Ivo Šorli
Ivo Šorli | |
---|---|
Rojstvo | 19. april 1877[1] Podmelec[1] |
Smrt | 17. november 1958[1] (81 let) Bokalce[1] |
Druga imena | Ferdo Sokol |
Državljanstvo | Federativna ljudska republika Jugoslavija Kraljevina Jugoslavija SHS Cislajtanija |
Poklic | pisatelj, pesnik, notar, pravnik, dramatik, otroški pisatelj, prevajalec |
Ivo Šorli, slovenski pesnik, pisatelj, dramatik, publicist in prevajalec, * 19. april 1877, Podmelec, † 17. november 1958, Bokalce pri Ljubljani (pokopan v Kranju).
Življenje
[uredi | uredi kodo]Rodil se je v kmečki družini očetu Jožetu in materi Jožefi (rojena Jekše). Ivo Šorli je po končani gimnaziji v Gorici študiral pravo v Gradcu. Služboval je kot notar v Istri, leta 1918 pa se je umaknil v Jugoslavijo. Objavljati je začel na začetku 20. stoletja in bil poznan kot eden vodilnih slovenskih romanopiscev, novelistov in mladinskih pisateljev. Uporabljal je psevdonim Ferdo Sokol. Objavljal je v domači periodiki, tudi v ženski reviji Slovenki. Kersnikov vpliv se kaže v opisih tržaškega okolja in strankarskih bojev. Sodeloval se je z Ivanom Cankarjem in Otonom Župančičem, o čemer piše v avtobiografskem romanu Moj roman (1940).
Delo
[uredi | uredi kodo]Začel je kot pesnik. Za njegove lirske pesnitve je značilen vpliv moderne. Dogajalni prostor sta meščansko in vaško okolje, njegove prepoznavna tema je strastna ženska erotika (Povest o neki drugi (1903), Brez tragike (1905), Tolažnica (1907), Barčica po morju plava (1909)).
V slogu spominja na Frana Govekarja in Guya de Maupassanta. Izbor njegovih prevedenih novel ima naslov Novele in je izšel leta 1909 (novele: Debeluška, Končano, Morilec, Poleno, Resnična dogodba, Skrbnik, Srečanje, Vrvica). Pogled na ženske je oblikoval ob spisu Über die Weiber filozofa Arthurja Schoppenhauerja.
Od pripovednih žanrov je pisal kmečko povest o življenje na Tolminskem, zlasti med prvo svetovno vojno, pisemsko novelo in okvirno novelo. Izmed del za otroke in mladino je bila najbolj uspešna knjiga V deželi Čirimurcev (1922), ki jo je ilustriral Hinko Smrekar.
Iz francoščine in italijanščine je prevedel več opernih libretov.
Bibliografija
[uredi | uredi kodo]- Romani
- Hic Rhodus (1902-03)
- Človek in pol (1903)
- Plameni (1904-05)
- Tomantiki življenja (1906)
- Milan Mrak (1915)
- Gospa Silvija (1920)
- Zadnji val (1924)
- Novele
- Povest o neki drugi (1903)
- Brez tragike (1905)
- Novele in črtice (1907)
- Tolažnica (1907)
- Barčica po morju plava (1909)
- Golobovi (1924)
- Petdeset odstotkov (1935)
- Izbrani spisi I-VI (1933-35)
- Večne vezi (1938)
- Mladinske pripovedi
- V deželi Čirimurcev (1922)
- Avtobiografija
- Moj roman (1940)
- Drame
- Petelinčkov gospod in njegova hiša (1909)
- Na pologu (1919)
- Blodnji ognji (1935)
- Tableau (veseloigra, 1937)
- Ženitni posredovalec (veseloigra, 1937)
Sklici
[uredi | uredi kodo]Glej tudi
[uredi | uredi kodo]Viri
[uredi | uredi kodo]- I. Šorli. V deželi Čirimurcev, založba Karantanija, Ljubljana, 1994.
- Gregor Kocijan. Kratko pripovedništvo Iva Šorlija. Kranjski zbornik 2000. 122–127.
Literatura
[uredi | uredi kodo]- Slovenska književnost, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1996