Air Serbia
 | |||||||
| |||||||
| Ustanovljen | 1927 (kot Aeroput) | ||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Matično letališče | Letališče Nikola Tesla - Beograd Letališče Konstantin Veliki - Niš | ||||||
| Program pogostih letov | Etihad Guest | ||||||
| Velikost flote | 21 | ||||||
| Destinacije | 63[1] | ||||||
| Sedež podjetja | Beograd,  Srbija | ||||||
| Ključni ljudje | Duncan Naysmith (direktor) Declan Keller (direktor) | ||||||
| Spletna stran | http://www.airserbia.com | ||||||
Air Serbia, prej znana kot Jat Airways, je največja srbska letalska družba. Glavno letališče družbe je Letališče Nikola Tesla v Beogradu.
Zgodovina
[uredi | uredi kodo]Družbo, prvotno imenovano Aeroput, so ustanovili leta 1927. Prvi komercialni polet na relaciji Beograd–Zagreb je bil opravljen dne 15. 2. 1928 z letalom Potez 29. Po drugi svetovni vojni, točneje leta 1947, so letala pričela leteti pod imenom Jugoslovenski aerotransport (JAT). Ime se je obdržalo do leta 2003, ko so družbo preimenovali v JAT Airways.
1. avgusta 2013 je bil dosežen dogovor med JAT Airways, vlado republike Srbije in nacionalnim letalskim prevoznikom Združenih arabskih emiratov, Etihad Airways, o strateškem partnerstvu s poskusno dobo petih let. Etihad Airways je postal 49 % lastnik JAT Airways, preostali delež je ostal v rokah srbske države. V oktobru 2013 so podjetju nadeli novo ime, Air Serbia.[2]
Destinacije
[uredi | uredi kodo]Air Serbia domuje na dveh letališčih: Letališče Nikola Tesla Beograd in Letališče Konstantin Veliki - Niš. Z Niša Air Serbia ponuja tedenske lete v Zürich. Vsi ostali leti v spodnji tabeli so leti z beograjskega letališča.
| Država | Destinacija | Država | Destinacija | Država | Destinacija |
|---|---|---|---|---|---|
 Libija
|
Tripoli |  Črna gora
|
Podgorica |  Nemčija
|
München |
 Tunizija
|
Monastir | Tivat | Stuttgart | ||
| Tunis |  Danska
|
København |  Nizozemska
|
Amsterdam | |
 Izrael
|
Tel Aviv |  Francija
|
Pariz |  Rusija
|
Moskva |
 Združeni arabski emirati
|
Dubaj |  Grčija
|
Atene |  Slovenija
|
Ljubljana |
 Albanija
|
Tirana |  Italija
|
Rim | Portorož | |
 Avstrija
|
Dunaj | Trst |  Švedska
|
Göteborg | |
 Belgija
|
Bruselj |  Malta
|
Valletta | Stockholm | |
 Bosna in Hercegovina
|
Banja Luka |  Severna Makedonija
|
Skopje |  Švica
|
Zürich |
| Sarajevo | Nemčija
|
Berlin | Zürich (z Niša) | ||
 Ciper
|
Larnaka | Düsseldorf |  Turčija
|
Carigrad | |
 Češka
|
Praga | Frankfurt |  Združeno kraljestvo
|
London |
Flota
[uredi | uredi kodo]| Letalo | Število letal | Število sedežev | Registracije | Opombe |
|---|---|---|---|---|
| Airbus A319-100 | 9 | 144 | YU-APA, YU-APB, YU-APC, YU-APD, YU-APE, YU-APF, YU-API, YU-APJ, YU-APK | |
| Airbus A320-200 | 2 | 174 | YU-APG, YU-APH | |
| Airbus A330-200 | 1 | 254 | YU-ARA | |
| ATR 72-200 | 3 | 66 | YU-ALN, YU-ALO, YU-ALP | |
| ATR 72-500 | 3 | 70 | YU-ALT, YU-ALU, YU-ALV | |
| Boeing 737-300 | 3 | 144 | YU-AND, YU-ANI, YU-ANK | vsa letala v lasti in barvah hčerinskega podjetja Aviolet |
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ https://www.airserbia.com/en/footer_menu/corporate/about-us/our-story
- ↑ »Air Serbia zgodovina«. Airsebia.com. Pridobljeno 7. maja 2018.
- ↑ »Air Serbia flota«. Planespotters.net. Pridobljeno 7. maja 2018.
- ↑ »Air Serbia flota«. Airserbia.com. Pridobljeno 7. maja 2018.