Raba jezikovnih virov in
Kolokacijskega slovarja
sodobne slovenščine med
študenti prevajalstva
Nataša HIRCI
Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani
Martin Anton GRAD
Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani
V prispevku se posvečamo študiji, ki predstavlja uporabniško izkušnjo in odnos
študentov prevajalstva na Univerzi v Ljubljani do jezikovnih virov in prevajalskih pripomočkov, saj se v času informacijske družbe od bodočih prevajalcev
pričakuje, da so v kar največji meri digitalno osveščeni, predvsem pa seznanjeni z relevantnimi viri informacij. Študija se v prvem delu osredotoča na odnos
študentov do angleških in slovenskih jezikovnih virov in na strategije reševanja
prevajalskih zagat pri prevajanju kolokacij ter rabo različnih relevantnih jezikovnih virov. Raziskava je v drugem delu osredinjena na opazovanje prevajalskega procesa in rabo Kolokacijskega slovarja sodobne slovenščine (KSSS) pri
prevajanju izbranih kolokacij iz angleščine v slovenščino. Rezultati študije so
pokazali, da se študenti zavedajo prednosti reševanja prevodnih težav s pomočjo relevantnih jezikovnih virov, saj se je strategija vključevanja kolokacijskega slovarja v prevajalski proces izkazala za relativno uspešno. Vendar pa
je obenem pokazala, da je že v času študija nujno dodatno osveščati študente
Hirci, N., Grad, M. A.: Raba jezikovnih virov in Kolokacijskega slovarja sodobne
slovenščine med študenti prevajalstva. Slovenščina 2.0, 10(1): 23–64.
1.01 Izvirni znanstveni članek / Original Scientific Article
DOI: https://doi.org/10.4312/slo2.0.2022.1.23-64
https://creativecommons.org/licenses/by-sa/4.0/
23
Slovenščina 2.0, 2022 (1) | Razprave
o naprednih funkcijah tega jezikovnega vira, predvsem pa spodbujati iskanje
po relevantnih virih in kritično ovrednotenje najdenih informacij z zavedanjem,
da je v prevajalskem procesu nujno poiskati takšne prevodne rešitve, ki so v
danem kontekstu najustreznejše.
Ključne besede: uporabniška študija, raba jezikovnih virov in prevajalskih
pripomočkov, prevajanje kolokacij, Kolokacijski slovar sodobne slovenščine,
osveščanje študentov prevajalstva
1
Uvod
V zadnjem času v Sloveniji sicer opažamo porast uporabniških študij, ki
vključujejo različne uporabniške skupine, od učiteljev jezika in novinarjev
do raziskovalcev in prevajalcev (prim. Arhar Holdt, 2020, 2021; Arhar
Holdt idr., 2019; Pori idr., 2020, 2021; Šorli in Ledinek, 2017), vendar pa
je področje uporabe slovarskih virov in drugih jezikovnih priročnikov izključno med prevajalci zaenkrat podhranjeno z uporabniškimi raziskavami, saj ima ta skupina dokaj specifične potrebe. Še manj je uporabniških
študij med bodočimi prevajalci, torej študenti prevajalstva.
V prispevku zato želimo nasloviti uporabniško izkušnjo študentov
Oddelka za prevajalstvo v Ljubljani in njihov odnos do rabe različnih jezikovnih virov, priročnikov in prevajalskih pripomočkov, s posebnim poudarkom na prevodnih rešitvah izbranih kolokacij in rabi Kolokacijskega slovarja sodobne slovenščine (KSSS)1 med prevajalskim procesom.
Uporabniška študija je osredinjena na študente prevajalstva, saj se v
času informacijske družbe od prevajalcev pričakuje, da so v kar največji meri digitalno osveščeni, predvsem pa seznanjeni z relevantnimi
viri informacij. Na Oddelku za prevajalstvo bodoče prevajalce skušamo
ustrezno usposobiti za delo na prevajalskem trgu, zato si prizadevamo,
da bi bili naši alumni vešči uporabe raznovrstnih digitalnih jezikovnih
virov in prevajalskih orodij, saj je to bistvenega pomena za njihovo nadaljnje profesionalno prevajalsko delo.
Ker pa je raziskav, ki so ciljno usmerjene v uporabniško izkušnjo
študentov prevajalstva relativno malo, želimo s svojo študijo vsaj delo1
https://viri.cjvt.si/kolokacije/slv/#; podrobnejši opis slovarja v Kosem idr., 2018a; glej tudi
Kosem (2018b, 2019), Arhar Holdt (2021) in Pori idr. (2020, 2021).
24
Raba jezikovnih virov in KSSS med študenti prevajalstva
ma zapolniti to vrzel in s tem prispevati k spodbujanju k bolj osveščeni
rabi jezikovnih virov med to populacijo že v času izobraževalnega procesa. Odgovoriti skušamo na vprašanja o rabi slovarskih virov in drugih jezikovnih priročnikov, ki se jih poslužujejo študenti prevajalstva pri
prevajanju kolokacij, in na kakšne načine bodoči prevajalci v svoj prevajalski proces umeščajo rabo KSSS2. Slovarji kolokacij so namreč lahko
zelo uporaben pripomoček pri ustvarjanju besedila, torej pri jezikovni
produkciji, še posebej, ko skušamo besedilo obogatiti in se želimo izogniti pretiranemu ponavljanju. Prav zaradi tega so lahko dobrodošel vir
informacij tudi pri prevajalskem delu.
2
Kratek pregled področja
2.1
O rabi jezikovnih virov in drugih prevajalskih
pripomočkov
Področje uporabniških raziskav o rabi slovarjev in drugih jezikovnih virov je relativno bogato podprto z raziskavami o uporabi jezikovnih virov
med študentsko populacijo pri usvajanju angleščine kot tujega jezika,
nekaj se jih osredotoča tudi na bodoče prevajalce (prim. Béjoint, 1981,
2000; Campoy Cubillo, 2001; Mackintosh, 1998; Humblé, 2001; Roberts, 1992, 1997; Starren in Thelen, 1990; Varantola, 1998; Atkins
in Varantola 1998; Livbjerg in Mees, 2003), medtem ko je v Sloveniji področje, ki se celovito ukvarja z uporabniškimi izkušnjami pri rabi
slovarjev in drugih jezikovnih priročnikov med prevajalsko skupnostjo,
relativno slabo raziskano.
Čibej idr. (2015, str. 169) pravijo, da so se dosedanje raziskave,
ki proučujejo rabo virov v prevajalski skupnosti, ukvarjale predvsem z
rabo slovarjev med profesionalnimi prevajalci (prim. Roberts, 1997;
Atkins in Varantola, 1998; Varantola, 1998; Sánchez Ramos, 2005) ali
z rabo slovarjev pri poučevanju prevajalcev med samim pedagoškim
procesom (Roberts, 1992; Sánchez Ramos, 2005; Hirci, 2013). Avtorji
obenem ugotavljajo, da je nujno proučevati tudi uporabnikove potrebe
2
Nekaj rezultatov dela te študije, vezanih na prevajanje kolokacij, je bilo sicer v manjšem obsegu že predstavljenih na konferenci Jezikovne tehnologije in digitalna humanistika (prim. Grad
in Hirci, 2022), kjer smo naslovili uspešnost študentov pri reševanju dveh izbranih kolokacij,
v pričujočem prispevku pa želimo bolj celostno prikazati rezultate uporabniške študije, ki so
povezani predvsem z rabo KSSS.
25
Slovenščina 2.0, 2022 (1) | Razprave
in pričakovanja o rabi prav določenega jezikovnega vira, če naj bi bil ta
»karseda široko uporaben in uporabniku prijazen« (Čibej idr., 2015, str.
169). Če to idejo zastavimo malce širše: da bi lahko imeli na voljo ustrezne in prevajalcem prijazne jezikovne vire in priročnike, je nujno poznati
tudi potrebe in pričakovanja prevajalske skupnosti (Arhar Holdt, 2015;
Arhar Holdt idr., 2016).
Da pri nas primanjkuje uporabniških študij, ki bi osvetljevale potrebe in zmožnosti uporabnikov pri rabi jezikovnih priročnikov, je bilo
v preteklosti sicer večkrat opozorjeno (več o tem v Rozman, 2004;
Stabej, 2009; Logar Berginc, 2009; Arhar Holdt, 2015). Vendar pa je v
zadnjih letih – verjetno tudi v luči izpostavitve podhranjenosti tega raziskovalnega polja – prav to področje postalo raziskovalno dokaj živahno.
Še posebej so v porastu uporabniške študije, ki so povezane z odzivnimi jezikovnimi viri, med katere spada tudi KSSS (prim. Pori idr., 2020,
2021; Arhar Holdt, 2020, 2021). Tudi Šorli in Ledinek (2017) poročata
o uporabniških raziskavah, vendar ne zgolj med prevajalci, temveč tudi
med drugimi profili, ki se primarno ukvarjajo z jeziki, npr. učitelji tujih jezikov, lektorji, novinarji in publicisti. Podobno velja za Mikolič (2015), ki se
ukvarja z rabo jezikovnih virov med raziskovalci, oglaševalci in novinarji.
Čibej idr. (2015, str. 171) v prispevku, ki pa se primarno ukvarja
s prevajalsko skupnostjo, predstavljajo raziskavo o poklicnih prevajalcih in njihovem iskanju pomoči pri prevajalskih zagatah na Facebook
strani stanovske skupnosti Prevajalci, na pomoč!. Podobno velja tudi
za Šorli (2018), ki se v svoji študiji o uporabi in potrebah prevajalcev
in tolmačev naslanja na člane stanovskih združenj (tj. med prevajalskimi in tolmaškimi društvi ter prevajalskim sektorjem pri Generalnem
sekretariatu Vlade RS), medtem ko Fišer (2008) in Kocijančič Pokorn
(2016) orisujeta spremembe na prevajalskem trgu in s tem povezanim
statusom profesionalnih prevajalcev v Sloveniji.
Večinoma se z uporabo jezikovnih virov ter rabo korpusnih virov
med bodočimi prevajalci ukvarjajo predvsem raziskovalci in raziskovalke z Oddelka za prevajalstvo (prim. Hirci, 2007, 2009a; Mikolič Južnič,
2009; Pisanski Peterlin, 2003; Vintar, 1999), če najprej omenimo zgolj
nekaj starejših. Med novejšimi uporabniškimi raziskavami, ki se osredotočajo na prevajalsko skupnost bodočih prevajalcev, velja omeniti raziskavo Gorjanca (2014), ki v svojem prispevku predstavlja pričakovanja
26
Raba jezikovnih virov in KSSS med študenti prevajalstva
študentov prevajalstva o enojezičnih slovarjih (prim. tudi Arhar Holdt,
2018, kjer pa so poleg prevajalcev vključeni tudi drugi uporabniki enojezičnih slovarjev). Avtor poudarja, da so študenti prevajalstva sicer
relativno dobro osveščeni glede sodobnih tehnoloških možnosti in so
zato njihova pričakovanja precej visoka. Zagotovo so dokaj domači v
digitalnem okolju, tako da se poslužujejo najrazličnejših možnosti, ki jih
ponujajo spletna orodja. O podobnih rezultatih poroča tudi Hirci (2013)
v primerjavi stanja o rabi jezikovnih virov med študenti prevajalstva v
Ljubljani v dveh časovnih obdobjih, v letih 2005 in 2012. Iz rezultatov je
razvidno, da je v slabem desetletju prišlo do precejšnje spremembe pri
uporabi slovarjev in drugih jezikovnih virov med študenti prevajalstva,
saj se večina študentov vse pogosteje zateka po pomoč k spletnim in
elektronskim virom, medtem ko se virov v tiskani obliki skorajda ne
poslužujejo več. Bistveno bolj kot tiskani referenčni viri se uporabljajo
predvsem prosto dostopni elektronski viri.
2.2
Opis Kolokacijskega slovarja sodobne slovenščine
V času nastajanja pričujočega prispevka je KSSS 1.0 vseboval 35.989 iztočnic, 7.338.801 kolokacij in 34.935.880 zgledov. Je prvi tovrstni slovar v Sloveniji, ki lahko pomembno prispeva k jezikovni produkciji v slovenščini in jezikovni ozaveščenosti uporabnikov pri nas.
KSSS sodi med tako imenovane odzivne slovarje (poleg tega imamo v Sloveniji tudi Slovar sopomenk sodobne slovenščine (SSSS),3 ki
je bil prvi odzivni slovar pri nas). Odzivni kolokacijski slovarji nastajajo
z naprednimi računalniškimi metodami za prepoznavo kolokacij: avtomatska priprava podatkov je tako časovno kot finančno bolj ugodna kot
ročna, obenem pa taka sestava omogoča izjemno hitro posodabljanje
in nadgrajevanje jezikovnega vira, saj uporabnikom omogoča glasovanje o ustreznosti slovarske informacije (za podrobnejšo definicijo odzivnih slovarjev glej Arhar Holdt idr. (2018)). KSSS je sicer podrobneje
predstavljen v Kosem idr. (2018a, 2018b, 2019), Arhar Holdt (2021) in
Pori idr. (2020, 2021).
3
https://viri.cjvt.si/sopomenke/slv/ (Arhar Holdt idr., 2018; Arhar in Čibej, 2020)
27
Slovenščina 2.0, 2022 (1) | Razprave
2.2.1 O kolokacijah v KSSS
V tem razdelku bomo najprej na kratko orisali pojem kolokacij, kot ta
koncept razumejo snovalci KSSS. Gantar idr. (2021) kot pogoj za vključitev v KSSS kolokacije opredeljujejo s pomočjo statističnega, skladenjskega in semantičnega vidika.4 Statistični vidik povzemajo po Atkins in
Rundell (2008, str. 302), ki kolokacije definirata kot »ponavljajoče se
kombinacije besed, v katerih kaže določen leksikalni element (jedro)
očitno tendenco sopojavljanja z drugim leksikalnim elementom (kolokatorjem), s frekvenco, ki je večja od naključne sopojavitve«. Drugi vidik
je skladenjski, saj med kolokacijskima elementoma obstaja hierarhično
razmerje, v katerem baza določa kolokator (prim. Hausmann, 1984, str.
401). Kot tretji, najpomembnejši, a hkrati najbolj problematičen vidik
Gantar idr. (2021) izpostavijo pomenski vidik. Ta je tesno povezan s
statističnim vidikom, ki kolokacije uvršča med pola, ki ju predstavljajo
proste besedne zveze na eni strani in popolnoma ustaljene večbesedne enote na drugi, kar posledično vpliva na semantične spremembe
in omejitve v izbiri kolokacijskih elementov.
Dodana vrednost tovrstnega jezikovnega vira za prevajalce je v
tem, da na enem mestu na pregleden način prikaže širok nabor kolokacij, med katerimi je nato mogoče izbrati tisto, ki je tako s pomenskega
kot tudi sobesedilnega vidika najustreznejša v danem kontekstu.
Pri razumevanju kolokacij in njihovi rabi je ključno upoštevanje besedilnega konteksta, zato so vsi primeri kolokacij v KSSS ponazorjeni z
zgledi rabe iz dejanskih besedil, na voljo pa je tudi povezava do korpusa
Gigafida5. KSSS vsebuje stopenjski prikaz gesel, predstavitev kolokacijskih nizov v sobesedilu ter različne možnosti filtriranja in razvrščanja
kolokacijskih podatkov.
Slika 1 prikazuje rezultat iskanja kolokacij za samostalnik informacija. Na levi strani je ob izpisu gesla podan grafični prikaz stopnje prečiščenosti gesla v obliki rdeče piramide – geslo informacija je tako na
drugi stopnji od petih, kjer so »odstranjene (…) skladenjske strukture
z veliko šuma ter kolokatorji, ki se v večini primerov pojavljajo v neustreznih kolokacijah«.6 Na desni strani je prikazanih nekaj primerov
4
5
6
Širši pregled področja kolokacij ponuja Gries (2013).
https://viri.cjvt.si/gigafida/ (Krek idr., 2020; Logar Berginc idr., 2020)
Za opise ostalih stopenj glej https://viri.cjvt.si/kolokacije/slv/about#
28
Raba jezikovnih virov in KSSS med študenti prevajalstva
Slika 1: Primer iztočnice informacija v KSSS.
kolokacij, ki so razvrščene glede na kolokatorje (za podrobnejši opis
razvrstitev kolokacij v slovarskem vmesniku glej Arhar Holdt, 2021).
Ena izmed možnosti naprednega iskanja so filtri na levi strani, kjer za
dotični primer lahko izberemo kategorije »s samostalniki«, »z glagoli«,
»s pridevniki«, »s prislovi« in »Predlogi«. Pri slednjih lahko s spustnega
seznama določimo predlog, za katerega želimo poiskati primere kolokacij. Podobni dodatni možnosti se ponudita tudi pri samostalnikih in
pridevnikih, kjer lahko rezultate omejimo glede na sklon.
3
Študija in metodologija
3.1
Namen in raziskovalna vprašanja
Študenti Oddelka za prevajalstvo na Filozofski fakulteti v Ljubljani se v
prvem letniku dodiplomskega študija Prevajalstvo pri predmetu Uvod
v prevajanje in informacijsko družbo seznanijo z različnimi jezikovnimi
viri in tehnologijami za slovenščino, med drugim tudi s KSSS. Ker je namen našega prispevka osvetliti odnos študentov do jezikovnih in drugih
prevajalskih virov in priročnikov ter njihovo mnenje o uporabniški izkušnji s KSSS, bomo v raziskavi skušali odgovoriti na naslednja vprašanja:
1. S katerimi slovarskimi viri in drugimi jezikovnimi pripomočki so seznanjeni študenti Oddelka za prevajalstvo v Ljubljani in katere uporabljajo pri svojem prevajalskem delu?
29
Slovenščina 2.0, 2022 (1) | Razprave
2. S kakšnimi viri si študenti med prevajanjem iz angleščine v slovenščino pomagajo pri iskanju prevodnih rešitev za kolokacije?
3. Kako dobro so študenti seznanjeni s KSSS in na kakšne načine ga
umeščajo v svoj prevajalski proces pri reševanju specifičnih prevodnih težav med prevajanjem kolokacij?
3.2
Zasnova študije
O tem, kako lahko raziskujemo različne potrebe in mnenja uporabnikov
različnih jezikovnih virov, lahko najdemo več v Arhar Holdt idr. (2015,
str. 197), ki navajajo, da se uporabniške raziskave lahko poslužujejo:
»(I) anket in intervjujev, ki tipično poizvedujejo, kako pogosto
vprašani slovar(je) uporabljajo, za katere namene, kako v splošnem ocenjujejo uporabnost obstoječih priročnikov in kakšnih
sprememb si želijo; (II) opazovanja slovarske rabe, kjer se z
različnimi pristopi ugotavlja, katere informacije slovarski uporabniki iščejo, kako iskanje poteka, ali so bili podatki uspešno
pridobljeni ali ne; (III) eksperimentov in testov, npr. za preverjanje, kako dobro testiranci slovarske podatke razumejo; in (IV)
evalvacij posameznih slovarjev, npr. intuitivnosti in preglednosti uporabniškega vmesnika in podobno.«
Vsi ti metodološki principi lahko raziskovalcem razkrijejo poznavanje jezikovnih priročnikov in njihovo rabo, obenem pa osvetljujejo, kako
uporabniki »sami ocenjujejo svoje potrebe, navade in želje glede uporabe slovarja, kaj jim je pri določenem slovarju všeč in kaj ne, pa tudi,
kaj v določenem slovarju iščejo v procesu uporabe« (Arhar Holdt idr.,
2015, str. 197). Arhar Holdt (2015, str. 147) prav tako pravi, da je za
raziskovanje uporabniških navad in mnenj glede rabe jezikovnih virov
sicer »smotrno uporabiti obstoječo metodologijo področja«, kot so na
primer raba anket, intervjujev in testiranj, vendar nujno »z upoštevanjem opozoril stroke« (prim. Tarp, 2009; Müller-Spitzer, 2014).
V naši raziskavi smo tako uporabili kombiniran metodološki pristop, kjer smo povezali predvsem prvi in drugi metodološki pristop, ki
ju navajajo Arhar Holdt idr. (2015, str. 197). V prvem delu raziskave
smo proučevali podatke, pridobljene s pomočjo uporabniškega vpra30
Raba jezikovnih virov in KSSS med študenti prevajalstva
šalnika o rabi jezikovnih virov med študenti prevajalstva, v drugem pa
analizirali podatke, pridobljene s pomočjo opazovanja prevajalskega procesa izbrane ciljne skupine študentov prevajalstva pri iskanju
prevodnih rešitev izbranih kolokacij, še posebej s pomočjo KSSS, ter
preverjali njihovo uporabniško izkušnjo s pomočjo polstrukturiranega
intervjuja po prevajalski nalogi. Šorli in Ledinek (2017, str. 388), ki sta
se v svoji raziskavi prav tako odločili za uporabo spletnega vprašalnika,
se pri tem sklicujeta na Müller-Spitzer idr. (2012, str. 5), ki pravijo, da
na tak način lahko pridobimo bolj informirane podatke (prim. tudi Šorli,
2018). Podobno so s kombiniranjem različnih metodoloških pristopov
svoje raziskave izvajali tudi Pori idr. (2020) ter Pori idr. (2021) pri evalvaciji uporabniškega vmesnika KSSS, prav tako pa tudi Arhar Holdt idr.
(2018) ter Arhar Holdt in Čibej (2020) pri uporabniških raziskavah Slovarja sopomenk sodobne slovenščine.
Zgoraj omenjene študije so prispevale k odločitvi, da s prepletom
različnih metodoloških pristopov lahko najbolje osvetlimo uporabniško izkušnjo in odnos do rabe različnih jezikovnih virov in priročnikov
med bodočimi prevajalci, saj s pomočjo triangulacije podatkov (prim.
npr. Alves, 2003; Hirci, 2007) lahko prispevamo k celovitejši osvetlitvi
obravnavane tematike.
3.2.1 Prvi del raziskave: Vprašalnik in kvantitativna analiza
podatkov
V prvem delu bomo predstavili rezultate kvantitativnih podatkov, ki
smo jih pridobili s pomočjo vprašalnika o rabi jezikovnih virov med študenti prevajalstva. Arhar Holdt (2015) v svojem članku sicer izpostavlja
opozorila Tarpa (2009, str. 290), da je ob vključevanju študentov v tovrstne raziskave treba upoštevati, da njihove uporabniške navade, želje in
preference ne predstavljajo uporabniških izkušenj celotne populacije,
vendar pa je pri raziskovanju »rabe slovarjev ali pridobivanja jezikovne
kompetence v času študija« izbira te uporabniške skupine »smiselna in
smotrna« (Arhar Holdt, 2015, str. 144). Ta uporabniška skupina je bila
za našo raziskavo izbrana namenoma, saj vsako izboljšavo izobraževalnega procesa razumemo kot dodano vrednost našemu pedagoškemu
udejstvovanju. Na Oddelku za prevajalstvo v Ljubljani namreč stremimo
31
Slovenščina 2.0, 2022 (1) | Razprave
k temu, da bi diplomante čim bolje opremili z ustreznim poznavanjem
in rabo relevantnih jezikovnih virov ter kritičnim ovrednotenjem najdenih informacij, da so čim bolje pripravljeni za nadaljnje profesionalno
prevajalsko delo.
Po pregledu različnih slovarjev in drugih jezikovnih virov za jezikovni par slovenščina-angleščina so študenti Oddelka za prevajalstvo
Univerze v Ljubljani odgovarjali na specifična vprašanja, vezana na uporabniško izkušnjo s KSSS: kako dobro so seznanjeni s tem jezikovnim
virom in kako pogosto ga uporabljajo pri svojem prevajalskem delu,
kako uporaben se jim zdi pri iskanju specifičnih kolokacij in podobno.
Vprašalnik, ki sestoji iz 22 vprašanj tako odprtega kot zaprtega tipa,
smo sestavili s pomočjo spletnega orodja za anketiranje 1KA. Vprašalnik vsebuje dva dela – vsebinski del vključuje 19 vprašanj, ki se nanašajo na pridobivanje podatkov o jezikovnih virih in uporabniških izkušnjah, zadnja tri vprašanja pa zajemajo demografske podatke o spolu,
letniku študija in jezikovni smeri respondentov.
V vsebinskem delu so najprej zastavljena vprašanja o uporabniških
izkušnjah z jezikovnimi viri za jezikovni par slovenščina-angleščina, v
drugem delu pa so navedena bolj specifična vprašanja, ki se osredotočajo na delo s kolokacijami, s strategijami iskanja ustreznih kolokacij in
uporabniško izkušnjo s KSSS. Čeprav je večina vprašanj zaprtega tipa,
kjer so možni odgovori da/ne ali izbiranje med več različnimi vnaprej
podanimi možnostmi, je pri vsakem vprašanju respondent povabljen,
da poda tudi druge informacije ali dodatno opiše svojo uporabniško izkušnjo. Prav te vrste informacij so še posebej dragocene, saj podrobneje osvetljujejo raziskovano tematiko.
K izpolnjevanju spletnega vprašalnika 1KA o uporabniški izkušnji z
različnimi jezikovnimi viri, s poudarkom na prevajanju kolokacij in uporabniški izkušnji s KSSS, so bili povabljeni vsi redno vpisani študenti
Oddelka za prevajalstvo Univerze v Ljubljani. Izpolnjevanje vprašalnika je bilo na voljo osem tednov, in sicer od 15. januarja do 15. marca
2021. Po nekaj tednih aktivne ankete smo vse morebitne respondente
ponovno povabili k sodelovanju pri izpolnjevanju vprašalnika.
32
Raba jezikovnih virov in KSSS med študenti prevajalstva
3.2.2 Drugi del raziskave: Snemanje zaslona med prevajalsko
nalogo in zaključni intervju
Kvalitativne podatke smo pridobili z opazovanjem prevajalskega procesa pri prevajanju izbranih kolokacij. Neposredno opazovanje uporabnikove aktivnosti na zaslonu namreč nudi podatke o tem, kdaj in kako
prevajalci tvorijo prevod, tj. v kakšnih časovnih razsežnostih se ga lotevajo, kako pogosto revidirajo določene segmente, kako pogosto iščejo
po virih informacij, kako pogosto preverjajo pravilno razumevanje besedila in ustreznost prevodnih rešitev v slovarjih, enciklopedijah in drugih
virih informacij (prim. npr. Hansen, 1999, 2003; Hirci, 2007, 2009b;
Jakobsen, 2003; Jensen in Jakobsen, 2000; Jääskeläinen, 1999). Podatke o prevajalskem procesu lahko pridobimo s snemanjem oz. beleženjem celotnega prevajalskega procesa (npr. Translog), s snemanjem
oz. z zajemom računalniškega zaslona (npr. Camtasia ali CamStudio,
OBS Studio ipd.), ali z različnimi tehnologijami za sledenje premikanja
oči po zaslonu (angl. eye-tracking devices). Programi za zajem računalniškega zaslona posnamejo vse aktivnosti: od premikanja z miško,
do odpiranja oken na spletu, pregledovanja različnih dokumentov, iskanja po različnih virih informacij, jezikovnih priročnikih in podobno. Natančno dokumentirajo, kaj se dogaja na zaslonu in v obliki avdio-video
zapisa beležijo vse aktivnosti uporabnika. Shranjene posnetke lahko
raziskovalec ponovno pregleduje in analizira (podrobneje v Hirci, 2007
in Hirci, 2009b). Ta metoda se je v preteklosti pogosto kombinirala z
metodo PGR (tj. protokol glasnega razmišljanja, angl. TAP oz. think-aloud protocol). Ker pa je Bernardini (2001, str. 242–263) že pred časom
opozarjala, da mora biti izpolnjenih kar nekaj pogojev za objektivizacijo
dela z metodo PGR, sicer težave, ki se lahko pojavljajo pri delu s to metodo, postavljajo pod vprašaj veljavnost njene aplikacije na prevajalsko
delo, se v svoji raziskavi nismo odločili za uporabo te metode. Smo se
pa za pridobitev dodatnih informacij, ki prav tako osvetljujejo prevajalski proces, odločili uporabiti polstrukturirani intervju.
V drugem delu študije, kjer smo želeli pridobiti kvalitativne podatke, smo študente najprej povabili k sodelovanju. S tistimi, ki so se odločili sodelovati, smo se dogovorili za termin, ko bo študija izvedena,
in jim posredovali dodatna navodila o celotnem poteku študije. Pred
izvedbo uporabniške raziskave smo sodelujoče seznanili tudi s tem, da
33
Slovenščina 2.0, 2022 (1) | Razprave
bodo podatki, pridobljeni med snemanjem zaslona, uporabljeni izključno v raziskovalne namene, in jih prosili za pisno privolitev za sodelovanje (prim. Pori idr., 2020).
Študenti so dobili v prevod krajše angleško besedilo (glej Prilogo
I), med prevajalskim delom pa smo jih snemali s programom za zajem
zaslona (v našem primeru smo uporabili Zoom, ki so ga študenti zaradi
študija na daljavo v zadnjih dveh letih dodobra spoznali in so vajeni dela
s tem programom). Ker je snemanje prevajalskega procesa potekalo na
platformi Zoom, so študenti lahko uporabili možnost deljenja celotnega
zaslona. Tako smo pri analizi podatkov lahko upoštevali celoten potek
prevajanja in načine iskanja po različnih prevajalskih virih. V navodilih
so bili sodelujoči pozvani, da naj prevedejo zgolj tiste povedi (in en podnaslov), v katerih se nahajajo označene kolokacije. Poudarili smo, da se
pri prevajanju lahko poslužujejo katerih koli jezikovnih virov in orodij,
ki jih tudi sicer uporabljajo pri svojem prevajalskem delu. Študenti za
dokončanje prevoda niso imeli časovnih omejitev.
Po zaključenem prevodu izbranih delov besedila smo s študenti izvedli še kratek intervju o dejanski uporabniški izkušnji med procesom
prevajanja. Ta korak do neke mere omogoča preverbo predpostavk oz.
dopolnitev vrzeli med samim snemanjem. Intervjuvanci so med polstrukturiranim intervjujem (glej Prilogo II) odgovarjali na vprašanja o
uporabi in koristnosti KSSS, kaj bi dodali ali spremenili v tem jezikovnem
viru, o prečiščenosti vira, o preklapljanju med dodatnimi viri in podobno.
3.3
Subjekti raziskave
V prvem delu vprašalnika, namenjenega raziskavi rabe jezikovnih virov,
so sodelovali študenti prevajalstva na Oddelku za prevajalstvo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, ki že poznajo delo s KSSS: s tem virom se namreč seznanijo med pedagoškim procesom v prvem letniku
dodiplomskega študija (BA); sodelovali so torej študenti od 2. letnika
BA naprej.
Petnajst študentov prostovoljcev, osem iz 2. (označeni z II 1–8) in
sedem iz 3. letnika (III 1–7) dodiplomskega študija, je kasneje sodelovalo tudi v drugem delu raziskave, tj. pri opazovanju prevajalskega
procesa in iskanju prevodnih rešitev kolokacij.
34
Raba jezikovnih virov in KSSS med študenti prevajalstva
4
4.1
Rezultati in diskusija
Rezultati vprašalnika o prevajalskih virih in rabi KSSS
Na spletno anketo je odgovorilo 100 anketirancev. Slaba polovica respondentov je bila s stopnje BA (42 %): osem iz prvega letnika, 21 iz
drugega letnika in 13 iz tretjega letnika dodiplomske stopnje. Relativno
dober odziv je bil tudi med študenti na magistrski (MA) stopnji, še posebej med študenti prvega letnika MA (18 %), medtem ko je sodelovalo
zgolj štiri odstotke študentov MA II. Med respondenti je bilo 84 % študentk in 16 % študentov, kar se relativno dobro sklada tudi s siceršnjo
zastopanostjo po spolu na Oddelku za prevajalstvo.
Anketo je v celoti izpolnilo 64 respondentov, medtem ko je bila v
36 primerih v določenih delih vprašalnika izpolnjena le delno. Več kot
polovico odgovorov (n = 64) so prispevali študenti z jezikovno kombinacijo slovenščina-angleščina-nemščina, kar je odslikava dejanske sestave študentov prevajalstva, saj je ta jezikovna kombinacija najpogosteje
zastopana na Oddelku za prevajalstvo v Ljubljani.
4.1.1 Tip jezikovnih virov
Na vprašanje o tipu jezikovnih virov (glej Grafikon 1) je večina respondentov odgovorila, da najpogosteje uporabljajo jezikovne vire v elektronski obliki (76 %) ali pa kombinacijo tiskanih in elektronskih virov (22 %).
2%
22 %
76 %
elektronski
oboje
tiskani
Grafikon 1: V kakšni obliki ponavadi uporabljate jezikovne vire – v tiskani ali elektronski?
(n = 100)
35
Slovenščina 2.0, 2022 (1) | Razprave
4.1.2 Raba jezikovnih virov pri prevajanju iz angleškega v slovenski
jezik
Pri prevajanju iz angleščine v slovenščino študenti prevajalstva najpogosteje iščejo prevodne rešitve v eno- (77 %) in dvojezičnih slovarjih
(92 %), pogosto tudi s pomočjo vzporednih besedil na spletu (60 %).
Skoraj polovica se jih poslužuje korpusov besedil (47 %), pogosta je
tudi raba slovarjev kolokacij, medtem ko po ostalih virih informacij respondenti posegajo manj pogosto (glej Grafikon 2).
dvojezične slovarje (Sl-AN, AN-SL)
92 %
enojezične slovarje
77 %
vzporedna besedila na spletu
60 %
korpuse besedil
47 %
druge referenčne vire (slovarje
kolokacij, tezavre, itd.)
38 %
drugo
1%
0%
20 %
40 %
60 %
80 %
100 %
Grafikon 2: Katere jezikovne vire najpogosteje uporabljate pri prevajanju iz angleškega v
slovenski jezik? (n = 90)
4.1.3 Referenčni viri za slovenščino
Respondenti so dobro seznanjeni s slovenskimi jezikovnimi in drugimi
referenčnimi viri. Iz Grafikona 3 je tako razvidno, da jih največ uporablja
enojezične referenčne slovarje (94 %), manj jih posega po pravopisnih
priročnikih (43 %). Več kot polovica respondentov se poslužuje tudi
korpusnih virov (57 %) in slovarja sinonimov (66 %), nekaj manj kot
polovica pa med svojim prevajalskim delom posega po KSSS (50 %).
Eden od respondentov je v dodatnem komentarju omenil, da se včasih
za nasvet obrne na jezikovno svetovalnico (sicer v dodatnem komentarju ni specifično označeno, a verjetno gre za svetovalnico ISJFR7).
7
ISJFR – Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša
36
Raba jezikovnih virov in KSSS med študenti prevajalstva
referenčne slovarje
94 %
slovar sinonimov
66 %
korpusne vire
57 %
slovar kolokacij
50 %
pravopisne priročnike
43 %
drugo
1%
0%
20 %
40 %
60 %
80 %
100 %
Grafikon 3: Katere slovenske referenčne vire najpogosteje uporabljate? (n = 90)
4.1.4 Iskanje ustreznih kolokacij
Ko smo anketirance spraševali o različnih virih, ki se jih poslužujejo pri
iskanju ustreznih kolokacij (Grafikon 4), so odgovarjali, da v večini primerov najprej skušajo poiskati ustrezne rešitve kar s spletnim iskalnikom (81 %). Če na ta način ne uspejo dobiti ustreznih rešitev, iščejo
po korpusnih virih (67 %), ali pa po spletnih slovarjih kolokacij (67 %).
Zgolj redki se obrnejo po pomoč tudi na forume prevajalcev ali iščejo
pomoč prek neposrednih komunikacijskih kanalov.
s pomočjo spletnega brskalnika
81 %
v spletnih slovarjih kolokacij
67 %
v korpusnih virih
67 %
s pomočjo forumov prevajalcev
9%
s pomočjo e-pošte in neposrednih
komunikacijskih kanalov
4%
0%
20 %
40 %
60 %
80 %
100 %
Grafikon 4: Ko iščete prevodne ustreznice za določene kolokacije, kje najpogosteje najdete ustrezne rešitve? (n = 69)
37
Slovenščina 2.0, 2022 (1) | Razprave
4.1.5 Strategije iskanja ustreznih prevodnih rešitev za kolokacije
Pri vprašanju o strategijah pri iskanju ustreznih kolokacij so bili odgovori respondentov v odprtem delu vprašalnika zelo raznoliki, med drugim
so navajali, da (navedeno verbatim):
• Ponavadi naprej pogledam v slovar kolokacij, če tam ne najdem
ustrezne rešitve, navadno potem iščem rešitev s pomočjo spletnega
brskalnika, nato pa še v korpusnih virih.
• Napišem jedro kolokacije in prebiram zadetke.
• https://www.freecollocation.com/ in korpusni pristop z določitvijo
okolice.
• Najprej določim pomen, če ne najdem ustreznice v slovenščini, pogledam v korpus in slovar kolokacij.
• S pomočjo iskanja v okolici poiščem kolokacijo v korpusu, nato kolokacije, ki jih tam najdem, še poišem na spletnem brskalniku.
• Kolokacijo, ki se mi zdi ustrezna, vnesem v brskalnik, da ugotovim,
ali se pogosto pojavlja. Če to iskanje ne obrodi rezultatov, kolokacije
iščem še v korpusih.
• Kolokacijo poskušam najti najprej na Glosbe8. Če dobim primerne
zadetke, jih preverim še na spletu (predvsem, kako pogosto se uporabljajo). Če na Glosbe ni zadetkov, pa iščem s pomočjo Googla in
raznih enojezičnih slovarjev.
• Zelo odvisno od primera. Navadno najprej preverim v slovarju kolokacij in če ne najdem rešitve, jo skušam najti s pomočjo spletnega
brskalnika. Vsekakor to iskanje poteka malo zmedeno in vzame kar
nekaj časa ...
• Za slovenske kolokacije uporabljam iskanje v okolici na Gigafida9,
za druge pa predvsem besedne zveze, navedene v slovarju. Če ne
najdem iskanega, pa vpišem v spletni brskalnik in iščem zadetek, ki
se mi zdi, kot da je verodostojen vir.
• Kolokacijo vpišem v strojni prevajalnik ali pa slovar (če je krajša in če
predvidevam, da jo slovar sploh vsebuje). Ko dobim zadetek, ga še enkrat vpišem v spletni iskalnik in si ogledam najbolj priljubljene zadetke,
da preverim, ali je prevod v strojnem prevajalniku/slovarju ustrezen.
• Če imam določeno kolokacijo že v mislih in želim le preveriti njeno
rabo, to navadno storim kar v brskalniku, če rezultat ni ravno prepri8
9
https://sl.glosbe.com/
https://viri.cjvt.si/gigafida/
38
Raba jezikovnih virov in KSSS med študenti prevajalstva
•
•
•
•
•
•
•
čljiv, preverim še v korpusih ipd. Kadar sem zelo v dvomih, za nasvet
vprašam koga od kolegov.
V brskalniku iščem besedo, ki jo potrebujem, in gledam vire, ki imajo
več jezičnih možnosti. Ko najdem prevod, preverim še v enojezičnem
slovarju ali slovarju kolokacij.
Kolokacije vtipkam v splet in poskušam izluščiti njihov pomen iz zadetkov ali (če se mi vsaj malo sanja, kaj iščem) vtipkam vse ideje v
korpusni vir, ki mi nato pokaže, kateri bi bil najbolj ustrezen. Po vsem
tem presodim, ali sem do odgovora že prišla ali naj iščem naprej.
Ang-slo: z enojezičnimi angleškimi slovarji raziščem pomen, nato
navadno kolokacijo najprej poiščem v Glosbeju in nato preverim
z iskanjem na spletu ali v Gigafidi. Včasih iščem kolokacije tudi v
slovarju kolokacij, ampak ni prav pregleden. Slo-ang: ne poznam
dobro angleških korpusov in kolokacijskih virov, zato navadno vse
iščem na spletu.
Najprej preverim v kolokacijskem slovarju, včasih vpišem v Google
in preverim, če so zadetki iz kredibilnih strani.
Najprej v spletnem slovarju kolokacij napišem stalno besedno zvezo
in nato dobljeni prevod vpišem v spletni brskalnik, da vidim, če je
prevod zanesljiv.
Kadar iščem po korpusnih virih, vpišem besedo, za katero ne vem, s
čimer kolocira, in odkljukam besedno(-e) vrsto(-e), ki jo/jih iščem.
Moja prva izbira je skoraj vedno slovar. V primeru, da se mi najden
prevod ne zdi ustrezen za ta določen kontekst, iščem naprej po korpusih, forumih, člankih itd.
4.1.6 Poznavanje KSSS
Večina respondentov je na vprašanje o tem, kje so spoznali KSSS (Grafikon 5), odgovorila, da na fakulteti (76 %), najprej pri predmetu Uvod v
prevajanje in informacijsko družbo, kasneje pa tudi pri kakšnem izmed
prevajalskih modulov, nekaj se jih je z njim seznanilo prek spleta ali pa
so za ta jezikovni vir slišali od prijateljev.
Kljub temu, da se študenti Oddelka za prevajalstvo v Ljubljani s tem
jezikovnim virom seznanijo med pedagoškim procesom že v prvem letniku dodiplomskega študijskega programa, je 15 % respondentov odgovorilo, da KSSS ne poznajo.
39
Slovenščina 2.0, 2022 (1) | Razprave
na predavanjih
76 %
KSSS ne poznam
15 %
na spletu
6%
pri prijateljih
3%
0%
20 %
40 %
60 %
80 %
100 %
Grafikon 5: Kje ste se seznanili s KSSS? (n = 67)
Na vprašanje o tem, kako dolgo že uporabljajo ta jezikovni vir (prim.
Grafikon 6), je 34 % respondentov odgovorilo, da ga uporabljajo že več
kot eno leto, 33 % ga uporablja manj kot eno leto, 12 % vprašanih pa že
celo več kot dve leti. Je pa kar 19 % respondentov odgovorilo, da KSSS
pri svojem prevajalskem delu ne uporabljajo.
več kot eno leto
34 %
manj kot eno leto
33 %
KSSS ne uporabljam
19 %
več kot 2 leti
12 %
drugo
4%
0%
20 %
40 %
60 %
80 %
100 %
Grafikon 6: Kako dolgo že uporabljate KSSS? (n = 67)
Respondenti so navajali (glej Grafikon 7), da KSSS uporabljajo predvsem, da preverijo različne variante kolokacij, ki so na voljo (60 %), da
preverijo ustreznost besedne zveze kot prevodno rešitev (60 %), da
preverijo samo pogostost besedne zveze (52 %), nekateri pa tudi, da
preverijo, s katerim predlogom se veže iskana beseda (34 %).
40
Raba jezikovnih virov in KSSS med študenti prevajalstva
Da preverim, če sem kot prevodno ustreznico
uporabil/a ustrezno besedno zvezo.
Da preverim različne variante kolokacij, ki so na
voljo.
60 %
60 %
Da preverim pogostost besedne zveze.
52 %
Da preverim rabo besedne zveze.
39 %
Da preverim, s katerim predlogom se veže
iskana beseda.
34 %
KSSS ne uporabljam.
19 %
0%
20 % 40 % 60 % 80 % 100 %
Grafikon 7: Zakaj uporabljate KSSS? (n = 67)
4.1.7 Strategije iskanja po KSSS
Kot je razvidno iz Grafikona 8 je največ respondentov navedlo, da preverijo tudi druge možnosti, ki so ponujene v KSSS, preden uporabijo
najdeno rešitev pri določeni iztočnici (72 %); 52 % respondentov je odgovorilo, da se skušajo sami domisliti različnih kolokacij, ki bi ustrezale
sobesedilu, preden sploh začnejo iskati po elektronskem slovarju; 48
% respondentov dodaja, da pregledajo tudi vse ostale ponujene možnosti, ko najdejo določeno iztočnico.
Preden uporabim najdeno rešitev pri določeni iztočnici,
preverim še druge možnosti.
72 %
Preden začnem iskati po e-slovarju, se sam/a skušam
domisliti različnih kolokacij, ki bi ustrezale danemu…
52 %
Ko najdem iztočnico, pregledam vse ponujene
možnosti.
48 %
KSSS ne uporabljam.
18 %
Preden začnem iskati po e-slovarju, pozorno preberem
uvodna navodila o rabi.
5%
Ko najdem iskano rešitev pri določeni iztočnici, jo
nemudoma uporabim in ne pregledam drugih…
2%
0%
20 %
40 %
Grafikon 8: Kakšne so vaše strategije iskanja po KSSS? (n = 65)
41
60 %
80 %
100 %
Slovenščina 2.0, 2022 (1) | Razprave
Več o tem, ali in na kakšen način študenti prevajalstva dejansko
uporabljajo KSSS je predstavljeno v naslednjem razdelku, kjer je prikazan prevajalski proces na izbranem številu študentk in študentov, ki so
se prostovoljno javili k sodelovanju v tem delu raziskave.
4.2
Rezultati opazovanja prevajalskega procesa in rabe KSSS
V drugem delu raziskave je sodelovalo 15 študentov, in sicer osem študentov 2. letnika in sedem študentov 3. letnika dodiplomskega študija.
Od tega je v drugem letniku sodelovalo šest študentk in dva študenta,
ki študirajo na jezikovnih smereh slovenščina-angleščina-nemščina (7)
in slovenščina-angleščina-francoščina (1), v tretjem letniku pa sedem
študentk, ki so vpisane na smereh slovenščina-angleščina-nemščina
(3) in slovenščina-angleščina-francoščina (4). Kot je bilo že omenjeno,
vsi študenti Oddelka za prevajalstvo v prvem letniku spoznajo KSSS in
so seznanjeni tako z njegovo vlogo kot tudi z različnimi načini uporabe
tega slovarskega vira.
Sledi analiza podatkov, ki smo jih pridobili s snemanjem dogajanja
na zaslonu med prevajalskim procesom, analiza prevodnih rešitev ene
od kolokacij ter analiza rezultatov, ki smo jih pridobili s pomočjo polstrukturiranega intervjuja po prevajalski nalogi.
4.2.1 Prevodne rešitve za kolokacijo št. 4
Z vidika prevajanja se je poved, v kateri se nahaja kolokacija release
information, izkazala za najbolj zahtevno, saj je že izvirnik nekoliko problematičen. Samostalniška besedna zveza the way v funkciji premega
predmeta, ki sledi glagolu criticise, se namreč najpogosteje uporablja
v smislu »kritizirati način, na katerega je bilo nekaj storjeno«, v analiziranem primeru pa ima drugačen pomen, saj poved govori o tem, da so
znanstveniki kritizirali dejstvo, da je bila ta informacija sploh posredovana medijem, ne pa način, kako je bilo to storjeno.
V Tabeli 1 so prikazane prevodne rešitve, ki so bile označene kot neustrezne (II-1, II-5 in II-7) oz. delno ustrezne (III-2, III-3 in III-5), in
jezikovni viri, ki so jih študenti puporabili med prevajanjem. V prvo skupino spadajo tiste, ki izkazujejo skladenjsko neustreznost v ciljnem jeziku
ali pa gre za pomensko neustrezno prevodno rešitev, četudi je bila upo42
Raba jezikovnih virov in KSSS med študenti prevajalstva
rabljena slovenska kolokacija z visoko pogostostjo. Kot zgolj delno oz.
pogojno ustrezne smo opredelili prevode kolokacij, ki so se pomensko
preveč oddaljili od izvirnika ali pa jih zaznamuje skladenjsko netipična
oblika. V to skupino spada tudi delna prevodna rešitev (III-7), kjer ni prevedena celotna poved, temveč zgolj kolokacija, ki je sicer ustrezna.
Študentskim prevodnim rešitvam smo za primerjavo dodali še
strojne prevode, ki jih sicer pri prevajanju te povedi ni uporabil nihče,
čeprav pri prevajanju niso imeli omejitve virov. Prevoda Google Translate in DeepL sta v celoti identična, uporabljata ustrezno kolokacijo,
ki pa je glede na izvirnik že nekoliko interpretativna – pri tej prevodni
rešitvi je kritika znanstvenikov še bolj uperjena proti medijem in ne prenagljeni odločitvi njihovih stanovskih kolegov. S tega vidika je prevodna
rešitev, ki jo ponudi eTranslation, nekoliko bližje izvirniku. V vseh treh
strojnih prevodih pa je the way preveden zelo dobesedno s samostalnikom način.
Tabela 1: Prikaz neustreznih oz. delno ustreznih prevodnih rešitev in jezikovnih virov, ki so
jih študenti uporabili pri iskanju prevodnih rešitev za kolokacijo št. 4
Kolokacija št. 4
Viri
Uspešnost strategije
iskanja po KSSS
IZVIRNIK
Some scientists have criticised the way the information was released
to the media before it had been thoroughly confirmed.
II-1
Nekateri znanstveniki so skritizirali
način, kako je bila informacija, prej
ko je sploh bila temeljito potrjena,
deljena z mediji.
brez virov
/
II-5
Nekateri znanstveniki so skritizirali
način izdaje podatkov medijem, še
pred tem, ko so bili potrjeni.
angleški
kolokacijski
slovar ozdic.
com
/
II-7
Nekateri znanstveniki so kritizirali
način, da so novico objavili v javnosti,
še preden so jo temeljito preverili.
spletni an-sl
slovar Pons,
KSSS
?
III-2
Nekateri znanstveniki kritizirajo način,
ki je bil uporabljen za posredovanje
informacij javnosti, preden so bile te
temeljito preverjene.
veliki
an-sl slovar
(Amebisov
pregledovalnik
podatkovnih
zbirk ASP32),
KSSS
?
43
Slovenščina 2.0, 2022 (1) | Razprave
Kolokacija št. 4
Viri
Uspešnost strategije
iskanja po KSSS
IZVIRNIK
Some scientists have criticised the way the information was released
to the media before it had been thoroughly confirmed.
III-3
Nekateri strokovnjaki so kritizirali
način, na katerega so bile informacije
sporočene medijem, preden so bile
potrjene.
Evrokorpus,
KSSS
III-5
Nekateri znanstveniki so kritizirali
dejstvo, da so mediji objavili
informacijo preden bi jo lahko
popolnoma potrdili.
korpus Gigafida
III-7
*kako je bila informacija posredovana
KSSS
Google
Translate
Nekateri znanstveniki so tako kritizirali
način, na katerega so bile informacije
objavljene v medijih, še preden so bile
temeljito potrjene.
/
/
DeepL
Nekateri znanstveniki so kritizirali
način, na katerega so bile informacije
objavljene v medijih, še preden so bile
temeljito potrjene.
/
/
e-translation Nekateri znanstveniki so kritizirali
način, kako so bile informacije
posredovane medijem, preden so bile
temeljito potrjene.
/
/
Ne
/
Da
Opombe. * = prevod zajema zgolj kolokacije in ne celih povedi ; / = KSSS
ni bil uporabljen; ? = Najdena kolokacija je primerna, a je prevodna
rešitev celotne povedi neustrezna.
Iskalni nizi študentov, katerih prevodne rešitve so bile ocenjene kot neustrezne oz. delno ustrezne:
II-1: prevedeno brez uporabe jezikovnih virov
II-5: uporabljen angleški kolokacijski slovar ozdic.com z iskalnima nizoma information in released information; KSSS: ni bil uporabljen
II-7: angleško-slovenski slovar Pons za iskanje ustreznic besed release, some in thoroughly; KSSS: samostalnik novica, filter »z glagoli«
III-2: uporabljen veliki angleško-slovenski slovar (Amebisov pregledovalnik podatkovnih zbirk ASP32) za glagol criticise; KSSS: samostalnik informacija, brez filtrov
III-3: Evrokorpus z iskalnima nizoma released information in information released; KSSS: izdaja podatkov (brez zadetkov)
44
Raba jezikovnih virov in KSSS med študenti prevajalstva
III-5: uporabljen slovensko-angleški spletni slovar Pons za glagol criticise, korpus Gigafida z iskalnima nizoma izdati informacijo in
objaviti informacijo ter SSSS za glagole kritizirati, grajati in izdati;
KSSS: ni bil uporabljen
III-7: uporabljen samo KSSS: samostalnik informacija, filter »z glagoli«
Pri prevajanju kolokacije št. 4 zgolj en študent ni uporabil nobenih jezikovnih virov, pri štirih med uporabljenimi jezikovnimi viri ni bilo
KSSS, deset pa jih je KSSS uporabilo. Med šestimi prevodnimi rešitvami, ki smo jih označili kot neustrezne oz. zgolj delno ustrezne (II-1, II5, II-7, III-2, III-3 in III-5), pri polovici študenti niso uporabili KSSS.
V Tabeli 2 so prikazane prevodne rešitve, ki so bile označene kot
ustrezne, in jezikovni viri, ki so jih študenti pri tem uporabili.
Tabela 2: Prikaz ustreznih prevodnih rešitev in jezikovnih virov, ki so jih študenti uporabili
pri iskanju prevodnih rešitev za kolokacijo št. 4
Kolokacija št. 4
Viri
Uspešnost strategije
iskanja po KSSS
IZVIRNIK Some scientists have criticised the way the information was released
to the media before it had been thoroughly confirmed.
II-2
Nekateri znanstveniki so kritizirali,
kako je informacija lahko prišla v medije
preden je bila temeljito preverjena.
KSSS
Da
II-3
Nekateri znanstveniki so kritizirali
dejstvo, da so bile informacije
posredovane medijem, še preden
so bile temeljito potrjene.
KSSS, spletni
an-sl in sl-an
slovar (Pons)
Da
II-4
Nekateri znanstveniki so kritizirali
način, kako so bile medijem
posredovane informacije, predno
so bile natančno potrjene.
KSSS
Da
II-6
Nekateri znanstveniki so kritizirali
način, kako so bile informacije
posredovane medijem, preden
so bile dokončno potrjene.
KSSS, spletni
an-sl slovar
(Pons)
Da
II-8
Nekateri znanstveniki so močno
kritizirali dejstvo, da so informacije
prišle v medije, preden so bile
dokončno potrjene.
Fran, Gigafida
/
45
Slovenščina 2.0, 2022 (1) | Razprave
Kolokacija št. 4
Viri
Uspešnost strategije
iskanja po KSSS
IZVIRNIK Some scientists have criticised the way the information was released
to the media before it had been thoroughly confirmed.
III-1
Nekateri znanstveniki kritizirajo dejstvo,
da je bila informacija posredovana
medijem, še preden so jo v celoti
potrdili.
KSSS, Gigafida,
veliki an-sl
slovar (Amebisov
pregledovalnik
podatkovnih
zbirk ASP32)
III-4
Nekateri znanstveniki so kritizirali način,
kako so bile informacije posredovane
medijem, še preden so bile potrjene.
sl-an vzporedni
korpus Linguee,
Vejice 1.0
III-6
Nekateri znanstveniki so kritizirali, da je
bila informacija posredovana medijem,
preden je bila dodobra potrjena.
KSSS
Da
/
Ne
Opomba. / = KSSS ni bil uporabljen
Med osmimi študenti, katerih prevodne rešitve so ustrezne, jih je
KSSS uporabilo šest, od tega pet uspešno in ena neuspešno.
II-2: KSSS: glagol preveriti, brez uporabe filtrov; iskanje uspešno, raba
preverjena tudi z zgledi
II-3: KSSS: samostalnik informacija, filter »s pridevniki«, brez uspeha;
glagol posredovati, brez uporabe filtra; iskanje uspešno – posredovati informacijo
II-4: KSSS: samostalnik informacija, filter »z glagoli«; iskanje uspešno
– posredovati informacijo, raba preverjena z zgledi
II-6: KSSS: samostalnik informacija, brez uporabe filtrov; kliku na kolokacijo dobiti informacijo, aktiviranje filtra »z glagoli«; iskanje
uspešno – posredovati informacijo
II-8: KSSS: ni bil uporabljen
III-1: KSSS: samostalnik informacija, brez uporabe filtrov, klik na vrstico kolokacij z glagoli; iskanje uspešno – posredovati informacijo,
pogostost kolokacije preverjena v korpusu Gigafida (informacija
+ filter »z glagoli«)
III-4: KSSS: ni bil uporabljen
III-6: KSSS: samostalnik informacija, brez uporabe filtrov; iz dogajanja
na zaslonu ni mogoče razbrati, ali je nefiltriran seznam kolokacij
kakor koli vplival ali pripomogel k prevodni rešitvi
46
Raba jezikovnih virov in KSSS med študenti prevajalstva
4.2.2 Analiza mnenj uporabnikov
V tem delu so predstavljeni rezultati raziskave, ki smo jih pridobili s
pomočjo vnaprej pripravljenega vprašalnika in polstrukturiranega intervjuja, kjer smo s pomočjo vodenih vprašanj subjektom raziskave po
opravljenem snemanju prevajalskega procesa skušali dopolniti informacije o samem poteku prevajanja in rabi KSSS pri iskanju prevodnih
rešitev za označene kolokacije.
Respondente10 smo vprašali, v kolikšni meri so seznanjeni s KSSS
in kako dolgo ga že uporabljajo: vsi sodelujoči so odgovorili, da so seznanjeni s tem jezikovnim virom, ki se jim zdi koristen za prevajalsko
delo. Sledi navedba posameznih vprašanj in odgovori posameznih respondentov.
4.2.2.1 Zakaj se vam KSSS zdi koristen?
(odgovori respondentov so podani verbatim):
II:-1 Ponudi izbor možnih kolokacij, izmed katerih nato lažje izberem
tisto pravo.
II-6: Dober vir, da dobiš kakšno idejo; povezava do Gigafide (daje možnost odločanja glede pogostosti).
III-1: Pregleden, hitrost iskanja kolokacij.
III-2: Preglednost iskanih nizov.
III-3: Ker se pri iztočnici vidi kontekst, ki ga lahko primerjaš z dano situacijo. Vidi se tudi pogostost uporabe. Daje možnost iskanja po
osnovnih oblikah posameznih besed.
4.2.2.2 Katere informacije, ki jih KSSS v zdajšnji obliki še ne vsebuje,
bi lahko prispevale k izboljšani uporabniški izkušnji s KSSS?
II-1: Da bi bile vse kolokacije pregledane (višja stopnja zanesljivosti).
II-4: Da bi bila pogostost (št. zadetkov) izražena numerično (ob samem zadetku, da ne bi bilo treba iti gledat v Gigafido).
II-8: Oznaka o zaznamovanosti kolokacij, povezava do drugih slovarjev znotraj virov CJVT za iskano besedo.
III-1: Bolj jasno pokazana pogostost posameznih kolokacij.
10 II (1-8) = študenti 2. letnika, III (1-7) = študenti 3. letnika
47
Slovenščina 2.0, 2022 (1) | Razprave
III-2: Nekateri vnosi niso pregledani (zanesljivost); filtri – da bi se bilo
mogoče vračati, ne samo ožati nabora (da ni treba iti še 1x od
začetka).
III-3: Podrobnejše informacije o virih, iz katerih so kolokacije pridobljene. Zoženje iskalnih parametrov. Nabor kolokacij ni dovolj širok.
III-4: Velik del vnosov še vedno ni pregledan – včasih naletiš na »nenavadne« primere (zmanjša zanesljivost; zaupanje v sam vir, zlasti
slabo za tiste, ki se jezika še učijo).
III-5: Nekatere besede še nimajo kolokacijskega para (premajhen obseg gesel).
III-6: Več kolokacij; da bi bila pogostost posameznih kolokacij bolj vidna.
II-7: Razvrstitev po »tematikah« (filtri, npr. medicina).
Od 15 subjektov raziskave zgolj dva nista seznanjena s tem, da lahko uporabniki tudi sami prispevajo k osveževanju informacij v KSSS s
tem, da glasujejo o primernosti že vnaprej strojno pripravljenih kolokacij oz. kolokatorjev (prim. Arhar Holdt, 2021). Zanimivo je, da se jim
ta možnost zdi pozitivna, »Ker vsi uporabljamo jezik in ga s tem tudi
sooblikujemo« (II-2).
4.2.2.3 KSSS obstaja le v elektronski različici. Se vam zdi zgolj
digitalna različica prednost? Če ja, zakaj?
II-1: Bistveno hitreje in dostopno (lažje posodabljanje).
II-8: Slovar je možno hitro posodabljati, mesto je neomejeno, zato lahko pridobimo številne podatke, ki jih drugače ne bi mogli (kot na
primer vir kolokacije). Uporablja se lahko na vsaki napravi.
III-1: Hitrost dostopa, napredne možnosti iskanja, preglednost, primeri, povezave.
III-3: Lažja dostopnost (sama naprava/telefon), lažje iskanje (vpis
ključne besede vs. listanje), lažje posodabljanje.
III-5: Hitrost iskanja; rezultate je lažje primerjati z drugimi viri; hiperpovezave, ki pomagajo pri iskanju; »cross-referencing« (vs. Fran).
48
Raba jezikovnih virov in KSSS med študenti prevajalstva
4.2.2.4 Kaj vam je pri KSSS najbolj všeč oz. kaj se vam zdi najbolj
uporabno?
II-1:
II-3:
II-4:
II-7:
III-3
Zelo pregleden. »Highfive« za barvo.
Možnost filtriranja (abecedni vrstni red ali vezljivost).
Preglednost samega vmesnika.
Pohvalil bi skalo, ki nakazuje pogostost uporabe.
To, da slovar ponudi različne kolokacijske pare, informacije o pogostosti rabe in tipu medija.
III-4: Da lahko zožimo izbor zadetkov.
III-6: Hitrejše iskanje; bolj natančno iskanje (ctrl + »f«); možna uporaba
več različnih virov istočasno; možnost integracije virov v druge vire.
4.3 Diskusija rezultatov
Uporabniška študija je pokazala, da večina študentov pri prevajalskem
delu redno uporablja predvsem elektronske jezikovne vire (podobne
ugotovitve najdemo že v Hirci, 2013 in Gorjanc, 2014), kar ne preseneča, saj se študenti prevajalstva med študijskim procesom pri različnih predmetih in prevajalskih seminarjih seznanijo z uporabo najrazličnejših prevajalskih pripomočkov. Zdi se, da to tudi na splošno velja
za mlajšo generacijo prevajalske skupnosti, ki preferira različne oblike
spletnih virov in orodij (prim. izsledke Šorli, 2018; za različne uporabniške skupine tudi Arhar Holdt, 2021).
Obenem je študija pokazala, da pri reševanju prevodnih težav pri
prevajanju kolokacij iz angleščine v slovenski jezik študentje posegajo
po raznovrstnih jezikovnih virih in priročnikih, vendar pa so strategije
posameznikov pri iskanju prevodnih ustreznic kolokacijskih parov izjemno raznolike. Če bi iskalne strategije, ki so jih respondenti navajali
v odprtem delu vprašalnika, skušali nekako strniti in posplošiti, bi jih
lahko združili v nekaj skupnih načinov iskanja kolokacij, in sicer:
a. Iskano kolokacijo vpišejo neposredno v spletni iskalnik, nato preverijo rabo v enojezičnih slovarjih, pogosto tudi v kolokacijskih slovarjih ali v korpusnih virih (npr. v korpusu Gigafida).
b. Iskati začnejo po kolokacijskih slovarjih (npr. na http://www.freecollocation.com), nato preverjajo rabo še po vzporednih besedilih v
korpusnih virih ali na spletu.
49
Slovenščina 2.0, 2022 (1) | Razprave
c.
Rabo kolokacije preverijo na slovarski platformi Glosbe, nato dodatno preverijo rabo na spletu ali v korpusu Gigafida.
d. Iskane kolokacije vtipkajo v strojni prevajalnik (Google Translate ali
DeepL) in nato rabo preverijo v spletnih iskalnikih.
Za ta del uporabniške študije povsem primerljivih izsledkov drugih
študij ne najdemo, saj ostale raziskave poleg prevajalcev vključujejo
tudi druge ciljne skupine (prim. Arhart Holdt, 2020; Pori idr., 2020).
Kljub temu pa se je tako v naši študiji kot tudi v drugih uporabniških
študijah izkazalo, da se uporabnikom KSSS zdi dobrodošel in koristen
jezikovni vir (prim. pogled uporabniške skupine desetih prevajalcev in
lektorjev – žal iz rezultatov ni moč razbrati, koliko je bilo enih in koliko
drugih, ki so bili vključeni v raziskavo – ki se jim zdi KSSS neprecenljiv
vir jezikovnih informacij (Pori idr., 2020, str. 183)).
V drugem delu raziskave, ki se je osredotočala na prevajalski proces ciljne skupine študentov prevajalstva in rabo KSSS se je izkazalo, da
so študenti večinoma dobro seznanjeni s KSSS in ga večina tudi uporablja pri svojem prevajalskem delu. Obenem pa je študija pokazala, da
je poglavitna napaka študentov z neustreznimi oz. zgolj delno ustreznimi prevodnimi rešitvami za izbrane kolokacije v večini primerov v tem,
da so izvirnik obravnavali preveč dobesedno, pri čemer niso upoštevali
širšega konteksta, ki bi jim omogočil pravilno interpretacijo, čeprav so
imeli na voljo celotno besedilo in vse jezikovne vire.
Z vidika rabe KSSS smo pri študentih opazili dva trenda. Nekateri
so v KSSS želeli zgolj preveriti, ali določena kombinacija besed predstavlja kolokacijo oz. kako pogosta je. To je bilo razvidno iz dogajanja na
zaslonu, saj so določeno sosledje besed najprej zapisali kot del prevodne rešitve in ga šele nato preverili v KSSS – ta trend je prevladoval pri
študentih, katerih prevodne rešitve so bile ocenjene kot ustrezne. Drugi
način rabe KSSS je bil manj strukturiran, saj so študenti vnesli jedro,
nato pa pregledovali celoten seznam kolokacij, pri čemer se je zdelo,
da ne iščejo točno določene kolokacije.
Iz tega je mogoče izpeljati vsaj dve različni razlagi:
1. študenti so točno vedeli, katero kolokacijo želijo preveriti, vendar
niso vešči rabe filtrov, ki bi jim omogočili, da želeno kolokacijo hitreje najdejo;
50
Raba jezikovnih virov in KSSS med študenti prevajalstva
2. študenti niso imeli v mislih nobene konkretne kolokacije in so želeli
pregledati širok seznam najrazličnejših kolokacijskih rešitev, izmed
katerih bi nato lahko izbrali tisto, ki bi se jim glede na kontekst zdela najprimernejša.
Poleg prej omenjenih trendov iskanja ustreznih kolokacij je bilo
mogoče opaziti tudi primer neuspešnega iskanja, kjer se eden od sodelujočih ni zavedal ustroja KSSS, saj je kot iskalni niz vpisal celo kolokacijo namesto zgolj jedra, kjer bi nato z rabo dodatnih filtrov lahko hitro
našel potrditev iskane kolokacije. To se v določenem pogledu sklada
z ugotovitvami Pori idr. (2020, str. 191), ki izpostavljajo, da je pri delu
s študenti treba pozorno in konsistentno spremljati njihovo delo in jih
opremiti z jasnimi navodili – tako je v izobraževalnem procesu nujno
vedno znova vključevati ta aspekt tudi pri osveščanju o rabi KSSS.
V polstrukturiranem intervjuju po prevajalski nalogi, ki nam je omogočil dopolnitev vrzeli pri razumevanju dogajanja na zaslonu, je bilo
poleg pozitivnih lastnosti KSSS izpostavljenih tudi nekaj predlogov za
izboljšave. Nekatere podobne predloge za izboljšave med različnimi
uporabniškimi skupinami lahko najdemo tudi npr. v Arhar Holdt (2020)
in Pori idr. (2020), kjer je med drugim izpostavljeno, da bi bilo dobro v
KSSS dodati frekventnost kolokacij, možnost izvoza podatkov in možnost vračanja na osnovno stran zgolj s klikom na kolokacijo. Navajamo
nekaj študentskih predlogov za izboljšave KSSS, in sicer:
• da bi bile vse kolokacije pregledane in bi se s tem zvišala stopnja zanesljivosti najdenih informacij (manjša stopnja zanesljivosti niža zaupanje v sam vir, kar je še zlasti slabo za tiste, ki se jezika še učijo);
• da bi bila pogostost (št. zadetkov) bolj vidna, jasno izražena, morda
numerično ob posameznem zadetku;
• da bi bila zaznamovanost kolokacij posebej označena;
• da bi KSSS imel neposredno povezavo do drugih slovarjev znotraj
virov CJVT za iskano besedo;
• da bi se pri filtrih bilo mogoče vračati, ne samo ožati nabora;
• da bi bilo navedeno nekaj informacij o tem, od kod so kolokacije
pridobljene;
• da bi se lahko iskalne parametre ožalo;
• premajhen obseg gesel (nabor kolokacij ni dovolj širok, nekatere
51
Slovenščina 2.0, 2022 (1) | Razprave
besede še nimajo kolokacijskega para), da bi bile kolokacije razvrščene tematsko (s pomočjo različnih filtrov, npr. za medicino, pravo,
marketing).
Pričujoča uporabniška študija je s pomočjo triangualcije podatkov (prim. poziv Šorli (2018, str. 248), da bi veljalo več napora vložiti v
»kombinirane raziskave, ki bi uporabljale tako metode opazovanja kot
eksperimente in anketiranje«), ki smo jih pridobili s kombinacijo različnih metodoloških pristopov, kjer so se informacije dopolnjevale (vprašalnik, opazovanje prevajalskega procesa in polstrukturirani intervju
po prevajalski nalogi) potrdila, da so študenti prevajalstva v Ljubljani
s KSSS ne le seznanjeni, temveč ta jezikovni vir večinoma tudi aktivno
uporabljajo pri svojem prevajalskem delu. Vendar pa je obenem treba
opozoriti, da je opazovan vzorec majhen in je težko posploševati izsledke, zato bi bilo nujno vložiti več naporov v dodatno raziskovanje te uporabniške skupine.
Obenem se je v študiji izkazalo, da nekateri uporabniki KSSS premalo poznajo njegov ustroj in napredne možnosti, ki jih ta jezikovni vir
ponuja, zato njegovega potenciala ne morejo oz. ne znajo docela izkoristiti. Izkazalo se je tudi, da je poglavitni dejavnik, ki vpliva na uspešnost
rabe določenega prevajalskega vira, jezikovno znanje, ki omogoča kritično presojo o tem, katero slovarsko informacijo je najbolj smiselno
sploh iskati in katero nato uporabiti v določenem kontekstu. Tako študija izpostavlja, da je nujno dodatno osveščanje študentov prevajalstva
za kompetentno rabo ustreznih jezikovnih virov.
5
Sklep
Od bodočih prevajalcev se pričakuje, da so v kar največji meri digitalno
osveščeni, opremljeni z ustreznim tehnološkim znanjem, predvsem pa
seznanjeni z relevantnimi prevajalskimi pripomočki in jezikovnimi viri, ki
jim lahko olajšajo prevajalsko delo. Zato je smiselno že v času študijskega
procesa vlagati čim več naporov v to, da študentsko populacijo pripravimo na prevajalski trg dela in jih primerno digitalno usposobimo, obenem
pa neprestano spodbujamo njihovo kritično razmišljanje in raziskovalno
radovednost, da v prevajalskem procesu vedno skušajo najti optimalne
prevodne rešitve, ki so najprimernejše v danem času in kontekstu.
52
Raba jezikovnih virov in KSSS med študenti prevajalstva
V članku je predstavljena uporabniška študija med študenti prevajalstva v Ljubljani, kjer smo s pomočjo kvantitativne analize vprašalnika
želeli osvetlili uporabniške izkušnje študentov z različnimi jezikovnimi
viri, še posebej pri prevajanju kolokacij, zato smo se v kvalitativnem
delu analize osredotočili na uporabniške izkušnje s KSSS. Rezultati študije so pokazali, da se študenti zavedajo prednosti reševanja prevodnih
težav s pomočjo jezikovnih priročnikov in prevajalskih virov. Pri prevajanju kolokacij in razreševanju prevodnih zagat pri prenosu iz angleškega
v slovenski jezik se primarno naslanjajo na spletne kolokacijske slovarje, ostalih virov informacij se poslužujejo manj pogosto. Pri prevajanju kolokacij pogosto posegajo tudi po Kolokacijskem slovarju sodobne
slovenščine, s katerim se seznanijo že med študijskim procesom. Vendar pa njihovo iskanje ne pripelje nujno do ustreznih prevodnih rešitev.
Nedvomno so kolokacijski slovarji eden od ključnih gradnikov uspešnega prevajalskega dela, zato bi bilo smiselno v luči rezultatov ankete
v pedagoškem procesu vlagati dodatne napore predvsem v razvijanje
kritičnega ovrednotenja najdenih jezikovnih informacij in v ozaveščanje
bodočih prevajalcev o tem, kako uspešno iskati po relevantnih jezikovnih virih, da lahko na koncu najdejo žanrsko in kontekstualno smiselne
in ustrezne prevodne rešitve.
Zahvala
Prispevek, ki je nastal v okviru raziskovalnega programa št. P6-0215
(Slovenski jezik – bazične, kontrastivne in aplikativne raziskave), je sofinancirala Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije
iz državnega proračuna.
Literatura
Alves, F. (ur.). (2003). Triangulating Translation: Perspectives in process oriented research. Amsterdam/Philadelphia: John Benjamins Publishing.
Arhar Holdt, Š. (2015). Uporabniške raziskave za potrebe slovenskega slovaropisja: prvi koraki. V V. Gorjanc, P. Gantar, I. Kosem in S. Krek (ur.), Slovar
sodobne slovenščine: problemi in rešitve (str. 136–148). Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.
53
Slovenščina 2.0, 2022 (1) | Razprave
Arhar Holdt, Š. (2020). How Users Responded to a Responsive Dictionary: The
Case of the Thesaurus of Modern Slovene. Rasprave: Časopis Instituta za
hrvatski jezik i jezikoslovlje, 46(2), 465–482. doi: 10.31724/rihjj.46.2.1
Arhar Holdt, Š. (2021). Razvrstitev kolokacij v slovarskem vmesniku: uporabniške prioritete. V I. Kosem (ur.), Kolokacije v slovenščini. 1. izd. Ljubljana:
Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Pridobljeno
s https://ebooks.uni-lj.si/ZalozbaUL/catalog/view/318/465/6968
Arhar Holdt, Š., & Čibej, J. (2020). Rezultati projekta »Slovar sopomenk sodobne slovenščine: od skupnosti za skupnost«. V D. Fišer in T. Erjavec
(ur.), Jezikovne tehnologije in digitalna humanistika: zbornik konference:
24.–25. september, 2020, Ljubljana, (str. 3–9). Ljubljana: Inštitut za novejšo zgodovino.
Arhar Holdt Š., Čibej J., & Zwitter Vitez, A. (2015). S pomočjo uporabniških
jezikovnih vprašanj in mnenj do boljšega slovarja. V V. Gorjanc, P. Gantar,
I. Kosem in S. Krek (ur.), Slovar sodobne slovenščine: problemi in rešitve
(str. 196–214). Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Pridobljeno s https://ebooks.uni-lj.si/zalozbaul//catalog/
download/15/47/500-1?inline=1
Arhar Holdt, Š., Čibej, J., Dobrovoljc, K., Gantar, P. Gorjanc, V., Klemenc, B., …,
& Robnik Šikonja, M. (2018). Thesaurus of Modern Slovene: By the Community for the Community. V J. Čibej, V. Gorjanc, I. Kosem in S. Krek (ur.),
Proceedings of the XVIII EURALEX International Congress: Lexicography
in Global Contexts (str. 401–410). Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Pridobljeno s https://e-knjige.ff.uni-lj.si/
znanstvena-zalozba/catalog/view/118/211/3000-1
Arhar Holdt, Š., Dobrovoljc, K., & Logar, N. (2019). Simplicity matters: user
evaluation of the Slovene reference corpus. Language resources and
evaluation, 53(1), 173–190. Pridobljeno s https://link.springer.com/article/10.1007/s10579-018-9429-8
Arhar Holdt, Š., Kosem, I., & Gantar, P. (2016). Dictionary user typology: the
Slovenian case. V T. Margalitadze idr. (ur.), Lexicography and linguistic diversity: proceedings of the XVII EURALEX International Congress, 6–10
September, 2016 (str. 179–187). Tbilisi: Ivane Javakhishvili Tbilisi State
University. Pridobljeno s http://euralex.org/wp-content/themes/euralex/
proceedings/Euralex%202016/euralex_2016_015_p179.pdf
Atkins, B. T. S. (ur.). (1998). Using Dictionaries. Tübingen: Niemeyer.
Atkins, B. T. S., & Rundell, M. (2008). The Oxford Guide to Practical Lexicography. New York: Oxford University Press.
54
Raba jezikovnih virov in KSSS med študenti prevajalstva
Atkins, B. T. S., & Varantola, K. (1998). Monitoring dictionary use. V B. T. S.
Atkins (ur.), Using Dictionaries: Studies of Dictionary Use by Language Learners and Translators (str. 83–122). Tübingen: Max Niemeyer Verlag.
Béjoint, H. (1981). The Foreign Student's Use of Monolingual English Dictionaries: A Study of Language Needs and Reference Skills. Applied Linguistics,
2(3), 207–221.
Béjoint, H. (2000). Modern Lexicography. An Introduction. Oxford: Oxford University Press.
Bernardini, S. (2001). Think-aloud protocols in translation research. Achievements, limits, future prospects. Target 13(2), 241–263.
Campoy Cubillo, M. C. (2001). Dictionary use and dictionary needs of ESP students: An experimental approach. International Journal of Lexicography,
15(3), 206–228.
Čibej, J., Gorjanc, V., & Popič, D. (2015). Vloga jezikovnih vprašanj prevajalcev pri načrtovanju novega enojezičnega slovarja. V V. Gorjanc, P. Gantar,
I. Kosem in S. Krek (ur.), Slovar sodobne slovenščine: problemi in rešitve
(str. 168–181). Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Pridobljeno s https://ebooks.uni-lj.si/zalozbaul//catalog/
download/15/47/498-1?inline=1
Fišer, D. (2008). Recent trends in the translation industry in Slovenia. The Journal of Specialised Translation, 10, 23–39. Pridobljeno s https://www.
jostrans.org/issue10/art_fiser.pdf
Gantar, P., Krek, S., & Kosem, I. (2021). Opredelitev kolokacij v digitalnih
slovarskih virih za slovenščino. V I. Kosem (ur.), Kolokacije v slovenščini
(str. 15–41). Ljubljana: Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani; Institut
Jožef Stefan. Pridobljeno s https://ebooks.uni-lj.si/zalozbaul//catalog/
download/318/465/6969-1?inline=1
Gorjanc, V. (2014). Slovar slovenskega jezika v digitalni dobi. V I. Grahek in S.
Bergoč (ur.), E-zbornik Posveta o novem slovarju slovenskega jezika na Ministrstvu za kulturo. Ljubljana: Ministrstvo za kulturo RS. Pridobljeno s https://
www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-UANHTHGW/3e8cf8a5-2840-4186-aeef-cdee17d5de71/PDF
Gorjanc, V., Gantar, P., Kosem, I., & Krek, S. (ur.). (2015). Slovar sodobne slovenščine: problemi in rešitve. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. doi: 10.4312/9789612379759
Grad, M., & Hirci, N. (2022). Raba kolokacijskega slovarja sodobne slovenščine
pri prevajanju kolokacij. V D. Fišer in T. Erjavec (ur.), Jezikovne tehnologije
in digitalna humanistika: zbornik konference: 15.–16. september, 2022,
55
Slovenščina 2.0, 2022 (1) | Razprave
Ljubljana, Slovenija (str. 63–70). Ljubljana: Inštitut za novejšo zgodovino.
Pridobljeno s https://nl.ijs.si/jtdh22/pdf/JTDH2022_Proceedings.pdf
Granger, S., & Paquot, M. (ur.). (2012). Electronic Lexicography. Oxford: Oxford
University Press. doi: 10.1093/acprof:oso/9780199654864.003.0001
Gries, S. T. (2013). 50-something years of work on collocations: What is or should be next … International Journal of Corpus Linguistics, 18(1), 137–166.
Hansen, G. (ur.). (1999). Probing the Process in Translation: Methods and Results. Copenhagen: Copenhagen Business School.
Hansen, G. (2003). Controlling the process: Theoretical and methodological
reflections on research into translation process. V F. Alves (ur.), Triangulating Translation: Perspectives in process oriented research (str. 25–42).
Amsterdam/Philadelphia: John Benjamins Publishing.
Hausmann, F. J. (1984). Wortschatzlernen ist Kollokationslernen. Zum Lehren
und Lernen französischer Wortverbindungen. Praxis des neusprachlichen
Unterrichts, 31(4), 395–406. Dortmund: Lensing.
Hirci, N. (2007). Učinkovitost uporabe sodobnih prevajalskih virov pri prevajanju v nematerni jezik. (Doktorska disertacija). Ljubljana: Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani.
Hirci, N. (2009a). Uporaba sodobnih prevajalskih virov pri izobraževanju prevajalcev. V V. Mikolič (ur.), Jezikovni korpusi v medkulturni komunikaciji
(str. 57–87). Koper: ZRS Koper, Založba Annales.
Hirci, N. (2009b). Empirične raziskovalne metode za opazovanje prevajalskega
procesa. V N. Kocijančič-Pokorn (ur.), Sodobne metode v prevodoslovnem
raziskovanju (str. 60–78). Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Pridobljeno s https://ebooks.uni-lj.si/zalozbaul//
catalog/download/29/77/745-1?inline=1
Hirci, N. (2013). Changing trends in the use of translation resources: the case
of trainee translators in Slovenia. ELOPE, 10(2), 149–165. Ljubljana: Slovensko društvo za angleške študije.
Humblé, P. (2001). Dictionaries and Language Learners. Frankfurt am Main:
Haag und Herchen.
Jääskeläinen, R. (1999). Tapping the process: an explorative study of the cognitive and affective factors involved in translation. Joensuu: Joensuun
yliopisto.
Jakobsen, A. L. (2003). Effects of think-aloud on translation speed, revision,
and segmentation. V F. Alves (ur.), Triangulating Translation: Perspectives
in process oriented research (str. 69–95). Amsterdam/Philadelphia: John
Benjamins Publishing.
56
Raba jezikovnih virov in KSSS med študenti prevajalstva
Jensen, A., & Jakobsen, A. L. (2000). Translating under time pressure. V A.
Chesterman, G. S. S. Gallardo in Y. Gambier (ur.), Translation in Context
(str. 105–116). Amsterdam/Philadelphia: John Benjamins Publishing.
Kocijančič Pokorn, N. (2016). Nič več obljubljena dežela: dinamični premiki
na slovenskem prevajalskem trgu in področju izobraževanja prevajalcev.
Vestnik za tuje jezike, 8(1), 9–21. Pridobljeno s http://revije.ff.uni-lj.si/Vestnik/article/view/7174/6878
Kosem, I. (ur.). (2021). Kolokacije v slovenščini. Ljubljana: Znanstvena založba
Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. doi: 10.4312/9789610605379
Kosem, I., Gantar, P., Krek, S., Arhar Holdt, Š., Čibej, J., Laskowski, C. A., Pori,
E., …, & Ljubešić, N. (2019). Collocations dictionary of modern Slovene
KSSS 1.0. Ljubljana: Centre for Language Resources and Technologies,
University of Ljubljana. Pridobljeno s https://www.clarin.si/repository/
xmlui/handle/11356/1250.
Kosem, I., Krek, S., Gantar, P., Arhar Holdt, Š., Čibej, J., & Laskowski, C.
(2018a). Kolokacijski slovar sodobne slovenščine. V D. Fišer in A. Pančur
(ur.), Zbornik konference Jezikovne tehnologije in digitalna humanistika,
20. september–21. september, 2018, Ljubljana, Slovenija (str. 133–139).
Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.
Pridobljeno s http://nl.ijs.si/jtdh18/JTDH-2018-Proceedings.pdf
Kosem, I., Krek, S., Gantar, P., Arhar Holdt, Š., Čibej, J., & Laskowski, C.
(2018b). Collocations dictionary of modern Slovene. V J. Čibej, V. Gorjanc,
I. Kosem in S. Krek (ur.), Proceedings of the 18th EURALEX International
Congress: lexicography in global contexts, 17–21 July 2018, Ljubljana (str.
989–997). Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. Pridobljeno s https://ebooks.uni-lj.si/zalozbaul//catalog/view/118/211/3000-1
Krek, S., Arhar Holdt, Š., Erjavec, T., Čibej, J., Repar, A., Gantar, P., Ljubešić, N.,
Kosem, I., & Dobrovoljc, K. (2020). Gigafida 2.0: the reference corpus of
written standard Slovene. V N. Calzolari (ur.), LREC 2020: Twelfth International Conference on Language Resources and Evaluation: May 11–16,
2020, Marseille, France (str. 3340–3345). Paris: ELRA – European Language Resources Association. Pridobljeno s http://www.lrec-conf.org/proceedings/lrec2020/LREC-2020.pdf
Livbjerg, I., & Mees, I. M. (2003). Patterns of dictionary use in non-domain-specific translation. V F. Alves (ur.), Triangulating Translation (str. 123–
136). Amsterdam/Philadelphia: John Benjamins. Publishing: John Benjamins Publishing.
Logar Berginc, N. (2009). Slovenski splošni in terminološki slovarji: za koga? V
M. Stabej (ur.), Infrastruktura slovenščine in slovenistike. Obdobja 28 (str.
57
Slovenščina 2.0, 2022 (1) | Razprave
225–231). Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v
Ljubljani.
Logar Berginc, N., Grčar, M., Brakus, M., Erjavec, T., Arhar Holdt, Š., & Krek, S.
(2020). Korpusi slovenskega jezika Gigafida, KRES, ccGigafida in ccKres:
gradnja, vsebina, uporaba. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Pridobljeno s https://ebooks.uni-lj.si/ZalozbaUL/catalog/view/233/333/5394
Mackintosh, K. (1998). An empirical study of dictionary use in L2-L1 translation. V B. T. S. Atkins (ur.), Using Dictionaries (str. 123–149). Tübingen:
Niemeyer.
Magay, T., & Zigàny, J. (ur.). (1990). Papers from the Third International EURALEX Congress. Budapest: Akademiai Kiado.
Mikolič, V. (ur.). (2009). Jezikovni korpusi v medkulturni komunikaciji. Koper:
ZRS Koper, Založba Annales.
Mikolič, V. (2015). Slovarski uporabniki – ustvarjalci: ustvarjati v jeziku in z jezikom. V V. Gorjanc, P. Gantar, I. Kosem in S. Krek (ur.), Slovar sodobne slovenščine: problemi in rešitve (str. 182–195). Ljubljana: Znanstvena založba
Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. doi: 10.4312/9789612379759
Mikolič Južnič, T. (2009). Vzporedni korpus – prevajalsko orodje in orodje za
jezikoslovne analize. V V. Mikolič (ur.), Jezikovni korpusi v medkulturni komunikaciji (str. 117–132). ZRS Koper: Založba Annales.
Müller-Spitzer, C., Koplenig, A., & Töpel, A. (2012). Online dictionary use: Key
findings from an empirical research project. V S. Granger in M. Paquot (ur.),
Electronic Lexicography (str. 425–457). Oxford: Oxford University Press.
Müller-Spitzer, C. (ur.). (2014). Using Online Dictionaries. Berlin, Boston: De
Gruyter Mouton.
Pisanski Peterlin, A. (2003). Uporaba novih tehnologij pri jezikovnem pouku.
Jezik in slovstvo, 48(3–4), 103–112. Ljubljana: Slavistično društvo Slovenije. Pridobljeno s https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-ZUKIW49K/da6aa8c2-e33a-4fe5-8124-07274d7a8706/PDF
Pori, E., Čibej, J., Kosem, I., & Arhar Holdt, Š. (2020). The attitude of dictionary users towards automatically extracted collocation data: A user study.
Slovenščina 2.0: Empirical, Applied and Interdisciplinary Research, 8(2),
168–201. doi: 10.4312/Slo2.0.2020.2.168-201
Pori, E., Kosem, I., Čibej, J., & Arhar Holdt, Š. (2021). Evalvacija uporabniškega
vmesnika Kolokacijskega slovarja sodobne slovenščine. V I. Kosem (ur.),
Kolokacije v slovenščini (str. 235–268). Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Pridobljeno s https://ebooks.uni-lj.
si/ZalozbaUL/catalog/view/318/465/6973
58
Raba jezikovnih virov in KSSS med študenti prevajalstva
Roberts, R. P. (1992). Translation pedagogy: strategies for improving dictionary use. TTR: Traduction, Terminologie et Redaction, 5(1), 49–76.
Roberts, R. P. (1997). Using dictionaries efficiently. 38th Annual Conference
of the American Translators Association, San Francisco, California (str.
283–296).
Rozman, T. (2004). Upoštevanje ciljnih uporabnikov pri izdelavi enojezičnega
slovarja za tujce. Jezik in slovstvo, 49(3/4), 63–75. Pridobljeno s http://
www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-J53E16B1/fa0dd317-179a4743-ad15-6e56fd00c4cf/PDF
Sánchez Ramos, M. M. (2005). Research on Dictionary Use by Trainee Translators. Translation Journal, 9(2). Pridobljeno s https://translationjournal.
net/journal/32dictuse.htm
Stabej, M. (2009). Slovarji in govorci: kot pes in mačka? Jezik in slovstvo,
54(3/4), 115–138. Pridobljeno s https://www.jezikinslovstvo.com/
pdf/2009-03-04-Razprave-Marko-Stabej.pdf
Starren, P. in Thelen, M. (1990). General dictionaries and students of translation: A report on the use of dictionaries in the translation process. V
T. Magay in J. Zigàny (ur.), Papers from the Third International EURALEX
Congress (str. 447–458). Budapest: Akademiai Kiado.
Šorli, M. (2018). Uporabnik jezikovnih virov in orodij kot objekt ali subjekt jezikovne politike? – področje prevajanja in tolmačenja. Slavia Centralis, 11(2),
233–250. Pridobljeno s https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-042353EB/f7387c8e-6882-4233-a62c-66ca01a6c016/PDF
Šorli, M., & Ledinek, N. (2017). Language policy in Slovenia: language users’
needs with a special focus on lexicography and translation tools. V I.
Kosem, C. Tiberius, M. Jakubíček, J. Kallas, S. Krek in V. Baisa (ur.), Proceedings of eLex 2017: Lexicography from Scratch, 19–21 September
2017, Leiden, Netherlands (str. 377–394). Pridobljeno s https://elex.link/
elex2017/wp-content/uploads/2017/09/paper23.pdf
Tarp, S. (2009). Reflections on Lexicographical User Research. Lexikos, 19(1),
275–296.
Varantola, K. (1998). Translators and their use of dictionaries. V B. T. S. Atkins
(ur.), Using Dictionaries (str. 179–192). Tübingen: Niemeyer.
Vintar, Š. (1999). Računalniške tehnologije za prevajanje. Uporabna informatika, 7(1), 17–24.
59
Slovenščina 2.0, 2022 (1) | Razprave
The use of language resources and the Collocations Dictionary
of Modern Slovene among students of translation
The article presents a user study conducted with trainee translators from the
University of Ljubljana on their use of language resources and translation tools.
In the digital age, future translators are expected to be tech savvy and well-informed about the relevant sources of information. A survey was designed therefore to explore trainee translators’ attitude towards English and Slovene language resources and their strategies to overcome translation challenges, while
a follow-up study focuses on the translation process when translating collocations from English to Slovene and their use of relevant language resources, especially the Collocations Dictionary of Modern Slovene. The results of the study
indicate that the trainee translators are aware of the benefits that relevant language resources and other translation tools bring to the translation process. The
study also revealed that introducing the Collocations Dictionary of Modern Slovene into the translation process has been fairly successful. However, additional
emphasis should be placed in translator training on the advanced features this
collocations dictionary offers as well as on developing appropriate search skills.
Moreover, trainee translators’ critical assessment of the solutions should also
be encouraged to facilitate finding translation solutions best suited to a given
context.
Keywords: user study, use of language resources and translation tools, translating collocations, Collocations Dictionary of Modern Slovene, raising awareness of trainee translators
60
Raba jezikovnih virov in KSSS med študenti prevajalstva
Priloga I: Besedilo prevajalske naloge z označenimi
kolokacijami (443 besed)
Scientists revise asteroid warning
Astronomers say reports that the Earth could be struck by a small asteroid in 2030 are (1) wildly exaggerated.
Less than a day after (2) sounding the alert about asteroid
2000SG344, a (3) revised analysis of the space rock’s orbit shows it
will in fact miss the Earth by about five million kilometres. However,
astronomers will continue to monitor the asteroid, which was picked
up in September and thought to be 30-70 metres across.
Some scientists have criticised the way the (4) information was
released to the media before it had been thoroughly confirmed.
(5) Threat rating
Asteroid 2000SG344 is the first object to have a threat rating greater
than zero on the 0-10 Torino scale of dangerous objects from space. It
was spotted on 29 September by astronomers David Tholen and Robert Whiteley using the Canada-France-Hawaii 3.6-metre telescope on
the island of Hawaii.
Shortly thereafter, pre-discovery observations taken in May 1999
by the Linear sky survey were also identified.
On Friday, the International Astronomical Union (6) issued an alert
saying that the object had about a 1-in-500 chance of striking the Earth on
21 September 2030. No object has ever been rated with so high a chance
of impact. Were it to strike our planet, the (7) results would be devastating, with an explosion greater than the most powerful nuclear weapon.
Sky survey data
But after the announcement, astronomers began looking at sky survey data to see if the object had been picked up but not recognised in
earlier observations. This turned out to be the case and these past observations allowed a more accurate calculation of the asteroid’s orbit
to be made.
61
Slovenščina 2.0, 2022 (1) | Razprave
The result: in 2030, the space rock will miss us by about five million kilometres, or 12-times the distance from the Earth to the Moon.
The new orbit reveals (8) a slight risk of a collision with the Earth about
2071, but it is thought that when the orbit is better known this risk will
disappear as well. Currently, asteroid 2000SG344 is about 15 million
kilometres away and getting more distant.
‘Premature and alarmist’
Because 2000SG344 is in a similar orbit to the Earth, it has been suggested that it might be an old Saturn upper-stage rocket of the type
that was used in the early Apollo Moon missions. If it is manmade and
did strike Earth, the (9) effects would be very local and limited.
Some scientists have criticised the IAU and Nasa for releasing
warnings about the asteroid only for those (10) warnings to be rescinded less than a day later. Benny Peiser of Liverpool John Moores
University, UK, said it was “extremely unwise, premature and alarmist”.
62
Raba jezikovnih virov in KSSS med študenti prevajalstva
Priloga II: Polstrukturirani intervju po prevajalski
nalogi
Ste seznanjeni s KSSS? Ga pogosto uporabljate?
•
•
ja
ne
Se vam KSSS zdi koristen pri prevajalskem delu?
•
•
ja
ne
Če ja, zakaj?
Če ne, zakaj?
Katere informacije, ki jih KSSS v zdajšnji obliki še ne vsebuje, bi lahko pripevale k izboljšani uporabniški izkušnji s KSSS?
Ali veste, da lahko tudi sami prispevate k novim vnosom?
•
•
ja
ne
Se vam to zdi pozitivno?
•
•
ja
ne
63
Slovenščina 2.0, 2022 (1) | Razprave
Zakaj?
Vas to motivira, da bi morda tudi sami dodali kakšna gesla ali jih dopolnili?
•
•
ja
ne
Če ste odgovorili z »ja«, na kratko opišite, kaj vas je do tega privedlo.
KSSS obstaja le v elektronski različici. Se vam zdi zgolj digitalna različica prednost?
•
•
ja
ne
Zakaj?
Kaj vam je bilo pri slovarju najbolj všeč oz. se vam je zdelo najbolj
uporabno?
Kaj se vam zdi, da slovarju manjka? Kaj bi si želeli spremeniti?
64