Grozdje

Grozdje
Grozdje
Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo: Plantae (rastline) Deblo: Magnoliophyta (kritosemenke) Razred: Magnoliopsida (dvokaličnice) Red: Vitales (vinikovci) Družina: Vitaceae (vinikovke) Rod: Vitis L.
Vrste
Vitis acerifolia Vitis aestivalis Vitis amurensis Vitis arizonica Vitis x bourquina Vitis californica Vitis x champinii Vitis cinerea Vitis x doaniana Vitis girdiana Vitis labrusca Vitis x labruscana Vitis lincecumii Vitis monticola Vitis mustangensis Vitis x novae-angliae Vitis palmata Vitis riparia Vitis rotundifolia Vitis rupestris Vitis shuttleworthii Vitis tiliifolia Vitis vinifera Vitis vulpina

Grozdje je sadje, ki zraste na vinski trti.

Opis

Grozdje je jagodičasto sadje, ki se razvije iz podolgovatih socvetij ali grozdov, kjer peclji bodočih jagod rastejo na vejevju osrednjega stebelca. Trtni listi so trojno nacepljeni in zelo veliki. Zrele jagode so okrogle do jajčaste oblike, velike od 5 mm do 3 cm in so lahko dveh barv, belo grozdje je v rumeni do svetlozeleni barvi, črno pa je obarvano v vseh odtenkih med rožnato, vijolično in temnomodro barvo. Velikost in oblika posameznih grozdov je odvisna od vrste trte; nekatere vrste lahko normalno obrodilo do 2 kg težke plodove. Ker je trta grmovnica in plezalka, nima močnega vejevja in ga je treba med rastjo usmerjati in obrezovati, da se razvijejo večji plodovi. Pri obrezovanju trt je treba tudi paziti, da se grozdi ne "skrijejo" za širokimi trtnimi listi, temveč da ostanejo izpostavljeni soncu.

Grozdje v Sloveniji dozori med koncem avgusta in začetkom oktobra. Pobiranje grozdja s trt imenujemo trgatev in je v vinorodnih krajih povezana z različnimi ljudskimi običaji.

Grozdje je bogato s polifenoli in zahvaljujoč temu lahko pomaga povečati naravno zaščito naše kože pred sončnimi ultravijoličnimi žarki, torej lahko deluje kot užitni sončni pretvornik.

Uporaba

Glavno razlikovanje grozdja je med vrstami, ki se uporabljajo kot sveže sadje, in tistimi, ki so primerne za pridelavo vina. Namizno grozdje se prideluje predvsem v južnejših krajih, kjer poletna temperatura dovoljuje večje in lepše plodove. Sicer ni rečeno, da so te vrste slajše ali kako drugače okusnejše od severnih, tržna merila zahtevajo predvsem lepši izgled. Ta miselnost je popolnoma odstranila iz tržnic drobno grozdje, ki se uporablja še samo za vinarjenje.

Tudi pridelava vina se je v zadnjih desetletjih vedno bolj specializirala. Medtem ko je bila še nedavno vsaka sorta grozdja uporabna za vino, se današnji kmet raje opredeli za kvalitetnejše trte in za pridelavo vin s poreklom. Zaradi tega je veliko domačih trt, ki so nudile različne okuse grozdja, šlo v pozabo. Istočasno je bilo opuščeno kuhanje tropinovca (ali tropinjevca), ki je bil stranski pridelek vinarjenja v Istri in na Krasu.

Velike količine grozdja se predelajo tudi za rozine, ki se na široko uporabljajo po vsem svetu. Naravno sušenje grozdja za pridobivanje rozin je razširjeno predvsem v Sredozemlju, umetno sušenje pa se je obneslo največ v ZDA in v Avstraliji.

Iz grozdja se da pridelati tudi sok, to je brezalkoholno pijačo, ki pa ni zelo razširjena.

Prerez grozdne jagode

Diagram predstavlja prerez grozdne jagode (na levi) in seznam snovi, ki se izločajo pri stiskanju grozdja za pridobivanje vina (na desni). Legenda:

1. Ožilje

1.a. glavno

1.b. semensko

1.c. stransko

2. Seme

2.a. kalček

2.b. ovojnica

2.c. hranilno tkivo

3. Sočivje

grozdje Autumn Royal

rdeče in zeleno grozdje

rdeče grozdje

mlado grozdje

3.a. prekatno

3.b. notranje

3.c. zunanje

4. Olupek

5. Stransko ožilje

6. Prekati (po 2 semeni)

8. Pecelj

9. Izid stiskanja

10.-1. Osrednji del

10.a. drugo prešanje

10.b. jabolčna kislina

10.c. sladkor

11.-2. Vmesni del

11.a. prvo prešanje

11.b. vinska kislina

11.c. sladkor

12.-3. Zunanji del

12.a. tretje prešanje

12.b. tanini in polifenoli

12.c. kalij

12.d. arome

12.e. kisloba

12.f. sladkor

12.g. oksidaze

Prehranska vrednost

Grozdje, rdeče ali belo Hranilna vrednost na 100 g
Energija: 70 kcal   290 kJ
Ogljikovi hidrati:     18.1 g - sladkorji:  15.48 g - vlaknine:  0.9 g   Maščobe: 0.16 g Beljakovine: 0.72 g Tiamin (vit. B1):  0.069 mg   5% Riboflavin (vit. B2)  0.07 mg   5% Niacin (vit. B3):  0.188 mg   1% Pantotenska kislina (vit. B5):  0.05 mg  1% Vitamin B6  0.086 mg 7% Folati (vit. B9):  2 μg  1% Vitamin C:  3.2 mg 5% Vitamin E:  0.19 mg 1% Vitamin K:  14.6 μg 14% Kalcij:  10 mg 1% Železo:  0.36 mg 3% Magnezij:  7 mg 2%  Fosfor:  20 mg 3% Kalij:  191 mg   4% Natrij:  2 mg 0% Cink:  0.07 mg 1% Fluorid 7.8 µg
Link to USDA Database entry Odstotki so podani glede na ameriška priporočila za odrasle. Vir: USDA Nutrient database

Pridelava

Največje pridelovalke grozdja po zasajenih površinah

Država	Površina (km²)
Španija	11.750
Francija	8.640
Italija	8.270
Turčija	8.120
ZDA	4.150
Iran	2.860
Romunija	2.480
Portugalska	2.160
Argentina	2.080
Čile	1.840
Avstralija	1.642
Armenija	1.459
Libanon	1.122

Svetovna pridelava grozdja za leti 2009 in 2010 ter nekaj drugih pomembnejših pridelovalk

Država	Pridelava 2009 (v tonah)	‡	Pridelava 2010 (v tonah)	‡	Odstotek svetovne pridelave za 2010
Kitajska	8.039.091		8.651.831		12.67%
Italija	8.242.500		7.787.800		11.40%
ZDA	6.629.160		6.220.360		9.11%
Španija	5.573.400		6.107.200		8.94%
Francija	6.104.340		5.848.960		8.56%
Turčija	4.264.720		4.255.000		6.23%
Čile	2.500.000	(F)	2.755.700	(I)	4.03%
Argentina	2.181.570		2.616.610		3.83%
Indija	1.878.000		2.263.100	(I)	3.31%
Iran	2.255.670		2.255.670		3.30%
Svet	67.901.744	(A)	68.311.466	(A)	100%

k

‡ Opombe:

Brez simbola = Uradni podatki

(A) = Lahko vsebuje uradne, poluradne ali približne podatke

(F) = Ocena FAO

(I) = Podatki FAO glede na vsnosno metodologijo

Opomba: Skupni podatki niso vsota podatkov iz tabele, ker je bilo več držav izpuščenih. Navedene države predstavljajo približno 71.38% svetovne proizvodnje leta 2010.

Vir: Food And Agricultural Organization of United Nations: Economic And Social Department: The Statistical Division