Ostrovrharji
Ostrovrharji von Scherffenberg | |
---|---|
Današnje območje | Slovenija Avstrija |
Mesto izvora | Vojvodina Kranjska |
Ustanovljeno | 10. stoletje |
Nazivi | -gospodje/baroni -grofje |
Posestva | Štajerska Kranjska |
Mlajše veje | Gallenbergi[1] |
Ostrovrharji (nemško Schärffenberg, Scherffenberg, Scharfenberg) so bili kranjska plemiška družina s sedežem na Svibniškem gradu. Izvirala naj bi iz okolice današnjih Radeč.[2]
Pripadali so spodnjeavstrijskemu zemljiškemu plemstvu.[3]
Zgodovina
[uredi | uredi kodo]Izvor
[uredi | uredi kodo]Družina Ostrovrharjev je bila ena izmed 16 apostolskih rodbin, ki naj bi se na avstrijskem ozemlju nahajala že v času Babenberžanov.[4] Predniki naj bi bili Askvinci, kar jih poveže s Hemo Krško in Celjskimi grofi.
Vzpon
[uredi | uredi kodo]Arnulf Ostrovrhar je okoli leta 928 kot mejni stražar Svetega rimskega cesarstva na območju Slovenske marke zgradil trdnjavo na koničasti (ostri) gori in se zato imenoval Scharfenberg (Ostra gora).[4] Družina je kmalu dobila v last posestva Marburg, Montpreis, Hohenwang, Krottenhofen, Siegerstorf, Magna, Spielberg, Stattenberg, Kindberg in Tüffer, Pöllinghof, Reiffenstein, Gusterheim, Oeffenburg.[4]
Oplemenitenje, poroke in izumrtje moške linije
[uredi | uredi kodo]Henrik Ostrovrhar je v 11. stoletju prejel od cesarja henrika III. grofovski naziv, uporabljal pa ga je le leta 1688 umrli Friderik Sigismund.[4] Ostrovrharji so bili v zakonskem sorodu s plemiškimi družinami Auersperg, Starhemberg, Losenstein, Hohenburg, Lamberg, Stubenberg, Polheim, Katzianer, Teuffenbach, Leiningen, Trauttmansdorff, Königsegg in Rogendorf.[4] Rodbina je v 18. stoletju še vedno obstajala v dveh linijah, starejša linija v Spielbergu in mlajša linija v Hohenwangu in Krottenhofnu, čeprav je moška linija takrat že izginila.[4]
Grb
[uredi | uredi kodo]Grbopis: Na modrem polju zlata obrobljena krona z velikim listom na sredini in dvema manjšima na vsaki strani ob katerih je na vsaki strani po en biser. Šlem z modro-zlatim ogrinjalom nosi krono na katere vsak list je pritrjeno pavje perje.[4]
V slovenski literaturi
[uredi | uredi kodo]- Turjaška Rozamunda (1831), France Prešeren
- Viljem Ostrovrhar (1894), Anton Medved
- Rozamunda (1912), neznani avtor
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ Dr. Josip Gruden (1910). Wikivir. – prek
- ↑ Großes und allgemeines Wappenbuch. Bauer & Raspe.
- ↑ Großes und allgemeines Wappenbuch. Bauer & Raspe.
- ↑ 4,0 4,1 4,2 4,3 4,4 4,5 4,6 »ALO docView - 29 Biographisches Lexikon des Kaisertums Österreich (1875)«.