un onere non indifferente. Lo
stesso consiglió, che l’arm am ento dovesse essere a carico di V enezia.54
D alla relazione osserviam o che, appena dal 1560 in poi m isero in atto
un’esercitazione pianificata d ell’esercito rurale nonché il m antenim ento dello stesso,
53
Nel XVII secolo i comandanti rurali per i 42 villaggi del distretto di Capodistria erano ubicati a Ospo,
Cristoglie e a Covedo. Libro de Capitani de Schiavi di Capodistria (1603 - 1724), F. MAJER,
Inven ta n t) tleli'A ntico A rchivio M unicipale di C apodistria , Capodistria 1904, n. 1174, in A rch ivio di
Stoto tli T rieste , microfilm bobina n. 1383.
54 R e la ü tm e
1560 - A M S I 6, pp. 72 - 74.
47
D arko Darovec
cosa che ci viene conferm ata anche dalle altre relazioni concernenti la loro
condizione e preparazione. G iá all’epoca il capitano degli slavi era incaricato per
Paddestram ento m ilitare dei soldad anche nel periodo di pace, ed era affiancato da
tre contestabili provenienti dal contado che lo aiutavano.55 Nel 1582, sulla lista degli
stipendi apparvero altresi il »Sergente« ed il »Tam buro del C apitanio de Schiavi«.56
Nel 1588, G iam battista C araciuoli, assunse per alcuni m esi l’incarico di
“governatore delle cernide della regione”,51 e nonostante questo, ció non significo
che il capitano degli slavi perdesse la sua com petenza sul territorio del
Capodistriano, visto che, appena nel 1665 sia i capodistriani che i veneziani
riconobbero alio stesso il ruolo di com andante delle cernide.58
ln conform itá ai suggerim enti di M orosini e alia solerzia di A ntonio Sereno (nel
1571 risultava essere, giá da m olto tem po, capitano degli Schiavi) venne riparato ¡I
castello di C ovedo,59 il quale contribuí di tasca propria per l’esecuzione dei lavori.60
Possiamo supporre che, A ntonio Serení scelse il suddetto castello quale sua dim ora,
proprio grazie alia particolare posizione che sovrastava gran parte del territorio
com unale circostante. Al tem po della guerra di Cipro il sunnom inato com ando un
esercito rurale di circa rnille uom ini.61 L a sua abilitá m ilitare venne conferm ata
durante la spedizione atta a distruggere le saline nei d ’intorni di M uggia, in territorio
veneto, laddove i triestini iniziarono a costruirle attorno al 1578.62
Nel 1592 osserviam o che, 500 uom ini del com une capodistriano, che
precedentem ente erano ai com andi del capitano degli slavi, all’epoca stavano agli
ordini di A ugusto C allegari,63 successivam ente invece subentro B ernardo B orisi.64
Questo cambiamiento fu probabilm ente dovuto all’ordine del Senato del 29 giugno
1593 che subordino i sei capitanati delle cernide istriane al reggim ento di
C apodistria,65 che assiem e all’istituzione della corte d ’appello per P intera Istria
’’’
1553. 30. dicembre. - Senato M are - A M S I 9.
R elazione - 1583 - A lvise M orosini, A M S I 6.
’ *1 R elazione - 1588 - G iacom o Ca d a Pesaro, A M S I 6.
’8
1665. 24. maggio: ...“Intese V istanze d e lfe d e l C apitanio de schiavi del Territorio d i codesta Citta; e
veduto l 'im piego suo e sser m ilitare in riguardo delle obligationi, che tiene d i a ssistere a lla custodia
de C astelli a lli confini delV Im perio, e t in essi alle occasioni p onere quella m ilitia, che bisogna, et
essere com e C apitanio di Cernede, com m andando alle O rdinanze de schiavi, a lu i subordinate,..."
Libro de C apitani de Schiavi di C apodistria (1603-1724)', cfr. D. DAROVEC, op. cit.
w
1570. I 8. maggio - Senato M are - A M S I 9.
W1 1571. 5. gennaio m.v. - S enato M are - A M S I 11.
1 1570. 27. giugno - Senato M are - A M S I 9.
'''
'
Cfr. da 1578. 10. luglio a 1579. 25. giugno - Senato Secreti - A M S I 6. Cfr. G. BORRI, Le saline di
'/.nule e la vertenza austro-veneta p e r i confini (sec. 16 - IS ), in A M S I 70 (1970); M. BERTOŠA,
A lcuni d a ti m ila costruzione della fo rtezza d i Zaule, in A tti del Centra di ricerche storiche - Rovigno,
vol, VI, Rovigno 1975.
R elazione - 1592 - A lvise Soranzo, A M S I 6.
94
R elazione - 1596 - Francesco C apello, A M S 1 1 .
M
R elazione - \S 9 9 - A M S 1 1 .
48
L'organizzazione militare nell'Istria veneta nel X V I secolo
veneta (1584), contribuí definitivam ente al m odellam ento délia capitale
am m inistrativa délia provincia, e il capitano capodistriano, alla fine del X V I secolo,
divenne il signore régionale, cosa che auspicava sin dal X secolo.66
L a b attaglia d i L ep an to
L a battaglia di Lepanto del 1571 fu sicuram ente la più im portante e valorosa
battaglia alla quale parteciparono gli istriani, in particolar m odo provenienti
d all’area del C apodistriano. Sin dal X II secolo, con i giuram enti di fedeltà, i
capodistriani erano obbligati ad arm are una galea délia Serenissim a, m entre P aîtra
era a carico delle altre cittadine istriane.67 Per questo m otivo nel porto délia città di
C apodistria vi era sem pre presente la galera adibita alla difesa délia costa istriana, il
cui l ’equipaggio, oltre agli istriani, erano form ati pure dai dalm ati, e in caso di
necessità venivano reclutati pure gli uomini provenienti dalP entroterra cittadino, e
venivano stipendiati con 2 - 1 2 lire al m ese.68
A capo délia form azione si trovava il sopracom ito, di solito un nobile di
C apodistria, che era subordinato dal Capitano del Golfo. I veneziani apprezzavano
particolarm ente la m arina capodistriana, tan t’è vero che, più volte esigettero proprio
un sopracom ito di C apodistria.69 N ella battaglia decisiva di L epanto del 7 ottobre
1571, si distinse im particolare il patrizio capodistriano D om enico del Tacco. R iporto
un grande successo sulla flotta turca, che a parère di alcuni fu possibile soltanto
grazie alla destrezza e al coraggio dello stesso, che pero gli costo la vita.70 L ’Istria
ardeva d all’em ozione. N e ll’attesa del grande scontro ovvero nell’am bito delle
operazioni di reclutam ento di soldati per la difesa contro gli ottom ani, il 31 marzo
1570 il Senato veneziano avviso tutti i rettori di Levante, délia D alm azia e
d ell’Istria, affinché contribuissero con un determ inato num ero di uomini per
l’arm am ento delle galee grosse. A ll’Istria chiesero 20 uom ini da Isola, 30 da Pirano,
10 da U m ago, 15 da C ittanova, 10 da Parenzo, 50 da Rovigno, lo stesso num ero da
Pola, 80 da M ontona, 30 da San Lorenzo, 60 da A lbona e Fianona, 30 da Raspo
(Pinguente), 6 da Grisignana, 24 da D ignano e 15 da V alle.71 Il num ero richiesto di
uomini era di molto m aggiore, rispetto alla richiesta fatta due anni prim a.72 I
capodistriani, com e di consueto, volontariam ente si obbligarono ad arm are ancora
66 Cfr. G. DE VERGOTTINI, L ineam enti storici della costituzione p o lítica dell'Istria durante il m edio
evo, cit. B. BENUSS1, L 'h tr ia nei su m due m illenni di storia , Trieste 1924.
67
1363. 11. settembre - Regesti - A M S 1 45.
68
1365. 10. marzo - R egesti - A M S I 45.
69
Peres. 1532. 27. aprile - Senato M a re - A M S I9 (1893).
70
B. Z1LIOTTO, C apodistria, Trieste 1910, pp. 50- 51.
71
1570. 31. marzo - Senato M are - A M S I 9 (1893); cfr. 1570. 25. marzo - Senato M are - AM S1 9
(1893).
72
1568 10 mui'/.n Senato M are - A M S I 9 (1893).
D arko Darovec
umi galea speciale.73 La tensione crebbe e con essa pure il bisogno di nuovi soldad;
non luda la popolazione istriana perd, accolse la chiam ata alie armi avviarsi in
quelli' ñeque pericolose. N ell’aprile del 1571 il Senato veneziano ordino
categóricam ente al podesta e capitano di C apodistria di pigliare tutti i soldati che
scappnrono e/o si nascosero nelle localitá della provincia, nonostante avessero gia
ricevulo In paga e destinad alia difesa del Levante. Si decise di spedirli a servire
sulic navi vene/.iane com e rem atori incatenati per un periodo non inferiore a diciotto
mesi, qunlc pena da scontare per il reato com m esso.74 N on sappiam o se il podesta e
capitano di C apodistria riusci a portare a com pim ento il com pito affidatogli,
sappiam o pero, che il 4 m aggio 1571 il Senato veneziano ordino alio stesso di
inviare 200 uomini quali rem atori al capitano delle galee grosse, che si erano poi
unid ai 300 uomini scelti in precedenza, di cui 100 furono collocati sulla seconda
galera istriana.75 La galera capodistriana, che si trovava nelle acque dalm ate giá dal
24 m arzo era a disposizione del com andante generale della D alm azia,76 ricevette un
considerevole rinforzo, e ancor piú im portante fu il fatto che, il 17 aprile fu
nom inato sopracom ito della galea capodistriana D om enico del T acco al posto di
G iovanni B altista G ravisi.77 Q uesta decisione fu fatale per il succitato sopracom ito,
in quanto il 7 ottobre 1571 trovo la m orte in battaglia, passando alia storia, non
soltanto capodistriana e/o veneziana, bensi in quella mondiale.
L a con tin u ita d ell’esercito rurale
L ’im portanza del cosidetto esercito rurale ovvero delle cernide, a differrenza delle
regioni asburgiche, ove a causa delle insurrezioni contadine e con il placarsi del
pericolo ottom ano venne abbandonato, nella repubblica di V enezia crebbe
ulteriorm ente, anche perché c ’era sem pre m eno denaro per l’esercito m ercenario, e
nonostante la loro inesperienza colm arono i vuoti e giocarono un ruolo non
indifferente pure nella guerra di G radišča o guerra degli uscocchi (1615 - 17),78. A
partiré dal X VII secolo, le cernide ricevettero ulteriori com piti. Svolsero i
provvedim enti della prevenzione sanitaria in seguito alie num eróse epidem ie
presentí nelle localitá conterm ini; percio controllavano quotidianam ente i territori
lungo i confini con il regno asburgico, e se necessario chiudevano i passaggi e nelle
torri difensive organizzavano am bienti provvisori per l’esecuzione della quarantena,
poiché al presentarsi di una determ inata epidem ia, senza il perm esso prescritto,
73
1570. 6. maržo - Senato M are - A M S I 9 (1893).
74
1571. 14. aprile - S en a to S e creti - AMS 16(1890).
75
1571.3. maggio - S enato M a re - A M S I 11 (1895).
7,1 15 7 1.2 4 . maržo - S enato M are - A M SI 11(1895).
77
1571. 17. aprile - Senato M are - A M S I 11 (1895).
78 Cfr. M BERTOŠA, U skočki rat i slom istarskog g ospodarstva, in Jadranski zb o rn ik IX, Pula 1975.
L'organizzazione militare nelVIstria veneta n e l X V I secolo
nessuno poteva vareare il confine.79
Nel X V III secolo le cernide istriane annoveravano 4000 uomini al com ando di un
generale e sei com andanti. Le cernide erano com poste da uom ini di etä com presa tra
i 18 ed i 36 anni e venivano scelti dal podestä e capitano di C apodistria. Essi
servivano in questo esercito per 14 anni. I com andanti avevano le basi a D ignano
con 1000 uom ini, a M ontona con 800, a Pinguente con 700, a B uie con 600, a
C apodistria con 500 e ad A lbona con 400. Ogni cento uom ini avevano un
com andante, detto Capo d i cento oppure centurión. II generale ed i com andanti
venivano scelti dalla R epubblica. O ltre ai bom bardieri, che in caso di necessitä erano
anche m arinai sulle galere, c ’erano pure gli artiglieri e 800 erano gli uom ini adibiti
alia difesa della provincia. Dei circa 6000 soldad, su una popolazione di 230 000
abitanti della regione, ben 4000 provenivano dalle cernide e scelti tra gli 80 000
abitanti del contado. L a difesa del confine orientale dei dom ini veneti dalle Alpi
G iulie al golfo dei Q uarnero poggiava quasi esclusivam ente sulle truppe contadine
com poste prevalentem ente da slavi, che dim ostrarono il loro valore anche nei giorni
piü critici della R epubblica prim a della sua caduta.80
Le cernide ricoprirono un ruolo non indifferente anche in D alm azia, ove non
svolgevano soltanto la difesa territoriale bensi pure quella sul mare, specialm ente
prim a dei num erosi attacchi e guerre Ottomane. Svolgevano una regolare
m anutenzione delle posizioni militari sulla terraferm a e nei pressi dei mare, e
proprio per questi bisogni venivano reclutati gli abitanti delle cittä e del contado
dell’Istria.81
Per concludere possiam o dire che, a causa delle peggiori condizioni econom iche
della D om inante, questo tipo di organizzazione militare, che si appoggiava sulla
m obilitazione della popolazione del contado, contribuí non poco, e in caso di difesa
del territorio della provincia rappresentava una sorta di unita della popolazione.
Q uando si trattava invece di serviré per azioni di conquista o di difesa al di fuori
dall’Istria, i soldati evitavano e si opponevano a questo obbligo.
T radotto da K ristjan Knez
79 Cfr. 1712. 1. febbraio - R elazione - F rancesco M alipiero - in La P rovincia d e ll’Istria , a. 18, n. 22,
Capodistria 1885.
8(1 P. KANDLF.R, R ecrutam ento m ilitare dei Veneti nell'Isiria , in L ’lstria , a. I, Trieste 1846, pp. 50 52, 78 - 79.
81
A des 1568 U), mnrao; 1693, 11. maggio - Señalo m a r e - A M S I 9, 16.