Dedumoz I.
Dedumoz I. | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
Dudimoz, Dudumez | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Faraon | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Vladavina | 17. ali 16. stoletje pr. n. št. (Šestnajsta (Ryholt) ali Trinajsta dinastija (J. von Beckerath)) | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Predhodnik | nezanesljiv, Bebiank (nova razvrstitev), Džedankhre Montemsaf (J. Beckerath) | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Naslednik | Dedumoz II. | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Otroci | nezanesljivi, morda Dedumoz II., Honsuemvaset in Sobekhotep[2] |
Džedhotepre Dedumoz I. je bil egipčanski faraon iz drugega vmesnega obdobja Egipta. Po menju egiptologov Kima Ryholta, Darrella Bakerja, Aidana Dodsona in Dyana Hiltona je spadal v Šestnajsto dinastijo.[2][3][4] Egiptologi Jürgen von Beckerath, Thomas Schneider in Detlef Franke se s tem ne strinjajo in v njem vidijo faraona Trinajste dinastije.[5][6][7][8]
Dokazi
[uredi | uredi kodo]Dedumoz I. je omenjen na steli, ki so jo julija 1908 odkrili v južnem delu Tel Edfuja.[1] Stela je pripadala faraonovemu sinu in poveljniku Honsuemvasetu (Honsu je v Vasetu). Za Honsuemvaseta ni znano ali je bil resnično Dedumozov sin ali se se je tako samo naslavljal, ker naslov ni bil rezerviran izključno za faraonove sinove.
V Šestnajsti dinastiji je bil še en faraon z imenom Dedumoz: Džedneferre Dedumoz II. Zaradi redkosti imena Dedumoz, bi bil Džednefere lahko sin Dedumoza I. Za številne artefakte z izpisanim imenom Dedumoz, vendar brez priimka, je zdaj težko reči, kateremu Dedumozu so pripadali.[3] Stela uradnika Harsekherja in Edfuja, na primer, pravi, da je faraonov sin Harsekher, sin faraonovega sina Sobekhotepa, v sorodu s faraonom Dedumozom.[3] Aidan Dodson in Dyan Hilton slednjega enačita z Dedumozom I.[2]
Kronološki položaj
[uredi | uredi kodo]Natančno obdobje Dedumozovega vladanja ni znano. Če je spadal v Trinajsto dinastijo, je vladal verjetno okoli leta 1690 pr. n. št. Če je spadal v Šestnajsto dinastijo, je vladal verjetno med 1588 in 1582 pr. n. št., se pravi v zadnjih letih Šestnajste dinastije.[3] Ryholt je prepričan, da se je soočal z invazijo Hiksov na svoje ouemlje. Napisi z njegovim imenom »Rajev mir je stabilen«, »On, ki prinaša mir« in »On, ki rešuje dve deželi«, kažejo, da je s Hiksi morda sklenil mir.[3]
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ 1,0 1,1 A. Barsanti: Stèle inédite au nom du roi Radadaouhotep Doudoumes, ASAE 9 (1908), str. 1-2.
- ↑ 2,0 2,1 2,2 Aidan Dodson, Dyan Hilton: The Complete Royal Families of Ancient Egypt, Thames and Hudson, 2004, str. 117
- ↑ 3,0 3,1 3,2 3,3 3,4 K.S.B. Ryholt: The Political Situation in Egypt during the Second Intermediate Period, c. 1800 - 1550 BC, Copenhagen: Museum Tusculanum Press, ISBN 87-7289-421-0, str. 402.
- ↑ Darrell D. Baker (2008). The Encyclopedia of the Pharaohs: Volume I - Predynastic to the Twentieth Dynasty 3300–1069 BC. Stacey International, London. ISBN 978-1-905299-37-9.
- ↑ Jürgen von Beckerath: Untersuchungen zur politischen Geschichte der Zweiten Zwischenzeit in Ägypten, Glückstadt, 1964.
- ↑ Jürgen von Beckerath: Chronologie des pharaonischen Ägyptens, Münchner Ägyptologische Studien 46, Mainz am Rhein, 1997.
- ↑ Thomas Schneider: Ancient Egyptian Chronology, uredniki Erik Hornung, Rolf Krauss, David a. Warburton, available online, str. 187.
- ↑ Detlef Franke: Das Heiligtum des Heqaib auf Elephantine. Geschichte eines Provinzheiligtums im Mittleren Reich, Studien zur Archäologie und Geschichte Altägyptens, vol. 9, Heidelberger Orientverlag, Heidelberg 1994, ISBN 3-927552-17-8 (Heidelberg, Universität, Habilitationsschrift, 1991), str. 77-78.