Eozinofilni ezofagitis
| Eozinofilni ezofagitis | |
|---|---|
 | |
| Mikroskopski posnetek eozinofilnega ezofagitisa (barvanje HE). | |
| Specialnost | imunologija, fgastroenterologija |
| Diferencialne diagnoze | GERD, okužba, celiakija, hipereozinofilni sindrom, crohnova bolezen, alergijski granulomatozni angiitis,[1] |
Eozinofilni ezofagitis (EoE) je alergijsko vnetje požiralnika z infiltracijo eozinofilcev, vrste belih krvničk.[2] Pri zdravih posameznikih običajno eozinofilci v požiralniku niso prisotni.[3] Pri eozinofilnem ezofagitisu migrirajo številni eozinofilci v tkivo požiralnika in ob dražljaju, ki ga sproži določena hrana, povzročijo poškodbo tkiva in vnetje. Med simptome spadajo težave s požiranjem (disfagija), bruhanje in zgaga.[4] Najpogosteje je povezan z gastroezofagealno refluksno boleznijo.[2]
Najprej so ga opisali pri otrocih, pojavlja se pa tudi pri odraslih. Mehanizem ni dobro poznan, pomembno vlogo pa naj bi imela preobčutljivost na hrano.[5]
Epidemiologija
[uredi | uredi kodo]Pojavnost eozinofilnega ezofagitisa narašča in trenutno znaša okoli 1 do 6 na 10.000 prebivalcev.[6] Pogostejši je med moškimi bele rase.[7] Poleg moškega spola in bele rase je dejavnik tveganja še atopija (dedna nagnjenost k takojšnji preobčutljivosti) ali prisotnost drugih alergijskih bolezni. Večje tveganje je tudi pri ljudeh z gastroezofagealno refluksno boleznijo, spremenjenim mikrobiomom v zgornjih prebavilih in zapoznelo izpostavljenostjo mikrobom.[8]
Znaki in simptomi
[uredi | uredi kodo]Tipično se bolezen pojavi že v otroštvu, vendar pa se lahko bolezen odkrije v katerikoli starosti. Simptomi so močno povezani s starostjo bolnika.[8]
Značilni simptomi eozinofilnega ezofagitisa pri odraslih so težave s požiranjem (disfagija), bruhanje, zgaga,[4] zagozditev hrane v požiralniku, prsna bolečina, ki se ne izboljša po uporabi antacidov, in simptomi refraktorne gastroezofagealne refluksne bolezni (GERB). Pri otrocih se lahko kaže z bruhanjem, neješčnostjo in bolečinami v zgornjem delu trebuha, kar odraža akutno vnetje.[9] Pri otrocih je lahko prisotno tudi zavrto pridobivanje telesne mase.[8] Pri številnih bolnikih so prisotne še druge avtoimunske ali alergijske bolezni, kot so astma,[4] celiakija[10] in alergijski rinitis[11].
Zgodovina
[uredi | uredi kodo]O prvem primeru eozinofilnega ezofagitisa so poročali leta 1978.[1] Šele v zgodnjih 90-ih letih so ga prepoznali kot ločeno bolezen.[12]
Zdravljenje
[uredi | uredi kodo]Zaradi očitne povezave s hrano kot sprožilcem vnetja se svetuje izločitev določenih živil.[13] Pogosto se konkretno živilo, ki pri bolniku sproži zagon bolezni, ne ugotovi; v tem primeru se poskusi iz prehrane izločiti šest skupin živil za vsaj šest tednov: mleko in mlečne izdelke, jajca, žita (predvsem tista, ki vsebujejo gluten), sojo, oreške in morsko hrano (ribe, mehkužce). V praksi so take diete za bolnika obremenjujoče in jih težko dosledno izvaja. Priporočljiva je vključitev dietetika.[9]
Zdravila izbora so zaviralci protonske črpalke, zaradi njihovega sekundarnega protivnetnega delovanja. Za blaženje vnetja se uporabljajo tudi glukokortikoidi.[9]
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ 1,0 1,1 Gómez-Aldana A, Jaramillo-Santos M, Delgado A, Jaramillo C, Lúquez-Mindiola A (Avgust 2019). »Eosinophilic esophagitis: Current concepts in diagnosis and treatment«. World Journal of Gastroenterology. 25 (32): 4598–4613. doi:10.3748/wjg.v25.i32.4598. PMC 6718043. PMID 31528089.
- ↑ 2,0 2,1 https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5514765/ezofagitis?query=ezofagitis&SearchIn=All Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 7. 10. 2021.
- ↑ Dellon ES, Gonsalves N, Hirano I, Furuta GT, Liacouras CA, Katzka DA (Maj 2013). »ACG clinical guideline: Evidenced based approach to the diagnosis and management of esophageal eosinophilia and eosinophilic esophagitis (EoE)«. The American Journal of Gastroenterology. 108 (5): 679–92, quiz 693. doi:10.1038/ajg.2013.71. PMID 23567357. S2CID 8154480.
- ↑ 4,0 4,1 4,2 Nurko S, Furuta GT (2006). »Eosinophilic esophagitis«. GI Motility Online. doi:10.1038/gimo49 (neaktivno 31. maj 2021).
{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: neaktiven DOI (2021) (povezava) - ↑ Blanchard C, Rothenberg ME (Januar 2008). »Basic pathogenesis of eosinophilic esophagitis«. Gastrointestinal Endoscopy Clinics of North America. 18 (1): 133–143, x. doi:10.1016/j.giec.2007.09.016. PMC 2194642. PMID 18061107.
- ↑ Prasad GA, Alexander JA, Schleck CD, Zinsmeister AR, Smyrk TC, Elias RM, in sod. (Oktober 2009). »Epidemiology of eosinophilic esophagitis over three decades in Olmsted County, Minnesota«. Clinical Gastroenterology and Hepatology. 7 (10): 1055–61. doi:10.1016/j.cgh.2009.06.023. PMC 3026355. PMID 19577011.
- ↑ Dellon ES (Junij 2014). »Epidemiology of eosinophilic esophagitis«. Gastroenterology Clinics of North America. 43 (2): 201–18. doi:10.1016/j.gtc.2014.02.002. PMC 4019938. PMID 24813510.
- ↑ 8,0 8,1 8,2 Carr S, Chan ES, Watson W (september 2018). »Eosinophilic esophagitis«. Allergy, Asthma, and Clinical Immunology. 14 (Suppl 2): 58. doi:10.1186/s13223-018-0287-0. PMC 6157152. PMID 30275848.
{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava) - ↑ 9,0 9,1 9,2 Sever, Nejc. »Eozinofilni ezofagitis«. Gastroenterolog (2018), suplement 3. str. 17–20.
- ↑ Stewart MJ, Shaffer E, Urbanski SJ, Beck PL, Storr MA (Maj 2013). »The association between celiac disease and eosinophilic esophagitis in children and adults«. BMC Gastroenterology. 13 (1): 96. doi:10.1186/1471-230X-13-96. PMC 3682941. PMID 23721294.
- ↑ »Eosinophilic Esophagitis | (EoE) | What is it? | The Allergy Group«. theallergygroup.com. Pridobljeno 12. oktobra 2021.
- ↑ Hirano I, Chan ES, Rank MA, Sharaf RN, Stollman NH, Stukus DR, in sod. (Maj 2020). »AGA Institute and the Joint Task Force on Allergy-Immunology Practice Parameters Clinical Guidelines for the Management of Eosinophilic Esophagitis«. Gastroenterology. 158 (6): 1776–1786. doi:10.1053/j.gastro.2020.02.038. PMID 32359562.
- ↑ Amil Dias, Jorge (2013). Eosinophilic oesophagitis. Zdravniški vestnik, letnik 82, suppl., str. I-109-I-113.