Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Torij, 90 Izgovarjava IPA: [ˈtoːrɪj] Videz srebrn, pogosto s črnimi madeži Standardna atomska teža A r, std (Th) [ 1]
Vrstno število (Z ) 90 Skupina n/a Perioda perioda 7 Blok blok f Razporeditev elektronov [Rn ] 6d2 7s2 Razporeditev elektronov po lupini 2, 8, 18, 32, 18, 10, 2 Faza snovi pri STP trdnina Tališče 1750 °C Vrelišče 4788 °C Gostota (blizu s.t. ) 11,7 g/cm3 Talilna toplota 13,81 kJ/mol Izparilna toplota 514 kJ/mol Toplotna kapaciteta 26,230 J/(mol·K) Parni tlak
P (Pa)
1
10
100
1 k
10 k
100 k
pri T (°C)
2.360
2.634
2.975
3.410
3.986
4.782
Oksidacijska stanja +1, +2, +3, +4 bazični oksid) Elektronegativnost Paulingova lestvica: 1,3 Ionizacijske energije 1.: 587 kJ/mol 2.: 1110 kJ/mol 3.: 1930 kJ/mol Atomski polmer empirično: 179,8 pm Kovalentni polmer 206±6 pm Spektralne črte torijaPojavljanje v naravi prvobitno Kristalna struktura ploskovno centrirana kocka (pck) Hitrost zvoka tanka palica 2490 m/s (pri 20 °C) Temperaturni raztezek 11,0 µm/(m⋅K) (pri 25 °C) Toplotna prevodnost 54,0 W/(m⋅K) Električna upornost 157 nΩ⋅m (pri 0 °C) Magnetna ureditev paramagnetik [ 2] Magnetna susceptibilnost × 10−6 3 /mol (293 K)[ 3] Youngov modul 79 GPa Strižni modul 31 GPa Stisljivostni modul 54 GPa Poissonovo razmerje 0,27 Mohsova trdota 3,0 Trdota po Vickersu 295–685 MPa Trdota po Brinellu 390–1500 MPa Številka CAS 7440-29-1 Poimenovanje po Thoru , nordijskem bogu groma Odkritje Jöns Jakob Berzelius (1829)
Kategorija: Torij prikaži · pogovor · uredi · zgodovina reference
Torij Torij je kemični element , radioaktivna kovina srebrno bele barve. Je le šibko radioaktiven, ker ima razpolovni čas 14 milijonov let. V Zemljinem plašču ga je okrog 1,3 milijarde ton, zato je tako pogost kot svinec . Testirajo se že elektrarne na torij.
