DISKRIMINACIJA Avtorica: Lucija Mihaela Zagajšek, dipl.var. Avgust, 2024 Pravico imate, da uživate človekove pravice enako kot ostali posamezniki. To pomeni tudi pravico do zaščite pred diskriminacijo. Žal se situacije, ki vključujejo diskriminacijo, pojavljajo v številnih življenjskih situacijah, zagrešijo pa jih tako javni uslužbenci kot posamezniki. Zato je pomembno, da znate prepoznati diskriminacijo in da veste, kako zaščititi svoje pravice. Diskriminacija se pojavlja v primerih, ko se osebe v podobnih situacijah obravnavajo različno samo zato, ker so, brez objektivne in razumne utemeljitve. Najpogosteje gre za diskriminacijo zaradi spola, rase ali narodnosti, invalidnosti, starosti, spolne usmerjenosti ali vere. PRIMER: V kolikor Državni zbor sprejme zakon, ki določa, da lahko kot policisti delajo samo moški, ne pa tudi ženske, je to diskriminatorno. Če zakon določa enako varstvo, vendar državna agencija muslimanom odreče nadomestilo za brezposelnost, je to diskriminacija. Če pa je mlajši kandidat za zaposlitev imenovan pred starejšim, to morda ne pomeni diskriminacije, če ima uspešen kandidat boljšo izobrazbo in/ali delovne izkušnje. Do diskriminacije lahko pride tudi v primerih, ko so osebe, ki so v bistveno drugačnem položaju, obravnavane na enak način. Diskriminacija in človekove pravice Diskriminacija povzroča izključevanje in zavračanje ljudi ter zanikanje njihovih pravic. Zato je diskriminacija prepovedana v okviru zakonodaje o človekovih pravicah. V primerih diskriminacije so lahko prizadete tudi druge človekove pravice, na primer pravica do življenja, prepoved nečloveškega ali ponižujočega ravnanja, pravica do poštenega sojenja ter pravica do zasebnega in družinskega življenja. Kaj je diskriminacija? Diskriminacija se lahko pojavlja na različne načine in na številnih področjih življenja. Zato je pomembno, da se naučimo prepoznati situacije, ki vključujejo diskriminacijo, in da vemo, ali imamo pravico do pritožbe in kje. Do diskriminacije pride, kadar se z osebo ravna nepravično, brez objektivnega razloga, samo zato, ker je takšna, kot je. Do diskriminacije pride, kadar se sposobnosti, zmožnosti in okoliščine osebe ne ocenjujejo individualno, ampak se namesto tega oblikujejo negativna stališča in stereotipne predpostavke, ki temeljijo na osebnih lastnostih posameznika, kot so rasa, etnična pripadnost, vera ali prepričanje, spol, jezik, spolna usmerjenost, invalidnost, starost ali drug status. Diskriminacija ima lahko različne oblike, pojavlja se na različnih področjih življenja in se lahko dogaja z namenom ali brez njega. Diskriminacija povzroča izključevanje in zavračanje ljudi ter kratenje njihovih pravic. Diskriminacija in človekove pravice Pravico imate, da uživate svoje človekove pravice enako kot drugi posamezniki in brez diskriminacije. Prepoved diskriminacije je temelj vseh človekovih pravic. Različni zakoni imajo različno stopnjo zaščite pred diskriminacijo. V zakonodaji o človekovih pravicah je pravica do enakosti in nediskriminacije zaščitena na dva načina. V nekaterih zakonih prepoved diskriminacije ni samostojna pravica, temveč se nanaša le na druge pravice in svoboščine, ki jih ti zakoni varujejo. Vlada mora na primer brez kakršne koli diskriminatorne obravnave spoštovati vašo pravico do zasebnega in družinskega življenja, pravico do poštenega sojenja itd. PRIMER: Ta pristop je razviden iz Evropske konvencije o človekovih pravicah. Konvencija v 14. členu določa, da se pravice, ki jih varuje Konvencija, varujejo brez diskriminacije na kakršni koli podlagi. Zato se lahko pritožba zaradi diskriminacije vloži le, če je povezana z drugo pravico iz Konvencije. V nekaterih zakonih pa je prepoved diskriminacije samostojna, neodvisna pravica, ki ni povezana z nobeno od drugih pravic v zakonu. Ta pravica ni odvisna od tega, ali druga pravica dejansko obstaja in je bila kršena. PRIMER: Ustava Republike Slovenije v 14. členu določa, da so vsakomur zagotovljene enake človekove pravice in temeljne svoboščine ne glede na narodnost, raso, spol, jezik, vero, politično ali drugo prepričanje, gmotno stanje, rojstvo, izobrazbo, družbeni položaj, invalidnost ali katerokoli drugo osebno okoliščino. Vsi so enaki pred (vsakim) zakonom in pravice ter svoboščine je treba varovati in uporabljati brez diskriminacije, vendar je to tudi samostojna pravica, ki se lahko nanaša na vsako področje, ki ga ureja država. Obveznosti države Prepoved diskriminacije vključuje negativne in pozitivne obveznosti države. Negativna obveznost pomeni, da država, tj. javni organi sami, ne smejo diskriminirati. To pomeni, da se mora država izogibati sprejemanju zakonov, politik in programov, ki so diskriminatorni, javni organi pa ne smejo uporabljati ali izvajati zakonov in politik na diskriminatoren način. Državni zbor na primer ne more sprejeti zakona, ki določa, da lahko v policiji delajo samo moški, ženske pa ne, državna agencija pa muslimanom ne sme zavrniti nadomestila za brezposelnost. Vendar pa enakosti ni mogoče doseči, če so samo javni organi zavezani k nediskriminaciji. Zato ima tudi država pozitivno obveznost, da zagotovi, da do diskriminacije ne pride z dejanji posameznikov. V teh primerih morate poiskati posebne zakone, ki urejajo določena področja življenja in omenjene zaščitene značilnosti. Na primer, v Sloveniji zakon prepoveduje diskriminacijo na podlagi etnične pripadnosti in narodnosti pri dostopu do blaga in storitev. Na primer, v nočni klub ni dovoljeno omogočiti vstopa samo etničnim slovenskim državljanom. V nekaterih primerih lahko javni organi sprejmejo tudi ukrepe za spodbujanje enakosti in odpravo ovir, ki določenim skupinam posameznikov (npr. invalidom) preprečujejo enako uveljavljanje pravic kot drugim. V Sloveniji je na primer delodajalec dolžan prilagoditi delovno mesto tako, da lahko invalid opravlja zahtevane naloge, ni pa posebnih obveznosti glede prilagoditve delovnega mesta za osebe brez invalidnosti. Razlogi za diskriminacijo Obstaja veliko vzrokov, povezanih z razlikami med ljudmi, zaradi katerih je lahko nekdo diskriminiran. Pomembno je, da ste dobro obveščeni o najpogostejših razlogih, da lahko prepoznate primere diskriminacije. Prepoved diskriminacije pomeni, da vas ne smejo obravnavati slabše kot druge ljudi zgolj zato, ker ste to, kar ste. Obstaja več razlogov, na podlagi katerih so ljudje najpogosteje diskriminirani. Zato jih imenujemo "zaščitene osebne okoliščine", na podlagi katerih je diskriminacija prepovedana. Najdemo jih v različnih mednarodnih instrumentih o človekovih pravicah in zakonodaji. Najpogostejši razlogi, zaradi katerih je diskriminacija prepovedana, so spol, rasno ali etnično poreklo, vera ali prepričanje, starost, invalidnost, spolna usmerjenost ali jezik. Do diskriminacije pa lahko pride tudi na podlagi številnih drugih razlogov, kot so politično ali katero koli drugo mnenje, socialno poreklo, gmotno stanje ali genetske značilnosti osebe. Ta seznam ni izčrpen. Diskriminacija se lahko pojavi tudi na več podlagah hkrati. Vrste diskriminacije Diskriminacija se lahko pojavlja na različne načine, odkrito ali prikrito, neposredno ali posredno. Veliko ljudi običajno misli, da se diskriminacija večinoma pojavlja na odkrit, odprt način. Vendar pa se diskriminacija lahko kaže na veliko različnih načinov. Najpogostejše vrste diskriminacije so neposredna in posredna diskriminacija, nadlegovanje, navodila za diskriminacijo, viktimizacija in nezagotavljanje primerne prilagoditve. Pomembno je poznati načine, kako lahko pride do diskriminacije, da lahko ocenite, ali ste bili vi ali kdo drug diskriminirani. Neposredna diskriminacija Neposredna diskriminacija je, kadar se nekomu odrekajo pravice ali se ga obravnava manj ugodno brez objektivnega razloga samo zaradi določene osebne značilnosti ali tega, kdo je. Neposredna diskriminacija je pogosto posledica stereotipov, ki jih imajo ljudje o določenih skupinah. Da bi nekdo dokazal, da je bil neposredno diskriminiran, mora primerjati obravnavo, ki jo je bil deležen, z obravnavo nekoga, ki nima njegove posebne značilnosti (imenovane tudi – zaščitene osebne okoliščine). Primeri neposredne diskriminacije se lahko pojavijo na vseh področjih življenja, kot so zaposlitveno okolje, dostop do blaga in storitev ter v zvezi s socialnimi ugodnostmi in izobraževanjem. PRIMER: Med primere neposredne diskriminacije pri zaposlovanju lahko spadajo zavrnitev zaposlitve samo zato, ker ste Rom ali ženska, starejša od 45 let, odpustitev ženske zaradi nosečnosti ali če je moški za enako delo plačan več kot ženska. Na področju izobraževanja se neposredna diskriminacija pojavi, kadar se otroka ne sprejme v šolo, ker je njegova družina določene vere, na primer islamske veroizpovedi. Na področju storitev je primer neposredne diskriminacije zavrnitev vstopa v klub zaradi temnejše barve kože ali zavrnitev vstopa v hotel, ker je nekdo Rom ali gej ali lezbijka. Neposredna diskriminacija zajema tudi primere, ko je oseba nepravično obravnavana, ker je z nekom povezana (na primer s sorodnikom, prijatelji ali sodelavcem). To je diskriminacija zaradi povezanosti. PRIMER: Delodajalec zavrne napotitev delavca na usposabljanje, ker delavec, čeprav je heteroseksualec, odkrito podpira lokalno LGBTI organizacijo. Neposredna diskriminacija vključuje tudi primere, ko je oseba nepravično obravnavana zaradi napačne domneve, kar je diskriminacija zaradi napačnega sklepanja. PRIMER: Osebi se ne ponudi dela ali zavrne storitev, ker delodajalec ali ponudnik storitev napačno misli, da je ta oseba musliman, Rom ali gej/lezbijka. V nekaterih, zelo omejenih primerih neposredno različno obravnavanje morda ne pomeni diskriminacije. Več o teh primerih si lahko preberete v poglavju izjeme. Posredna diskriminacija Posredna diskriminacija se pojavlja v primerih, ko se za vse uporablja enaka obravnava, ki pa določene ljudi prizadene na slabši način. Posredna diskriminacija je primer, ko ima navidezno nevtralna praksa, politika ali pravilo, ki velja za vse, na nekatere ljudi zaradi njihovih posebnih značilnosti (imenovanih tudi zaščitene osebne okoliščine) slabši učinek ali posledice v primerjavi z drugimi. Vendar pa tudi v primerih, ko obstajajo negativni učinki ali posledice, ne gre za diskriminacijo, če je obravnava upravičena. Za dokazovanje upravičenosti je treba dokazati, da ima določena praksa legitimen cilj (resnično potrebo) in da je praksa sorazmerna s tem ciljem - da je nujna in da ni na voljo nobenega drugega sredstva, ki bi bilo manj diskriminatorno. PRIMER: Primeri posredne diskriminacije lahko vključujejo zahtevo za delovno mesto, da se uradni jezik govori na ravni maternega jezika, kar lahko prikrajša govorce manjšinskih jezikov, zahtevo po določeni višini za delovno mesto, kar lahko prikrajša ženske, ali zahtevo delodajalca, da se opravi test telesne pripravljenosti, kar lahko škoduje starejšim. V praksi je včasih težko razlikovati med posredno diskriminacijo in dovoljeno različno obravnavo. PRIMER: Delodajalec lahko upravičeno določi zahteve v zvezi z znanjem uradnega jezika za tiste zaposlene, ki redno delajo s strankami. Vendar je lahko ista zahteva previsoka in pomeni posredno diskriminacijo na podlagi etnične pripadnosti, če je določena za osebe, ki čistijo zaledne pisarne, kjer ni redne komunikacije z drugimi ljudmi. Nadlegovanje Diskriminacija lahko poteka v obliki neželenega vedenja ali ravnanja - nadlegovanja. Nadlegovanje je neželeno ravnanje ali vedenje, ki krši dostojanstvo osebe ali ustvarja zastrašujoče, sovražno, ponižujoče, sramotilno ali žaljivo okolje. Spolno nadlegovanje je neželeno fizično, verbalno ali neverbalno ravnanje ali vedenje spolne narave. Ali je določena vrsta vedenja nadlegovanje, ni odvisno od namena storilca, temveč od učinka, ki ga ima na žrtev. Vedenje, ki bi lahko pomenilo nadlegovanje, ima lahko različne oblike, kot so neželeno fizično vedenje, žaljive šale, osebne žalitve, nezaželene pripombe o videzu, etničnem poreklu ali družinskem statusu osebe, izolacija s strani drugih sodelavcev, prikazovanje žaljivega, spolno eksplicitnega gradiva ali ustrahovanje. PRIMER: Pripovedovanje žaljivih šal o osebah določenega etničnega porekla na delovnem mestu lahko pomeni nadlegovanje. Pošiljanje eksplicitnih besedilnih sporočil o spolnih preferencah sodelavcu lahko pomeni spolno nadlegovanje. Negativne pripombe o kakovosti dela brez sklicevanja na osebne lastnosti ne pomenijo nadlegovanja. PRIMER: Elektronska sporočila v zvezi z delom z negativnimi pripombami o delovnih navadah nekoga, če so napisana na nevtralen način in se nanašajo na dejansko učinkovitost, ne kršijo prepovedi nadlegovanja. Nezagotavljanje primerne prilagoditve in dostopnega okolja V nekaterih primerih pri zaposlovanju ali dostopu do blaga in storitev, vključno s stanovanji, je delodajalec ali ponudnik blaga ali storitev dolžan zagotoviti razumne prilagoditve za invalide. Razumna prilagoditev vključuje prilagoditve na delovnem mestu, na mestu usposabljanja ali na mestu, kjer se prodaja blago ali opravljajo storitve, ki invalidu omogočajo opravljanje zahtevanih nalog ali dostop do blaga in storitev. Razumna prilagoditev lahko vključuje dostopen delovni prostor, posebej prilagojeno opremo, rezervirano parkirno mesto, spremembo delovnega časa itd. Obveznost zagotavljanja razumne prilagoditve je lahko določena tudi v pravnih aktih, ki poleg nediskriminacije urejajo tudi druga področja. Na primer, v gradbeni zakonodaji obstajajo zahteve za zagotavljanje dostopnega okolja za nove stavbe. Neizpolnjevanje teh zahtev lahko povzroči diskriminacijo oseb, ki želijo dostopati do teh stavb. Nezagotavljanje razumne prilagoditve ali dostopnega okolja lahko pomeni diskriminacijo na podlagi invalidnosti, če prilagoditve ne predstavljajo nesorazmernega bremena za drugo stranko. PRIMER: Če bi veliko podjetje zavrnilo namestitev dvigala, prilagojenega invalidom, bi se to štelo za opustitev razumne prilagoditve. Vendar pa do diskriminacije ne bi prišlo, če majhno podjetje ne bi moglo namestiti takšnega dvigala. Primeri diskriminacije Do diskriminacije lahko pride v različnih situacijah, najpogosteje na delovnem mestu, v izobraževalnih ustanovah ali pri nakupu blaga in storitev. Državni organi in zasebni subjekti ali posamezniki so zavezani prepovedi diskriminacije in ne smejo nikogar obravnavati drugače zaradi njegovih osebnih okoliščin. Na splošno je prepovedana vsakršna različna obravnava, ki temelji na osebnih okoliščinah posameznika, kot so starost, rasa, narodnost itd. Vendar pa se z diskriminacijo pogosteje srečujemo na nekaterih področjih kot na drugih. Zato obstajajo posebna pravila za zaščito pred diskriminacijo na področju zaposlovanja, izobraževanja, dostopa do javno dostopnega blaga in storitev, zdravstvenega varstva in drugih. POMEMBNO! Diskriminacijo in varstvo pravic je mogoče doživeti tudi na drugih področjih, zlasti če posameznika diskriminirajo javni organi, kot so policija in drugi organi kazenskega pregona ali upravni organi. Diskriminacija in človekove pravice Prepoved diskriminacije je lahko v različnih zakonih in na različnih področjih določena različno. V skladu z Ustavo Republike Slovenije je treba pravice in svoboščine varovati in uveljavljati brez diskriminacije. Vendar pa je to tudi avtonomna pravica, tj. pravica, na katero se lahko posameznik sklicuje ločeno brez sklicevanja na druge pravice, ki se lahko uporablja na katerem koli področju, ki ga ureja država. Na nekaterih področjih je prepoved diskriminacije podrobnejša, na primer na področju zaposlovanja. Na splošno obstajajo področja, na katerih je diskriminacija bolj razširjena in na katerih je pri pripravi zakonodaje dejavna tudi Evropska unija. Na drugih področjih je varstvo bolj splošno. Zaposlovanje Diskriminacija je zakonsko prepovedana v vseh delovnih razmerjih, ne glede na to, ali je posameznik zaposlen v državni instituciji ali pri zasebnem delodajalcu. Delovna razmerja zajemajo dostop do zaposlitve (vključno z oglasi za delo, zaposlovanjem), poskusno dobo, delovne pogoje (napredovanje, usposabljanje itd.), plačilo in odpuščanje, diskriminacija pa je na teh področjih prepovedana. Diskriminacija je prepovedana tako v zvezi z delavci kot samozaposlenimi osebami. Prepoved diskriminacije pri zaposlovanju velja za javne in zasebne ustanove, subjekte in posameznike. Za državne javne uslužbence, carinsko službo in vojaško službo ter posebne službe na Ministrstvu za notranje zadeve ali Ministrstvu za obrambo (kot so policija ali gasilci in reševalci) in upravo zaporov velja enaka prepoved diskriminacije. V Sloveniji Zakon o delovnih razmerjih izrecno prepoveduje diskriminacijo na podlagi spola, vere ali prepričanja, rase, pripadnosti narodni manjšini ali etnični pripadnosti, barve kože, zdravstvenega stanja, invalidnosti, starosti, spolne usmerjenosti, zakonskega ali družinskega stanu, jezika, politične pripadnosti ali drugega prepričanja, članstva v sindikatu, nacionalnega ali socialnega porekla, premoženjskega stanja, rodu ali druge osebne okoliščine. Vendar pa obstajajo izjeme, kot so resnične zahteve in poklicna etika, ki se izrecno uporabljajo pri zaposlovanju in delodajalcu omogočajo, da izbere določeno vrsto delavca. Dostop do zaposlitve in oglaševanje Prepoved diskriminacije določa, da je za delodajalce nezakonito objaviti oglas za zaposlitev, ki kaže prednost delavcem določenega spola, starosti, narodnosti ali iz drugih prepovedanih razlogov. PRIMER: Razpis za zaposlitev, ki išče mlade in privlačne natakarice ali odvrača osebe, starejše od 50 let, od prijave na delovno mesto, je diskriminatoren. Razgovor za službo Prepoved diskriminacije delodajalcem prepoveduje tudi diskriminacijo kandidatov za zaposlitev med celotnim postopkom zaposlovanja. To zajema posamezne faze zaposlovanja, kot so pregled prijav, razgovori za zaposlitev, testi itd. PRIMER: Delodajalci med razgovorom za zaposlitev ne smejo postavljati vprašanj o nosečnosti ali načrtih za materinstvo, družinskem ali zakonskem stanu, verskem prepričanju, integriteti (razen za delo, ki zahteva integriteto, kot je določeno s posebnim predpisom), narodni ali etnični pripadnosti, članstvu v politični stranki ali sindikatu. Zakon delodajalcem prepoveduje diskriminacijo delavcev pri določanju delovnih pogojev, dodeljevanju napredovanj ter vključevanju delavcev v strokovno usposabljanje in izpopolnjevanje. PRIMER: Prepovedana je objava, da so do napredovanja ali usposabljanja upravičeni le delavci določene starosti. Enako plačilo Za enako delo so posamezniki upravičeni do enakega plačila. To pomeni, da morajo osebe za opravljanje enakega ali v veliki meri podobnega dela prejeti enako plačilo kot vaš sodelavec. To velja tudi za delo, ki je sicer različno, vendar enako z vidika zahtev, ki jih ima delavec. PRIMER: Delavec nasprotnega spola, ki je zaposlen v isti službi in opravlja enako ali v veliki meri podobno delo, ne bi smel prejeti bistveno višje plače. Odpoved pogodbe o zaposlitvi Nihče ne sme biti odpuščen samo zato, ker pripada skupini ljudi z določeno narodnostjo, spolom, starostjo, verskim prepričanjem ali drugimi značilnostmi, ki so prepovedani razlogi za diskriminacijo. PRIMER: Prepoved diskriminacije bo kršena, če bo delodajalec moral odpustiti delavce in se bo odločil, da bo najprej odpustil delavce določene starosti. Delodajalec lahko v primeru odpuščanja upošteva le vidike, povezane z vašim delom. Kakšne so lahko kršitve človekovih pravic? Prepoved diskriminacije bo kršena, če vas delodajalec ne bo zaposlil, omogočil napredovanja ali drugače slabše obravnaval kot druge zaposlene samo zato, ker pripadate skupini ljudi z določenimi osebnimi okoliščinami (starost, spol, narodnost itd.). Vendar pa prepoved diskriminacije ne bo kršena niti, če posameznik pripada eni od teh skupin, vendar je posameznik odpuščen iz drugih razlogov, kot so kakovost njegovega dela ali kršitve notranjih pravil delodajalca. Kako se pritožiti? V kolikor menite, da vas je delodajalec diskriminiral ali da ste bili diskriminirani v postopku zaposlitve, se lahko pritožite pri Zagovorniku načela enakosti ali pri Delovnem in socialnem sodišču. Če menite, da ste bili diskriminirani v izbirnem postopku za delovno mesto javnega uslužbenca ali med delom kot javni uslužbenec, lahko vložite pritožbo pri višji instituciji, nato pa pri Upravnem sodišču. Socialno varstvo in socialni prejemki Prepoved diskriminacije ščiti pred vsakršno diskriminacijo pri zagotavljanju socialne zaščite ali socialnih prejemkov. Ta prepoved velja tudi za dajatve ali socialne storitve, ki jih zagotavljajo država, občina ali zasebni ponudniki. POMEMBNO! Socialni prejemki in socialna pomoč se običajno zagotavljajo le določenim skupinam ljudi in so namenjeni ohranjanju ali izboljšanju blaginje določene ciljne skupine. Ciljno usmerjena socialna zaščita, namenjena osebam iz določene skupine, kot so starostne pokojnine, ki se zagotavljajo samo osebam določene starosti, ali invalidnine, ki se zagotavljajo samo invalidom, se ne štejejo za diskriminatorne. Prepoved diskriminacije prepoveduje neenako obravnavanje znotraj ciljne skupine določene vrste socialne pomoči. Obseg zaščite Socialna zaščita in socialni prejemki vključujejo finančno ali materialno podporo ali druge storitve, ki ljudem pomagajo, da čim bolj polno uživajo svoje socialne pravice. Diskriminacija pri zagotavljanju socialnih prejemkov ali storitev je prepovedana, ne glede na to, ali jih zagotavlja država, občina ali zasebni subjekti. Diskriminacija v zvezi s socialno zaščito in socialnimi prejemki je prepovedana v vseh vidikih njihovega zagotavljanja, vključno z zagotavljanjem socialnih prejemkov in storitev, kakovostjo zagotovljenih storitev in obravnavo med njihovim prejemanjem. PRIMER: Eden od vaših staršev romskega porekla je v socialnem zavodu in opazili ste, da je njegova soba vedno umazana in da njegova oblačila niso čista. Če opazite, da so drugi stanovalci, ki niso Romi, deležni boljše obravnave, to lahko pomeni, da je vaš starš morda diskriminiran na podlagi etničnega porekla. V Sloveniji je pri zagotavljanju socialne zaščite in socialnih prejemkov izrecno prepovedana diskriminacija na podlagi spola, rase ali etničnega porekla, vere ali prepričanja, starosti, invalidnosti in drugih razlogov. Izjeme V nekaterih primerih se lahko dovoli različna obravnava državljanov tretjih držav, ki niso državljani EU. Na primer nekatere storitve in ugodnosti jim niso dostopne. Vendar morajo biti take izjeme določene z zakonom, biti nujne in sorazmerne ter ne smejo povzročati diskriminacije na drugih podlagah, kot sta rasa ali etnično poreklo. Kakšne so morebitne kršitve človekovih pravic? Prepoved diskriminacije je kršena, če vam je bila zavrnjena določena vrsta socialne podpore, do katere ste upravičeni po zakonu, samo zato, ker pripadate določeni etnični skupini, rasi, veri ali imate kakšno drugo značilnost, ki je priznana kot prepovedan razlog. V takem primeru je bila lahko kršena tudi vaša pravica do socialne varnosti. PRIMER: Če lokalna vlada Sircu, ki je pridobil status begunca, zavrne socialne prejemke, je to lahko kršitev načela nediskriminacije in hkrati kršitev pravice do socialne varnosti. Kako se pritožiti Če menite, da ste v skladu z zakonom upravičeni do socialne pomoči ali socialnih prejemkov, vendar so vam bili ti zavrnjeni ali pa so bili zaradi diskriminacije zagotovljeni v slabi kakovosti, je pritožbeni mehanizem odvisen od pristojne institucije. Odvisno od institucije, ki zagotavlja socialno pomoč ali dodeljuje določeno ugodnost, lahko vložite pritožbo pri njenem nadzornem organu, tj. višji instituciji, nato pa pri Upravnem sodišču. Zdravstveno varstvo Pri prejemanju zdravstvene oskrbe ne smete biti diskriminirani. Prepoved diskriminacije velja tako za državne in občinske kot tudi zasebne zdravstvene ustanove in ponudnike storitev. Zdravstveno varstvo in zdravstvene storitve lahko zagotavljajo državne ali občinske zdravstvene ustanove, družinski zdravniki ali zasebne zdravstvene ordinacije. Vsi izvajalci zdravstvenih storitev so dolžni, da vas ne diskriminirajo zaradi vaše identitete. To velja za strokovno medicinsko osebje (zdravnike ali medicinske sestre/zdravstvene tehnike), pa tudi za administrativno osebje (receptorje), voznike reševalnih vozil, vodje klinik in drugo osebje, zaposleno v zdravstveni dejavnosti. Diskriminacija v zdravstvenem varstvu lahko vključuje zavrnitev sprejema kot pacienta, nadlegovanje z uporabo žaljivega, ponižujočega jezika ali zagotavljanje manj kakovostnih zdravstvenih storitev. PRIMER: Če so vsi mlajši pacienti brez očitnega razloga prednostno obravnavani, medtem ko morajo starejši pacienti veliko dlje čakati v vrsti, lahko to pomeni kršitev prepovedi diskriminacije na podlagi starosti. Slovenska zakonodaja izrecno prepoveduje diskriminacijo na podlagi spola, rase ali narodnosti, vere ali prepričanja, starosti, invalidnosti in drugih razlogov na področju zdravstvenega varstva. V nekaterih primerih se lahko dovoli različna obravnava državljanov tretjih držav, ki niso državljani EU. Na primer, nekatere zdravstvene storitve so lahko dražje ali pa jih država ne financira. Vendar morajo biti takšne izjeme določene z zakonom, biti nujne in sorazmerne ter ne smejo povzročati diskriminacije na drugih podlagah, kot sta rasa ali etnično poreklo. Kakšna kršitev človekovih pravic lahko obstaja? Prepoved diskriminacije Prepoved diskriminacije je bila morda kršena, če vam je bila zavrnjena zdravstvena oskrba ali ste prejeli nekakovostne zdravstvene storitve samo zato, ker ste določene rase, starosti, narodnosti ali imate druge značilnosti, ki predstavljajo prepovedane razloge za diskriminacijo. Pravica do zdravja ter prepoved nečloveškega in ponižujočega ravnanj V kolikor ne morete dostopati do zdravstvene oskrbe ali ste deležni nekakovostnih zdravstvenih storitev, lahko to privede do kršitve vaše pravice do zdravja. V najhujših primerih lahko pride do kršitve prepovedi nečloveškega ali ponižujočega ravnanja ali celo mučenja. Pravica do življenja Če je oseba umrla, ker ni bila deležna potrebne zdravstvene oskrbe ali je bila zagotovljena neustrezna zdravstvena oskrba, je morda šlo za kršitev njene pravice do življenja. Kako se pritožiti? V kolikor menite, da vas je zasebni ali javni izvajalec zdravstvenih storitev obravnavala diskriminatorno, se lahko obrnete na Zagovornika načela enakosti ali na zastopnika pacientovih pravic, ki vas bo seznanil z vašimi pravicami in možnimi postopki za uveljavljanje odškodnine. V kolikor menite, da vas je ponudnik javnih zdravstvenih storitev obravnavala diskriminatorno, lahko vložite pritožbo tudi pri višji instituciji in nato pri Upravnem sodišču. Izobraževanje V izobraževalnih ustanovah, kot so šole ali univerze, ne smete biti diskriminirani, ne glede na to, ali so v lasti države, občine ali zasebne ustanove. Zaradi diskriminacije vam ne sme biti onemogočen dostop do izobraževanja, ne smete biti obravnavani slabše ali ocenjeni slabše kot drugi učenci. Prepoved diskriminacije varuje vse sedanje in bodoče dijake ali študente v vseh državnih, občinskih in zasebnih izobraževalnih ustanovah. Te vključujejo vrtce, osnovne in srednje šole, visoke šole in univerze. Diskriminacija na področju izobraževanja lahko vključuje primere, ko ima nekdo prednost pred vami samo zato, ker imate določene lastnosti. Pojavi se lahko tudi, kadar ste v izobraževalnem procesu slabše obravnavani, ker pripadate določeni rasi, etnične skupine, narodnosti, veroizpovedi ali imate druge značilnosti, ki so prepovedani razlogi za diskriminacijo. PRIMER: Visoka šola ali univerza ne sme zavrniti prijave na tečaj varstva otrok samo zato, ker je kandidat moški in ker meni, da ni primerno, da bi moški delal z otroki. Podobno šola ne sme zavrniti vpisa otroka ali ga oceniti nižje samo zaradi njegove romske narodnosti. POMEMBNO! Izobraževalne ustanove lahko sprejmejo študente, ki opravijo določen preizkus ali drug natečaj. Tudi če pripadate določeni rasi, narodnosti ali drugi skupini ljudi, vendar je vaša prijava zavrnjena, ker so bili drugi kandidati uspešnejši zaradi svojih dosežkov, se to ne šteje za diskriminacijo. Kakšna kršitev človekovih pravic lahko obstaja? Prepoved diskriminacije bo kršena, če vas ali vašega otroka šola ali druga izobraževalna ustanova ne bo sprejela ali vas bo v izobraževalnem procesu slabše obravnavala samo zato, ker ste določene starosti, rase ali narodnosti ali imate druge značilnosti, ki so prepovedani razlogi. V kolikor vi ali vaš otrok nimate dostopa do določene vrste izobraževanja, je to lahko tudi kršitev pravice do izobraževanja. Kako se pritožiti? V kolikor menite, da vas je zasebna izobraževalna ustanova diskriminirala, lahko vložite pobudo pri Zagovorniku načela enakosti. Če mislite, da vas je javna izobraževalna ustanova diskriminirala, lahko pritožbo vložite tudi pri višji ustanovi, nato pa pri Upravnem sodišču. Dostop do blaga in storitev Blago in storitve morajo biti zagotovljeni vsem enako, brez diskriminacije. Prepoved diskriminacije velja za vse ponudnike blaga in storitev, ne glede na to, ali so v lasti države ali občine ali v zasebni lasti. Dostop do blaga ali storitev vam ne sme biti zavrnjen samo zato, ker pripadate določeni rasi, narodnosti, veri, spolu ali drugim objektivnim značilnostim. Blago in storitve Dostop do blaga in storitev vključuje nakup in prodajo v trgovinah, na tržnicah in drugih prodajnih mestih ali obisk restavracij, kavarn, barov, hotelov in zabaviščnih prostorov, kot so klubi, kinodvorane, gledališča ali športni prostori, kot so telovadnice, bazeni itd. To vključuje tudi dostop do storitev bank, zavarovalnic in drugih vrst ponudnikov storitev. Obseg Diskriminacija pri zagotavljanju blaga in storitev lahko vključuje primere, ko ponudnica_k storitev zavrne prodajo blaga ali opravljanje storitve. Diskriminacija v tem okviru lahko vključuje tudi ponižujoče ali žaljive pripombe, ponudbo drugačnih pogodbenih pogojev, kot je višja cena, samo zato, ker ste določene starosti, rase ali spolne usmerjenosti ali imate druge objektivne značilnosti, ki so prepovedani razlogi za diskriminacijo. PRIMER: Kino vam ne sme zavrniti vstopa, ker ste na invalidskem vozičku. Klub ne sme uvesti drugačne cene vstopnice, ker ste moški, saj bi s tem kršil prepoved diskriminacije. Kakšne so lahko kršitve človekovih pravic? Prepoved diskriminacije bo kršena, če vam je bil zavrnjen dostop do blaga ali storitev ali ste jih prejeli v slabi kakovosti samo zato, ker pripadate določeni rasi ali narodnosti ali ste invalid ali imate druge značilnosti, ki so prepovedani razlogi za diskriminacijo. Kako se pritožiti? Če menite, da vas je zasebna_i prodajalka_ec blaga ali ponudnik storitev diskriminiral_a, lahko oddate predlog za obravnavo diskriminacije pri Zagovorniku načela enakosti. V kolikor menite, da vas je diskriminiral državni ali občinski prodajalec blaga ali ponudnik storitev, lahko pritožbo vložite tudi pri višji instituciji, nato pa pri Upravnem sodišču. Dostop do stanovanj Pri dostopu do stanovanja ne smete biti diskriminirani, ne glede na to, ali ga zagotavlja država, občina ali zasebni ponudnik. Diskriminacija pri dostopu do državnih in občinskih stanovanj v Sloveniji je prepovedana na kakršni koli podlagi. POMEMBNO! Za ponudnike zasebnih stanovanj velja prepoved diskriminacije le, če so ponudniki storitev in če se zanje uporablja zakonodaja o varstvu potrošnikov. Na primer, če fizična oseba ali zasebno podjetje oddaja hiše ali stanovanja kot dejavnost. Diskriminacija pri zagotavljanju dostopa do stanovanja lahko vključuje primere, ko ponudnik storitev zavrne najem hiše ali stanovanja, ima ponižujoče ali žaljive pripombe ali vam v pogodbi ponudi drugačne pogoje, na primer višjo ceno, samo zato, ker pripadate skupini ljudi z določenimi značilnostmi. PRIMER: Diskriminacija se lahko pojavi, kadar najemodajalec osebi zavrne najem stanovanja samo zato, ker je temnopolta ali ker pripada spolni manjšini, kot so homoseksualci. Vendar je pri izbiri najemnikov dovoljena drugačna obravnava, če je stanovanje zagotovljeno zasebno in ne kot del poslovne dejavnosti. PRIMER: Če starejša gospa želi oddati sobo v svojem stanovanju študentki, se to ne šteje za diskriminacijo. Kakšne so lahko kršitve človekovih pravic? Prepoved diskriminacije bo kršena, če vam bo zavrnjeno stanovanje ali ponujeni posamezni, neugodnejši pogoji v pogodbi samo zato, ker imate določene značilnosti, ki so priznane kot prepovedani razlogi , kot so starost, vera ali rasa. Kako se pritožiti? Če menite, da ste bili v postopku pridobivanja stanovanja diskriminirani s strani zasebnega stanovanjskega podjetja, lahko vložite predlog za obravnavo diskriminacije pri Zagovorniku načela enakosti. V kolikor menite, da vas je državni ali občinski organ, pristojen za stanovanja, diskriminiral, lahko pritožbo vložite tudi pri višji instituciji, nato pa pri Upravnem sodišču. Izjeme V nekaterih primerih je lahko različna obravnava na podlagi osebnih okoliščinah dovoljena ali celo obvezna. Vendar so take situacije redke in morajo biti izčrpno opisane v zakonodaji. Različna obravnava na podlagi vaših osebnih značilnosti je dopustna v nekaterih izjemnih primerih. Na primer, kadar je določena osebna okoliščina zelo pomembna za delovno mesto ali kadar so izobraževanje ali blago in storitve namenjeni osebi, ki pripada določeni skupini. Državni in občinski organi imajo običajno veliko manj manevrskega prostora za uporabo izjem kot zasebni subjekti in posamezniki. Včasih lahko te izjeme in različno obravnavanje postanejo del politike na ravni države za boj proti zgodovinski ali globoko zakoreninjeni diskriminaciji. V tem primeru je cilj različne obravnave normalizirati razmere določenih skupin ljudi, ki so v neenakem položaju v družbi. Primerne prilagoditve v delovnem okolju so na primer potrebne za boljšo obravnavo in preprečevanje diskriminacije invalidov. Zločini iz sovraštva Zločini iz sovraštva so kazniva dejanja, ki jih motivira predsodek do določenih družbenih skupin. Ta kazniva dejanja se razlikujejo od drugih kaznivih dejanj zaradi motiva. Zločini iz sovraštva so lahko različnih oblik. Kazniva dejanja in manj resni prekrški so vsakdanji pojav, vendar je treba kazniva dejanja in druge prekrške, za katerimi je pristranski motiv, obravnavati resneje, saj so nevarnejši za celotno družbo. PRIMER: Napad na center muslimanske skupnosti z namenom ustrahovanja muslimanov. V kolikor je storjen zločin iz sovraštva, ima država ne le pozitivno obveznost, da dejavno in odločno preiskuje zločin, temveč tudi dodatno obveznost, da sprejme vse razumne ukrepe za razkritje morebitnih pristranskih motivov. Zagotoviti mora tudi, da oseba ali skupina, ki jo je kaznivo dejanje prizadelo, ne izgubi zaupanja v organe, ki jo ščitijo. Zločini iz sovraštva imajo velik vpliv na žrtev, saj so usmerjeni v njeno identiteto, žrtev se počuti ranljivo in doživlja večje psihološke posledice. Tudi skupnost, ki ima enake značilnosti kot žrtev, je lahko prestrašena in ustrahovana. PRIMER: Če je napaden center muslimanske skupnosti, se bo muslimanska skupnost najverjetneje izolirala tako, da bo odpovedala dogodke skupnosti, zaprla verske objekte pred javnostjo in sprejela druge ukrepe za svojo zaščito. Zločini iz sovraštva in človekove pravice Zločini iz sovraštva večinoma prizadenejo skupine, ki so socialno ranljive, in lahko povzročijo dodatno socialno razdvojenost med skupino žrtev in družbo na splošno. Zato zločini iz sovraštva ne bi smeli obravnavati kot običajna kazniva dejanja. Zanje so potrebni posebni preventivni ukrepi in posebna znanja za prepoznavanje, preiskovanje in pomoč. Neuveljavljanje pravic žrtve lahko povzroči kršitev pravice do življenja, prepoved nečloveškega ali ponižujočega ravnanja, pravice do poštenega sojenja in prepovedi diskriminacije. Kaj so zločini iz sovraštva? Da se dejanje šteje za zločin iz sovraštva, mora vključevati dva elementa - biti mora kaznivo dejanje, ki ga priznava zakon, in vsebovati pristranski motiv. Zločini iz sovraštva se lahko štejejo za skrajno obliko diskriminacije. Kazniva dejanja Prvi element zločina iz sovraštva je kaznivo dejanje. Kaznivo dejanje iz sovraštva ni kaznivo dejanje samo po sebi, zato mora biti osnovno kaznivo dejanje storjeno proti osebi ali skupini oseb. Na splošno slovenski Kazenski zakonik ne vsebuje opredelitve hujših kaznivih dejanj, storjenih s sovražnim motivom (zločinov iz sovraštva). Kaznivo dejanje je lahko v različnih oblikah, vendar mora biti to dejanje zakonsko opredeljeno kot kaznivo dejanje, administrativni prestopek ali kakšna druga oblika prekrška. Slovenski kazenski zakonik v 49. členu predpisuje, da če je bil nagib za storitev kaznivega dejanja narodnostna, rasna, verska ali etnična pripadnost oškodovanca, njegov spol, barva kože, poreklo, premoženjsko stanje, izobrazba, družbeni položaj, politično ali drugo prepričanje, invalidnost, spolna usmerjenost ali katerakoli druga osebna okoliščina, se to upošteva kot obteževalna okoliščina. PRIMER: Osnovno kaznivo dejanje je lahko v obliki hudih groženj, fizičnih napadov, posilstva, umora, premoženjske škode itd. Motiv Ko je ugotovljeno, da je bilo kaznivo dejanje storjeno, je treba preučiti motiv. Zločini iz sovraštva so motivirani s predsodki do določenih družbenih skupin. Po tem se zločini iz sovraštva razlikujejo od drugih kaznivih dejanj. Ko je storjen zločin iz sovraštva, je storilec izbral žrtev zaradi določenih značilnosti, ki jih ima žrtev. Te značilnosti so lahko jezik, vera, narodnost, rasa, spol, spolna usmerjenost ali kateri koli druga osebna okoliščina. POMEMBNO! Čeprav je večina žrtev zločinov iz sovraštva pripadnikov manjšin, ne pozabite, da so lahko žrtve zločinov iz sovraštva tudi pripadniki večinskih skupin. Tarča je lahko ena ali več oseb ali premoženje, povezano s skupino, ki si deli določeno značilnost. PRIMER: Če je bil izveden napad na gejevski klub, bi morala država raziskati, ali bi lahko šlo za zločin iz sovraštva. Vendar bi se incident štel za kaznivo dejanje iz sovraštva le, če bi požigalec zažgal klub zaradi zamer, ki jih je imel do skupnosti LGBT+ ali določenih članov skupnosti LGBT+. Obveznosti države Še preden je bil storjen zločin iz sovraštva, je država dolžna zaščititi posameznike pred takšnimi kaznivimi dejanji ter zagotoviti splošni red in varnost v družbi. V kolikor je bil zločin iz sovraštva storjen, morajo državni organi izvesti učinkovito preiskavo, da bi ugotovili vzrok in identificirali odgovorne osebe. Državni organi imajo dodatne obveznosti v primerih, ko bi se kaznivo dejanje lahko obravnavalo kot zločin iz sovraštva - zagotoviti morajo, da se preiskava opravi odločno in nepristransko. Najpomembnejše je, da morajo državni organi sprejeti vse razumne ukrepe za razkritje motiva in ugotoviti, ali je pri dogodkih morda igrala vlogo pristranskost. Ker zločini iz sovraštva lahko prizadenejo ne le žrtve, ampak tudi celotno skupnost, ki ima enake značilnosti, morajo državni organi sprejeti ukrepe, da ohranijo zaupanje prizadete skupine v sposobnost organov, da jih zaščitijo pred zločini iz sovraštva. Do katerih kršitev človekovih pravic bi lahko prišlo? Zločini iz sovraštva lahko vplivajo na več različnih človekovih pravic tako žrtev kot storilcev. Pravica do življenja ali prepoved nečloveškega ali ponižujočega ravnanja Država mora uveljavljati človekove pravice žrtev. To vključuje obveznost ustreznega preiskovanja zločinov iz sovraštva ter zagotavljanje pomoči žrtvam zločinov iz sovraštva. Če se policija ustrezno ne odzove na primer zločina iz sovraštva, lahko to povzroči kršitev pravice do življenja ali prepovedi nečloveškega ali ponižujočega ravnanja. PRIMER: Če je bila žrtev umorjena, je država dolžna izvesti učinkovito kazensko preiskavo, da bi ugotovila vzrok in morebitni pristranski motiv smrti ter, če je mogoče, identificirala odgovorne osebe. Pravica do poštenega sojenja Če državne institucije, ki preiskujejo zločin iz sovraštva, ali sodišča ne ravnajo v skladu z zakonom predpisanimi postopki ali če sodni postopek traja predolgo, lahko to pomeni kršitev pravice do poštenega sojenja. Človekove pravice storilca so večinoma povezane tudi s pravico do poštenega sojenja. PRIMER: Oseba ne sme biti razglašena za krivo za zločin iz sovraštva, ki ga je obtožena, preden je pravnomočna sodba stopila v veljavo. To se imenuje "domneva nedolžnosti". Prepoved diskriminacije Zločine iz sovraštva lahko štejemo za najbolj skrajno obliko diskriminacije. Če se država ne odzove na primer zločina iz sovraštva z ustreznim zagonom, lahko pride do kršitve prepovedi diskriminacije v povezavi z drugimi človekovimi pravicami. Razlogi za zločine iz sovraštva Zločini iz sovraštva so lahko najhujša oblika diskriminacije. To tudi pomeni, da lahko zločini iz sovraštva temeljijo na vseh razlogih za diskriminacijo. Za pravilno prepoznavanje zločinov iz sovraštva je pomembno, da ste o teh razlogih dobro obveščeni. Kadar je storjen zločin iz sovraštva, je storilec izbral žrtev zaradi določenih značilnosti, ki jih ima ta oseba. Slovenski Kazenski zakonik ne vsebuje opredelitve zločina iz sovraštva, vsebuje pa nekatera kazniva dejanja, ki bi spadala v okvir zločinov iz sovraštva. To so na primer umor zaradi kršitve enakopravnosti (116. člen KZ-1); splošno kaznivo dejanje kršitve enakopravnosti (131. člen), ki kaznuje storilca, ki komu odvzame človekovo pravico zaradi njegovih osebnih okoliščin; mučenje (135.a člen); kršitev delovnih in socialnih pravic iz diskriminatornih razlogov (197. člen, 202. člen) in spodbujanje sovraštva (297. člen). Pri vseh drugih kaznivih dejanjih pa se lahko diskriminatorni motiv upošteva kot obteževalna okoliščina pri izreku kazni (49. člen). Rasno ali etnično poreklo in državljanstvo/narodnost V kolikor oseba postane žrtev zaradi svojega rasnega ali etničnega porekla ali narodnosti, se to lahko šteje za zločin iz sovraštva. Rasa ali etnično poreklo opredeljuje osebe glede na raso, barvo kože, poreklo, narodnostnost ali etnično poreklo. Včasih lahko to poreklo temelji na skupnem razumevanju zgodovine, teritorialnem poreklu (regionalnem ali nacionalnem), posebnih kulturnih značilnostih, kot sta jezik ali vera, ali skupnem občutku pripadnosti isti skupnosti, etnični večini ali manjšini. Primeri so lahko Slovenci, BošnjakI, Judje, Romi itd. Državljanstvo se nanaša na pravno razmerje med posameznico_kom in državo. Nekateri ljudje so brez državljanstva, kar pomeni, da posameznica_k nima formalnega ali zaščitenega odnosa z nobeno državo. PRIMER: Storilci so razstrelili bombo na letališču, ker sovražijo vse tujce, ki vstopijo v državo. Starost V primeru, da oseba postane žrtev zaradi svoje starosti, se to lahko šteje za zločin iz sovraštva. Starost se nanaša na to, ali je oseba določene starosti, ali je v določenem starostnem razredu, ali je mlada ali stara. PRIMER: Med napadom na mladinski klub je storilec na udeležence, ki so bili večinoma mladi študenti, kričal žaljivke, vezane na njihovo starost. Spol in spolni izraz V kolikor oseba postane žrtev zaradi svojega spola ali izražanja spola, se to lahko šteje za kaznivo dejanje iz sovraštva. "Spol" se nanaša na biološki status osebe. "Družbeni spol" se nanaša na vloge, ki so ljudem dodeljene v družbi na podlagi njihovega spola. "Družbeni spol - spolni izraz" se nanaša na vedenje, načine, interese in videz osebe, ki so povezani s spolom. PRIMER: Nekdo je bil napaden, ker je nosil krilo v državi, kjer krila običajno nosijo osebe drugega spola. Invalidnost V kolikor oseba postane žrtev zaradi svoje invalidnosti, se to lahko šteje za zločin iz sovraštva. Invalidi so osebe z dolgotrajnimi telesnimi, duševnimi, intelektualnimi ali senzoričnimi okvarami (na primer zaradi ozdravljive ali neozdravljive bolezni). PRIMER: Oseba z gibalno oviranostjo je napadla osebo brez invalidnosti. Kasneje je policija ugotovila, da je storilec na družabnih omrežjih napisal več objav, usmerjenih proti osebam brez invalidnosti. Spolna usmerjenost V kolikor določena oseba postane žrtev zaradi svoje spolne usmerjenosti, se to lahko šteje za zločin iz sovraštva. Spolna usmerjenost pomeni privlačnost osebe do nasprotnega spola (heteroseksualec), lastnega spola (gej ali lezbijka) ali obeh spolov (biseksualec). PRIMER: V stanovanje homoseksualnega para je bilo vlomljeno in razmetano. Storilec je pustil listek s homofobnimi žaljivkami. Družbeni status V kolikor oseba postane žrtev zaradi svojega družbenega statusa, se to lahko šteje za kaznivo dejanje iz sovraštva. "Družbeni status" se nanaša na družbeni položaj osebe v družbi in relativno raven spoštovanja, časti ali domnevne sposobnosti, ki jo ima oseba. PRIMER: Brezposelni osebi je bil poškodovan avto, za brisalci pa je bil puščen listek, v katerem je pisalo, da bi si morala žrtev najti službo in prenehati uporabljati državna sredstva. Jezik Jezik se nanaša na materni jezik osebe, njeno znanje uradnega (državnega) jezika in znanje drugih jezikov. Prav tako se lahko nanaša na uporabo jezika in značilnosti govora, kot so naglas, obseg besednega zaklada in skladnja. PRIMER: Skupina oseb, ki so obiskovale tečaje nemškega jezika, je bila napadena, storilec pa je kričal žaljivke o nemškemu jeziku, Nemčiji in nacističnemu režimu. Še več razlogov Oseba lahko postane žrtev zaradi storilčeve pristranskosti iz več razlogov hkrati. PRIMER: Romski homoseksualni par je bil napaden med sprehodom v parku. Storilec je kričal različne žaljivke zaradi romskega porekla žrtev in njuno spolno usmerjenost, preden ju je napadel. Kako se pritožiti? V kolikor menite, da ste bili diskriminirani, imate pravico do pritožbe. Preden vložite uradno pritožbo, morate razumeti, kaj želite doseči. Če so bile vaše pravice kršene, ste upravičeni do pravnega sredstva, ki je lahko v različnih oblikah, kot so prenehanje diskriminacije, odškodnina, javna objava sodbe sodišča itd. Preden se odločite za pritožbo, je pomembno razumeti, katero obliko pravnih sredstev ste pripravljeni prejeti. Neformalna pritožba Včasih je bolje, da težavo najprej poskušate rešiti neformalno. Vprašanje lahko sprožite pri delodajalcu, izobraževalni ustanovi, ponudniku storitev itd., seveda odvisno od tega, kje ste doživeli diskriminacijo. To vam lahko prihrani čas in stroške sodnih postopkov. Če niste prejeli nobenega odgovora ali pa odgovor ni bil zadovoljiv, se lahko odločite za uradno pritožbo. Uradne pritožbe državnim institucijam in sodiščem Včasih je bolje začeti s pritožbo pri državnih institucijah, ki se ukvarjajo z diskriminacijo na splošno ali imajo nadzor nad določenim sektorjem. Obstajajo različne državne institucije, ki imajo nalogo nadzorovati dejavnosti v različnih področjih, kot so zdravstvo, izobraževanje, preskrba z blagom in storitvami itd. V kolikor menite, da vas je državna institucija ali zasebni subjekt obravnaval diskriminatorno, se lahko pritožite tudi pri Zagovorniku načela enakosti, in sicer tako, da vložite predlog za obravnavo diskriminacije. Zagovornik lahko oceni, ali ste bili diskriminirani, in odredi, da se diskriminatorna praksa preneha. Zagovornik nudi tudi brezplačno svetovanje na področju diskriminacije. Zagovornik vam lahko pomaga tudi pri pripravi tožbe na civilno sodišče ali vas celo zastopa pred sodiščem. Zagovornik vam lahko pomaga tudi pri pripravi tožbe na civilnem sodišču ali vas celo zastopa pred sodiščem. POMEMBNO! Če se odločite, da se najprej pritožite pri teh specializiranih organih, morate paziti, da ne zamudite postopkovnih rokov za vložitev pritožbe na sodišče, ki je v nekaterih primerih edini organ, ki lahko odločilno reši vaš primer diskriminacije in dodeli odškodnino. Lažja kazniva dejanja V skladu z Zakonom o varstvu pred diskriminacijo se lahko zasebnemu subjektu za kršitev prepovedi diskriminacije naloži globa v višini od 3.000 do 30.000 evrov. Posamezniku se lahko za kršitev prepovedi diskriminacije izreče globa v višini od 250 do 3.000EUR, odvisno od teže prekrška. Na primer na področju zaposlovanja lahko takšno globo izreče državni inšpektorat za delo, na drugih področjih pa jo lahko izreče inšpektorat, ki je pristojen za nadzor področja diskriminacije na posameznem upravnem področju. Kazenske sankcije Diskriminacija je kazniva po slovenskem Kazenskem zakoniku. Strožje je sankcionirana, če jo je storil državni uradnik, odgovorni delavec podjetja ali skupine oseb ali pri uporabi sistema za avtomatizirano obdelavo podatkov. V takem primeru morate vložiti pritožbo pri policiji ali državnem tožilstvu. Pritožbe pri mednarodnih telesih za človekove pravice V kolikor menite, da slovenske institucije ali sodišča niso odpravila kršitve vaših pravic, lahko vložite pritožbo pri mednarodnih in evropskih institucijah, kot sta Evropsko sodišče za človekove pravice ali Odbor ZN za človekove pravice. Navodila za diskriminacijo Navodila za diskriminacijo se pojavijo v primerih, ko ena oseba naroči drugi osebi, naj diskriminira tretjo osebo. Prepovedano je nekomu ukazovati ali ga prisiliti, da diskriminira drugo osebo zaradi njenega rasnega ali etničnega porekla, invalidnosti, vere ali prepričanja, spolne usmerjenosti, starosti, spola ali drugih značilnosti. PRIMER: Vodja podjetja prepove oddelku za zaposlovanje, da zaposluje Rome ali ženske, starejše od 50 let, ali zahteva, da zaposluje samo mlade ženske. Agencija za zaposlovanje zavrne delo lezbijki ali homoseksualcu, ker je podjetje, ki uporablja njihove storitve, dalo takšno navodilo. Prepoved ni kršena, če navodilo, čeprav ima negativne učinke, ni povezano z diskriminacijo. PRIMER: Če šef podjetja naroči vodji enote, naj določenemu zaposlenemu zavrne napredovanje, to ni navodilo za diskriminacijo, če zavrnitev napredovanja temelji na objektivnih, z delom povezanih vidikih. Za več informacij in nasvetov smo na voljo na telefonski številki 069 771 766 ali na info.analiza.pisave@gmail.com . Ne odlašajte, zagotovite pravilno poslovanje svojega podjetja še danes! O avtorici.... Lucija Mihaela Zagajšek je rojena v Celju. Je prometna tehnica in diplomirana varstvoslovka s področja kriminalistične dejavnosti. Ukvarja se z različnimi storitvami, ki so povezane s pravom, grafologijo, lingvistiko in preiskovanjem. Je avtorica več knjig in člankov ter izvajalka usposabljanj in inštrukcij. Lucija Mihaela Zagajšek je svojo izobraževalno pot začela na Srednji prometni šoli v Celju, kjer je leta 2009 pridobila naziv prometni tehnik. Nato je nadaljevala študij na Fakulteti za varnostne vede Univerze v Mariboru, kjer je leta 2014 diplomirala iz programa varnost in policijsko delo, smer kriminalistična dejavnost in tako pridobila naziv diplomirana varstvoslovka. Njeno diplomsko delo z naslovom Raziskovanje dejavnikov prometnih nesreč je bilo pod mentorstvom takratnega direktorja Agencije za varnost prometa Ljuba Zajca. To delo je odprlo vrata v nove preiskovalne okvire, saj se takrat v Sloveniji dejavniki prometnih nesreč niso preiskovali, bili pa so v uvajanju. Po zaključku študija se je do leta 2018 ukvarjala z pisanjem raznih člankov, knjig in raziskav na področju prometa, varnosti in kriminalistike. Izvajala je tudi inštrukcije iz matematike, fizike in kemije na osnovnošolski in srednješolski ravni. Od leta 2018 do leta 2020 je poleg tega dela opravljala delo varnostnega inženirja pri večjem izvajalcu varstva pri delu na obali. Leta 2020 pa se je poleg vseh teh dejavnosti pričela ukvarjati tudi z raziskovalnimi storitvami grafologije ter lingvistike, neformalnimi preiskovalnimi storitvami. Pričela je pomagati fizičnim in pravnim osebam pri sumu kršenja njihovih pravic s strani države in državnih organov. Od leta 2020 je uvedla tudi tri grafološka usposabljanja oziroma tečaje, in sicer Grafologija v kadrovanju, Grafologija v preiskovanju ter Grafologija za poklicno usmerjanje. Za vsa ta usposabljanja je izdelala gradivo - knjige - z teorijo in praktičnimi vajami. Prav tako je avtorica knjig: “Grafologija v kadrovanju”, “Grafologija za preiskovalce” ter “Grafološko usmerjanje otrok in odraslih za izbiro poklica”. V letošnjem letu, letu 2023, pa je razširila svojo dejavnost tudi na neformalni del kazenskega prava ter na izvedbo in ureditev vseh internih aktov za podjetja, društva in zavode. Lucija Mihaela Zagajšek je tako vsestranska strokovnjakinja, ki svojim strankam zagotavlja kakovostne in ugodne storitve na različnih področjih. Poleg svojega dela je tudi aktivna članica različnih društev in organizacij, ki se ukvarjajo s prometom, varnostjo, pravom in izobraževanjem. Lucija Mihaela Zagajšek, dipl.var.