Prednja Avstrija

PREDNJA AVSTRIJA Vorderösterreich Österreichische Vorlande
Ozemlje Habsburška monarhija in Avstrijsko cesarstvo
1278–1805
Grb
Nadaljnja avstrijska ozemlja, po izgubi Sundgava leta 1648
Glavno mesto	Ensisheim Freiburg im Breisgau
Zgodovinsko obdobje	Srednji vek Napoleonove vojne
• ustanovitev	1278
• Bratislavski mir	1805
Predhodnik Naslednik Švabska vojvodina Volivstvo Baden Kraljevina Bavarska Nadgrofija Hesse-Darmstadt Kneževina Hohenzollern-Sigmaringen Kraljevina Württemberg
Danes del	Avstrija Francija Nemčija Švica

Prednja Avstrija, Nadaljnja Avstrija, Zunanja Avstrija ali Sprednja Avstrija (nemško Vorderösterreich, prej die Vorlande tj. Predposesti, Prednje dežele mn.; angleško Further Austria), je bilo skupno ime za zgodnjo (in kasnejšo) posest habsburške hiše v nekdanji Švabski vojvodini – matični vojvodini jugozahodne Nemčije, vključno z ozemlji v pokrajini Alzaciji zahodno od Rena in v Vorarlbergu.

Zemljepis

Prednja Avstrija prikazana na zemljevidu iz 1788

Mejnik iz 1768 s avstrijskim cesarskim grbom

Nadaljnja oziroma Prednja Avstrija je v glavnem obsegala alzaško Pfirtsko grofijo v Sundgauvu, vključno z mestom Belfort, in sosednjo pokrajino Breisgau vzhodno od Rena, vključno z Freiburgom po letu 1368. Iz habsburške rezidence v Ensisheimu pri Mühlhausnu so vladali tudi številna razpršena ozemlja, ki so se raztezala od Zgornje Švabske do pokrajine Allgäu. na vzhodu. Največja je bila mejna grofija Burgau med mestoma Augsburg in Ulm. V času Habsburške monarhije so jih šaljivo imenovali "repna peresa cesarskega orla". Nekatera posestva v Vorarlbergu v lasti Habsburžanov so prav tako veljala za del Daljne Avstrije, čeprav so bila začasno neposredno pod upravo Tirolske.

Zunanje povezave

• Zemljevid jugovzhodne Nemčije 1789