Sali
Sali | |
---|---|
43°56′N 15°10′E / 43.933°N 15.167°E | |
Država | Hrvaška |
Županija | Zadrska županija |
Občina | Sali |
Nadm. višina | 34 m |
Prebivalstvo (2001) | |
• Skupno | 769 |
Poštna številka | 23281 Sali |
Vir: Publikacije Državnega zavoda za statistiko Republike Hrvaške (kjer ni drugače navedeno). |
Sali je naselje ter manjše pristanišče na Dugem otoku (Hrvaška), ki je središče občine Sali Zadrske županije.
Geografija
[uredi | uredi kodo]Sali leži na severozahodni obali istoimenskega zaliva na otoku. Kraj je s cesto preko Žmana povezan z ostalimi naselji na otoku.
Na koncu zaliva je pristan. Vstop v pristan varujeta dva valobrana: na prvem okoli 70 metrov dolgem stoji svetilnik. Tu so tudi privezi za ribiške ladje, ob druhem manjšem pa so privezana plovila domačinov. Zaliv je odprt južnim vetrovom.
Demografija
[uredi | uredi kodo]Pregled števila prebivalcev po letih[1] | ||||||||||||||
---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
1857 | 1869 | 1880 | 1890 | 1900 | 1910 | 1921 | 1931 | 1948 | 1953 | 1961 | 1971 | 1981 | 1991 | 2001 |
449 | 644 | 586 | 713 | 830 | 880 | 1117 | 1097 | 1230 | 1227 | 1178 | 1106 | 877 | 1190 | 769 |
Gospodarstvo
[uredi | uredi kodo]Sali je gospodarsko središče, ribiško pristanišče in pomembenaturistična destinacija otoka. Tu je potapljaška baza, kjer tudi polnijo potapljaške jeklenke. V kraju obratuje »Tovarna ribjih konzerv«. Prebivalci pa se ukvarjajo še s poljedelstvom, predvsem s pridelavo oljk.
V kraju je hotel Sali.
Zgodovina
[uredi | uredi kodo]Naselje Sali je dobilo ime po solinah, ki so bile zgrajene v plitvem zalivu. Prvotno naselje je bilo postavljeno sicer malo bolj odmaknjeno od morja, kot zdajšnje, ki je na obali.
V vasi stoji gotska cerkev Uzašašća Marijina, postavljena na temeljih starejše cerkve iz zgodnjega srednjega veka. Okoli cerkve je lapidarij z nagrobnimi ploščami napisanimi v glagolica|glagolici. Druga cerkev v vasi je cerkvica sv. Nikole, ki se prvič omenja leta 1644.
Med primerki hišne arhitekture so zanimive: gotsko-renesančna hiša družine Rančić, dve renesančni hiši družine Gverini, ki ju obdaja park in baročna hiša Petricioli iz 17. stoletja.
Ljudje, povezani s krajem
[uredi | uredi kodo]- Božidar Finka (1925 - 1999), hrvaški jezikoslovec