Valaciklovir
Klinični podatki | |
---|---|
Nosečnostna kategorija | |
Način uporabe | peroralno |
Oznaka ATC | |
Pravni status | |
Pravni status |
|
Farmakokinetični podatki | |
Biološka razpoložljivost | 55 % |
Vezava na beljakovine | 13–18 % |
Presnova | v jetrih (do aciklovirja) |
Razpolovni čas | < 30 minut (valaciklovir); 2,5-3,6 ure (aciklovir) |
Izločanje | preko ledvic 40–50 % (aciklovir), z blatom 47 % (aciklovir) |
Identifikatorji | |
| |
Številka CAS | |
PubChem CID | |
DrugBank | |
ChemSpider | |
CompTox Dashboard (EPA) | |
ECHA InfoCard | 100.114.479 |
Kemični in fizikalni podatki | |
Formula | C13H20N6O4 |
Mol. masa | 324,336 g/mol |
3D model (JSmol) | |
| |
|
Valaciklovir je protivirusna učinkovina, ki se uporablja pri okužbah z virusom herpesa simpleksa in virusom noric. Gre za predzdravilo, ki se in vivo pretvori v aciklovir. Farmacevtsko podjetje GlaxoSmithKline ga trži pod imenoma Valtrex in Zelitrex. Na tržišču so tudi generična zdravila, v Sloveniji na primer proizvajalcev Lek, Teva, Actavis ...[1]
Kemizem
[uredi | uredi kodo]Valaciklovir je pridobiva iz naravne proteinogene aminokisline (L)-valin.
Farmakologija
[uredi | uredi kodo]Mehanizem delovanja
[uredi | uredi kodo]Protivirusno zdravilo valaciklovir je L-valinski ester aciklovirja. Slednji je nukleozidni analog purina (gvanina). Valaciklovir se v telesu hitro in skoraj popolnoma spremeni v aciklovir in valin, verjetno z encimom valaciklovir-hidrolaza. Aciklovir po fosforilaciji v aktivno obliko aciklovir trifosfat zavira sintezo herpesvirusne DNK. Za prvo stopnjo fosforilacije je potrebna aktivnost encima, specifičnega za virus. Pri virusu herpesa simpleksa, virusu noric in Epstein-Barrovem virusu je ta encim virusna timidin-kinaza, ki se nahaja le v celicah, okuženih z virusom. Pri citomegalovirusih se selektivnost ohrani s fosforilacijo; vsaj deloma je posredovana prek fosfotransferaznega genskega produkta UL97. Aktivacija aciklovirja z encimom, specifičnim za virus, je razlog njegove selektivnosti. Pretvorbo monofosfata v trifosfat dokončajo celične kinaze. Aciklovir trifosfat kompetitivno zavira virusno DNK-polimerazo, posledica vgradnje tega nukleozidnega analoga pa je dokončna zaključitev verige. Tako se ustavi sinteza virusne DNK in onemogoči replikacija virusa.[2]
Učinkovitost
[uredi | uredi kodo]Aciklovir, aktivni presnovek valaciklovirja, je učinkovit proti več vrstam virusov iz družine herpesvirusov. V vrstem redu učinkovitosti aciklovirja si sledijo:[3]
- virus herpesa simpleksa tip I (HSV-1)
- virus herpesa simpleksa tip II (HSV-2)
- virus noric (VZV)
- Epstein-Barrov virus (EBV)
- citomegalovirus (CMV)
Predvsem je učinkovit proti obema tipoma virusa herpesa simpleksa, v manjši meri pa proti virusu noric. Učinkovitost proti EBV in CMV je omejena, vendar pa so raziskave pokazale, da valaciklovir zniža prisotnost EBV pri bolnikih z akutno mononukleozo ali pa ga povsem izniči, kar se kaže v pomembnem zmanjšanju resnosti simptomov.[4][5][6] Neučinkovit je proti latentnim virusom v živčnih ganglijih.
Klinična uporaba
[uredi | uredi kodo]Indikacije
[uredi | uredi kodo]Valaciklovir je indiciran za zdravljenje okužb z virusom herpesa simpleksa in virusom noric, vključno z:[7]
- genitalni in oralni herpes simpleks (zdravljenje in preprečevanje)
- zmanjšanje tveganja prenosa okužbe iz osebe z akutno prisotnim herpesom simpleksom na neokužene osebe
- pasovec
- preprečevanje okužb s citomegalovirusom po presaditvi organa
- preprečevanje okužbe s herpesvirusi pri bolnikih z oslabljenim imunskim sistemom (nap. pri bolnikih med kemoterapijo)
Neželeni učinki
[uredi | uredi kodo]Pogosti neželeni učinki (pojavijo se pri več kot 1 % bolnikov) so enaki kot pri aciklovirju in vključujejo: navzejo (siljenje na bruhanje), bruhanje, drisko in glavobol. Občasni neželeni učinki (pri 0,1–1 % bolnikov) so: razdraženost, vrtoglavica, zmedenost, omotica, edem, bolečina v sklepih, vneto žrelo, zaprtje, bolečina v trebuhu, izpuščaj, slabotnost in/ali ledvične motnje. Redki neželeni učinki (pri manj kot 0,1 % bolnikov) so: koma, krči, nevtropenija, levkopenija, tremor (tresavica), ataksija, encefalopatija, psihotične motnje, kristalurija, neješčnost, utrujenost, hepatitis, Stevens-Johnsonov sindrom, toksična epidermalna nekroliza in anafilaksa.[7]
Viri
[uredi | uredi kodo]- ↑ http://www.zdravila.net Arhivirano 2012-05-30 na Wayback Machine.; Baza podatkov o zdravilih, vpogled: 21. 12. 2010.
- ↑ Povzetek glavnih značilnosti zdravila Valtrex: http://www.zdravila.net/navodilo.php?navodilo=s-008097.pdf&dir=smpc Arhivirano 2016-03-04 na Wayback Machine., vpogled: 21. 12. 2010.
- ↑ O'Brien JJ; Campoli-Richards DM (Marec 1989). »Acyclovir. An updated review of its antiviral activity, pharmacokinetic properties and therapeutic efficacy«. Drugs. 37 (3): 233–309. PMID 2653790.
- ↑ Balfour et al. (December 2005) A controlled trial of valacyclovir in infectious mononucleosis. Presented at the 45th Interscience Conference on Antimicrobial Agents and Chemotherapy, Washington, DC., December 18, 2005. Abstract V1392
- ↑ Simon, Michael W.; Deeter, Robert G.; Shahan, Britt (Marec 2003). »The Effect of Valacyclovir and Prednisolone in Reducing Symptoms of EBV Illness In Children: A Double-Blind, Placebo-Controlled Study« (PDF). International Pediatrics. 18 (3): 164–169. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 7. julija 2007. Pridobljeno 7. maja 2009.
- ↑ Balfour HH; Hokanson KM; Schacherer RM; in sod. (Maj 2007). »A virologic pilot study of valacyclovir in infectious mononucleosis«. Journal of Clinical Virology. 39 (1): 16–21. doi:10.1016/j.jcv.2007.02.002. PMID 17369082.
- ↑ 7,0 7,1 Rossi S, editor. Australian Medicines Handbook 2006. Adelaide: Australian Medicines Handbook; 2006. ISBN 0-9757919-2-3