[go: up one dir, main page]

Pojdi na vsebino

Ostrovrharji

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Ostrovrharji
von Scherffenberg
Grofovski grb Ostrovrharjev
Današnje območjeSlovenija Slovenija
Avstrija Avstrija
Mesto izvora Vojvodina Kranjska
Ustanovljeno10. stoletje
Nazivi-gospodje/baroni
-grofje
Posestva Štajerska
Kranjska
Mlajše veje Gallenbergi[1]

Ostrovrharji (nemško Schärffenberg, Scherffenberg, Scharfenberg) so bili kranjska plemiška družina s sedežem na Svibniškem gradu. Izvirala naj bi iz okolice današnjih Radeč.[2]

Pripadali so spodnjeavstrijskemu zemljiškemu plemstvu.[3]

Zgodovina

[uredi | uredi kodo]

Izvor

[uredi | uredi kodo]

Družina Ostrovrharjev je bila ena izmed 16 apostolskih rodbin, ki naj bi se na avstrijskem ozemlju nahajala že v času Babenberžanov.[4] Predniki naj bi bili Askvinci, kar jih poveže s Hemo Krško in Celjskimi grofi.

Vzpon

[uredi | uredi kodo]

Arnulf Ostrovrhar je okoli leta 928 kot mejni stražar Svetega rimskega cesarstva na območju Slovenske marke zgradil trdnjavo na koničasti (ostri) gori in se zato imenoval Scharfenberg (Ostra gora).[4] Družina je kmalu dobila v last posestva Marburg, Montpreis, Hohenwang, Krottenhofen, Siegerstorf, Magna, Spielberg, Stattenberg, Kindberg in Tüffer, Pöllinghof, Reiffenstein, Gusterheim, Oeffenburg.[4]

Oplemenitenje, poroke in izumrtje moške linije

[uredi | uredi kodo]
Grobnica Ostrovrharjev (Avstrijska Štajerska)

Henrik Ostrovrhar je v 11. stoletju prejel od cesarja henrika III. grofovski naziv, uporabljal pa ga je le leta 1688 umrli Friderik Sigismund.[4] Ostrovrharji so bili v zakonskem sorodu s plemiškimi družinami Auersperg, Starhemberg, Losenstein, Hohenburg, Lamberg, Stubenberg, Polheim, Katzianer, Teuffenbach, Leiningen, Trauttmansdorff, Königsegg in Rogendorf.[4]  Rodbina je v 18. stoletju še vedno obstajala v dveh linijah, starejša linija v Spielbergu in mlajša linija v Hohenwangu in Krottenhofnu, čeprav je moška linija takrat že izginila.[4]

Grbopis: Na modrem polju zlata obrobljena krona z velikim listom na sredini in dvema manjšima na vsaki strani ob katerih je na vsaki strani po en biser. Šlem z modro-zlatim ogrinjalom nosi krono na katere vsak list je pritrjeno pavje perje.[4]

V slovenski literaturi

[uredi | uredi kodo]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. Dr. Josip Gruden (1910). Zgodovina slovenskega naroda  – prek Wikivir.
  2. Großes und allgemeines Wappenbuch. Bauer & Raspe.
  3. Großes und allgemeines Wappenbuch. Bauer & Raspe.
  4. 4,0 4,1 4,2 4,3 4,4 4,5 4,6 »ALO docView - 29 Biographisches Lexikon des Kaisertums Österreich (1875)«.