Zaporoška oblast
Zaporoška oblast Запорізька область | |||
---|---|---|---|
| |||
47°50′N 35°10′E / 47.833°N 35.167°E | |||
Država | Ukrajina | ||
Upravno središče | Zaporožje | ||
Upravljanje | |||
• Vodja ODA | Jurij Malaško | ||
• Oblastni svet | 84 sedežev | ||
• Vodja sveta | Olena Žuk | ||
Površina | |||
• Skupno | 27.180 km2 | ||
Rang | 9. mesto | ||
Prebivalstvo (2021)[1] | |||
• Skupno | 1.666.515 | ||
• Rang | 10. mesto | ||
• Gostota | 61 preb./km2 | ||
Časovni pas | UTC+2 (EET) | ||
• Poletni | UTC+3 (EEST) | ||
Poštne številke | 69000–72999 | ||
Področna koda | +380-61 | ||
Koda ISO 3166 | UA-23 |
Zaporoška oblast (ukrajinsko Запорізька область, latinizirano: Zaporiz'ka oblast'), pogovorno tudi Zaporižja (ukrajinsko Запоріжжя, latinizirano: Zaporižžja) je oblast v jugovzhodni Ukrajini. Njeno upravno središče je mesto Zaporožje, pomembnejša mesta pa so še Melitopol, Berdjansk in Energodar.
Na zahodu meji s Hersonsko, na severu z Dnipropetrovsko, na vzhodu z Donecko oblastjo, z juga pa jo obliva Azovsko morje.
Zgodovina
[uredi | uredi kodo]Oblast je bila ustanovljena 10. januarja 1939 iz dela Dnipropetrovske oblasti.[2] Razvila se je v pomembno industrijsko regijo z zlasti razvito energetiko (hidroelektrarna, termoelektrarna in jedrska elektrarna Zaporožje), po zaslugi rodovitne zemlje in ugodnega reliefa pa je pomembna tudi kmetijsko.
V času ruske invazije na Ukrajino je pod rusko okupacijo med 23. in 27. septembrom 2022 v Zaporoški in še treh ukrajinskih oblasteh potekal »referendum« o priključitvi Ruski federaciji, ki je bila po uradnih rezultatih v Zaporoški oblasti izglasovana s 93,11 %.[3] 30. septembra je Vladimir Putin podpisal odlok o aneksiji vseh štirih oblasti. Ukrajina, Evropska unija in Združeni narodi so referendume in aneksijo zavrnili in označili za nezakonite.[4] V tem času je Rusija okupirala okoli 70 % ozemlja Zaporoške oblasti, ne pa tudi največjega in glavnega mesta Zaporožja.[5]
Upravne delitve
[uredi | uredi kodo]Pred reformo julija 2020 se je oblast delila na 20 rajonov in pet mest oblastnega pomena – Berdjansk, Energodar, Melitopol, Tokmak in Zaporožje – podrejenih neposredno oblastni vladi.
Od oktobra 2020 oblast vsebuje pet rajonov:
Rajon | Upravno središče | Površina (km²) |
Prebivalstvo (2021)[1] |
Št. gromad |
---|---|---|---|---|
Berdjanski rajon | Berdjansk | 4461,56 | 179.118 | 8 |
Vasilivski rajon | Vasilivka | 4287,33 | 184.224 | 11 |
Zaporoški rajon | Zaporožje | 4674,61 | 855.297 | 17 |
Melitopolski rajon | Melitopol | 7081,04 | 280.816 | 16 |
Pološki rajon | Pologi | 6762,50 | 167.060 | 15 |
Prebivalstvo
[uredi | uredi kodo]Ob ukrajinskem popisu prebivalstva leta 2001 se je 70,8 % prebivalcev Zaporoške oblasti opredelilo za Ukrajince in 24,7 % za Ruse. Preostanek so predstavljali Bolgari (1,4 %), Belorusi (0,7 %) in druge narodnosti.[6]
Dobrih 50 odstotkov prebivalcev je kot svoj materni jezik navedlo ukrajinščino, dobrih 48 odstotkov pa ruščino.[7]
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ 1,0 1,1 Чисельність наявного населення України на 1 січня 2021 (PDF). Kijev: Državni urad za statistiko Ukrajine. 2021. str. 21–22.
- ↑ Odlok predsedstva vrhovnega sovjeta ZSSR z dne 10. januarja 1939 "O oblikovanju Sumske, Kirovogradske in Zaporoške oblasti znotraj Ukrajinske SSR"
- ↑ »Russian Foreign Ministry's statement on the referendums in the DPR, LPR, Kherson and Zaporozhye regions«. Stalno predstavništvo Ruske federacije v Evropski uniji (v angleščini). 28. september 2022.
- ↑ »Ostre kritike Putinovega podpisa aneksije«. Dnevnik. 30. september 2022.
- ↑ »The four regions that Russia is poised to annex from Ukraine«. Reuters (v angleščini). 30. september 2022.
- ↑ »Про кількість та склад населення Запорізької області за підсумками Всеукраїнського перепису населення 2001 року«. 2001.ukrcensus.gov.ua. Pridobljeno 11. novembra 2023.
- ↑ »Розподіл населення за національністю та рідною мовою«. 2001.ukrcensus.gov.ua. Pridobljeno 29. septembra 2023.
Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]- Predstavnosti o temi Zaporoška oblast v Wikimedijini zbirki