[go: up one dir, main page]
Pojdi na vsebino

Covid-19

Uredi povezave
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Za druge pomene glej Koronavirus (razločitev).
Koronavirusna bolezen 2019
(covid-19)
Sopomenke
  • Akutna respiratorna bolezen 2019-nCoV (prvotno poimenovanje)[1]
  • Nova koronavirusna pljučnica[2]
Simptomi in znaki
Specialnostinfektologija
Simptomivročina, kašelj, dispneja[3]
Zapletipljučnica, ARDS, odpoved ledvic
VzrokiSARS-CoV-2
Diagnostični postopkiPCR, slikovne preiskave
Zdravljenjetarčna zdravila, simptomatsko in podporno

Koronavirusna bolezen 2019 (COVID-19 ali covid-19, tudi samo covid ali kovid)[4][5] je nalezljiva bolezen, ki jo povzroča virus SARS-CoV-2.[6] Širi se predvsem z respiratornimi kapljicami, ki jih okužene osebe ustvarjajo ob kašlju in kihanju.[7] Povprečna inkubacijska doba (čas od okužbe do pojava simptomov) znaša 5,5 dni; v skoraj vseh primerih se simptomi izrazijo do 12. dneva.[8] Širjenje je mogoče omejiti z umivanjem rok in drugimi higienskimi ukrepi.[9][10]

Okužba je pri nekaterih zelo blaga in simptomi se lahko sploh ne izrazijo, lahko pa se pojavijo (med drugim) vročina, kašelj, oteženo dihanje, bolečine v mišicah in utrujenost.[11] Okužba lahko napreduje v pljučnico in sindrom akutne dihalne stiske. Poudarek pri zdravljenju je na lajšanju simptomov in podpornih ukrepih.[12] Evropska agencija za zdravila je 21. 12. 2020 odobrila prvo cepivo za preprečevanje covida 19, in sicer pri posameznikih, starih 16 let in več.[13]

Prvi primer covida-19 je bil zaznan sredi novembra leta 2019 na Kitajskem.[14] Konec decembra 2019 je Kitajska Svetovni zdravstveni organizacija poročala o odkritju pljučničnih okužb neznanega izvora v Vuhanu, glavnem mestu pokrajine Hubej na Kitajskem. Izbruh okužbe je bil 30. januarja 2020 proglašen za mednarodno pomembno grožnjo javnemu zdravju.[15] Zaradi globalnega širjenja okužbe je Svetovna zdravstvena organizacija 11. marca 2020 proglasila pandemijo.[16]

Javnozdravstvene organizacije priporočajo, da osebe, ki sumijo, da so okužene, nosijo obrazno masko in poiščejo zdravniško pomoč tako, da zdravnika pokličejo in ambulante ne obiščejo osebno.[17][18]

Znaki in simptomi

[uredi | uredi kodo]
Pogostost simptomov[19]
Simptom Delež
Vročina 87,9 %
Kašelj (suh) 67,7 %
Utrujenost 38,1 %
Povečano izločanje sputuma 33,4 %
Zadihanost 18,6 %
Bolečine v mišicah ali sklepih 14,8 %
Vneto grlo 13,9 %
Glavobol 13,6 %
Mrzlica 11,4 %
Slabost ali bruhanje 5,0 %
Zaprt nos 4,8 %
Driska 3,7 %
Izkašljevanje krvi 0,9 %

Inkubacijska doba pri covidu-19 je 5,1 dni (srednja) oz. 5,5 dni (povprečna). Pri 97,5 % okuženih se znaki okužbe pojavijo v roku približno 12 dni. Manj kot 2,5 % okuženih je simptomatičnih v roku približno 2 dni.[20]

Potek okužbe s covidom-19 je zelo raznolik in sega od zelo milih in asimptomatskih okužb do hudih in smrtonosnih obolenj. V večini primerov (okoli 80 %) gre za lažji potek bolezni.[21] Okužba s covidom-19 običajno povzroča gripi podobne simptome.[22] Pogosti znaki okužbe so vročina, kašelj, zadihanost in težave z dihanjem.[23] Pri nekaterih bolnikih – še posebej tistih z določenimi dejavniki tveganja – se zaradi covida-19 razvije huda oblika pljučnice.[22] Pri resnih okužbah je lahko prizadeto tudi delovanje organov izven dihalnega sistema.[21]

Simptomi pri okužbi z različico omikron, ki se je v Sloveniji močno razširila v drugi polovici leta 2022 in hitro postala prevladujoča,[24] so na splošno blažji kot pri predhodnih različicah.[25]

Zgodnji

[uredi | uredi kodo]

Okuženi lahko 5–6 dni po okužbi razvijejo simptome, kot so vročina, kašelj, vneto žrelo in bolečine v mišicah in po telesu. Simptomi se ponavadi začnejo izboljševati po enem tednu od pričetka.[23]

Obstaja možnost da v nekaterih primerih okužba s covidom-19 povzroči izgubo zmožnosti čutenja vonja (anozmija) in okusa (ageusija), potencialno kot izoliran simptom z odsotnostjo drugih znakov okužbe.[26][27]

Napredovanje

[uredi | uredi kodo]

Pri manjšem številu obolelih pride za nastopom zgodnjih simptomov do poslabšanja, ponavadi se to zgodi 5–7 dni po pričetku simptomov. Pri teh bolnikih je pogostejše hujše kašljanje in zadihanost. V primerih takšnega poslabšanja se svetuje, da se bolnik obrne na svojega osebnega zdravnika.[23]

Pogostnost prebavnih simptomov (slabost in driska) ni jasna in je potencialno prisotna v 5–50 % primerov. Obstaja možnost, da se driska v nekaterih primerih pojavi že pred pojavom kašlja in vročine.[28]

Obstajajo dokazi, da do precejšnega poslabšanja obolenja običajno pride v 2. tednu bolezni z napredovanjem okužbe v spodnji del dihalnih poti.[29] Okužba lahko morda napreduje tudi navzdol po sluznici prebavnega traku in tako zato povzroča prebavne simptome.[30]

Resni

[uredi | uredi kodo]

Pri zelo resnem poteku covida-19 lahko pride do dihalne odpovedi, odpovedi ledvic, septičnega šoka in večorganske disfunkcije ali odpovedi ter smrti.[21][23]

Dihalni

[uredi | uredi kodo]

Nevrološki

[uredi | uredi kodo]

Medtem ko pri večini obolelih s covidom-19 ni opaznih znakov nevroloških motenj, so bile pri majhnem številu okuženih opažene resnejše nevrološke motnje, vključno z zmedenostjo, akroparestezijo (občutek zbadanja v udih), motnjami vedenja in zavesti, letargijo, infarkti/trombusi, epileptičnimi napadi, encefalopatijo (akutno nekrotizirajočo encefalopatijo) in komo. Čeprav pojav nevroloških simptomov ponavadi sovpada z razvojem napredovalega obolenja, so bili opisani tudi pojavi nevroloških simptomov, ki so se izrazili še pred znaki oz. v odsotnosti znakov dihalne okužbe in vročine; nekateri bolniki so bili hospitalizirani zaradi izoliranih nevroloških simptomov, nakar je bil covid-19 kot etiološki vzrok prepoznan šele kasneje. Nevrološke manifestacije nakazujejo možno virusno okužbo samega možganskega parenhima pri nekaterih obolelih. Po drugi strani bi lahko nevrološke simptome razložila tudi hipoksija. Nevrološka vpletenost pri covidu-19 bi lahko pri nekaterih obolelih predstavljala vzrok za dihalno odpoved.[31]

Sistemski

[uredi | uredi kodo]

Zapleti

[uredi | uredi kodo]

Med hospitaliziranimi pacienti s covidom-19 poročajo o akutnih poškodbah srca,[32] možne so tudi sekundarne bakterijske okužbe.[32][33]

Klinične najdbe

[uredi | uredi kodo]

Abnormalne stopnje jetrnih encimov so prisotne pri 20–30 % bolnikov s covidom-19. Prisoten je upad števila belih krvničk (levkocitov); zvišana stopnja belih krvničk je slab prognostični znak.[28] Zvišana stopnja d-dimera kaže na višje tveganje za smrt.[34]

Dolgoročne posledice

[uredi | uredi kodo]
Glavni članek: Dolgi covid.

Načeloma bolniki popolnoma okrevajo v roku nekaj tednov od okužbe, pri nekaterih pa vztrajajo dolgotrajnejše težave. Kadar so simptomi prisotni dlje kot štiri tedne od trenutka okužbe z virusom SARS-CoV-2, govorimo o tako imenovanem dolgem covidu.[35] Med drugim se lahko pojavijo kognitivne posledice (težave z miselnimi sposobnostmi) in posledice na duševnem zdravju[6] (na primer tesnoba, depresija), utrujenost, zadihanost, izpuščaj, vročina, bolečine ...[10]

Vzrok

[uredi | uredi kodo]

Covid-19 povzroča okužba z virusom SARS-CoV-2, ki je zelo soroden virusu SARS.[1][6]

Prenašanje

[uredi | uredi kodo]

SARS-CoV-2 se verjetno prenaša predvsem iz osebe na osebo. Do prenosa načeloma prihaja, ko je okužena oseba v neposredni bližini neokužene osebe (do okoli 2 m), z dihalnimi kapljicami, ki jih okužene osebe sproščajo med kašljanjem in kihanjem. Kužne kapljice lahko tako pristanjeno na obrazu neokuženih oseb ali pa jih neokužene osebe vdihnejo. Okužba se verjetno prenaša tudi tako, da se ljudje dotaknejo s kužnimi kapljicami kontaminiranih predmetov ali površin in nato kužne delce zanesejo v usta ali nos (in morda oči), a to verjetno ni glavni način širjenja covida-19.[36] Obstaja tudi možnost, da se lahko okužba prenaša tudi prek aerosola v primeru daljše izpostavljenosti znotraj zaprtega prostora[21] in prek oralno-fekalne poti (potencialno tudi po prenehanju dihalnih znakov okužbe).[37]

Kužnost okužene osebe je verjetno sorazmerna z resnostjo obolenja (tj. bolj ko je bolezen resna, bolj je tudi okužena oseba kužna). Kljub temu pa lahko bolezen verjetno okužene osebe prenašajo še preden se pri njih pojavijo prvi znaki okužbe.[36] Obstaja možnost, da okužbo prenašajo tudi osebe, ki nikoli ne razvijejo simptomov. Okužba se pretežno prenaša med družinskimi člani, zdravstvenimi delavci in ostalimi, ki so v neposrednem stiku z okuženimi.[21]

Dejavniki tveganja

[uredi | uredi kodo]

Zaenkrat ni neposrednih dokazov, da bi kajenje tobaka povečevalo tveganje za samo okužbo z SARS-CoV-2.[38][39] Nekateri strokovnjaki kljub temu menijo, da je zaradi že znanih negativnih učinkov kajenja na dovzetnost za sorodne okužbe moč sklepati, da enako velja tudi za SARS-CoV-2.[38]

Patofiziologija

[uredi | uredi kodo]

SARS-CoV-2 okuži celice dihalnega epitelija. Okužba z SARS-CoV-2 se običajno prične v nosu. Okužbe, ki so omejene na zgornja dihala, imajo načeloma milejši potek, medtem ko širjenje okužbe navzdol po dihalnem drevesu in v pljuča naznanja resnejši potek. Dodatno poškodbo tkiva lahko povzroča imunski odziv na okužbo.[33][navedi vir]

Diagnoza

[uredi | uredi kodo]

Glej tudi: Testiranje na covid-19

O smiselnosti testiranja presodi zdravnik na podlagi simptomov in epidemioloških podatkov. Samoplačniško testiranje v Sloveniji ni na voljo. Test se opravi v okoli 3 urah.[40] Pri hujših primerih so rezultati testiranja na voljo v 4 urah.[41]

Vzorec odvzame zdravnik, ki je obravnaval pacienta in odredil test. Vzorec je v laboratorij dostavljen s strani kurirjev ali reševalcev. Testiranje izvajajo Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano in Inštitut za mikrobiologijo in imuniologijo. Izsledki testa so posredovani zdravniku, ki je osebo obravnaval in pa koordinacijski laboratorijski skupini.[41]

Laboratorijske preiskave

[uredi | uredi kodo]

rt-PCR

[uredi | uredi kodo]

Svetovna zdravstvena organizacija priporoča diagnosticiranje s pomnoževanjem genetskega materiala z uporabo rt-PCR metode in probami genetskega zaporedja virusa. Vzorce se najpogosteje pridobi z nosno-žrelnim brisom,[42] lahko pa tudi z žrelnim brisom, izkašljanim izmečkom, endotrahealnim aspiratom ali bronhoalveolarno lavažo. Vzorce je potrebno pred analizo hraniti pri 4 °C. V primeru pozitivnega prvotnega testa se priporoča ponovitev testiranja za potrditev okužbe.[21][43]

Serološki testi

[uredi | uredi kodo]

V aprilu 2020 so v nekaterih državah že bili na voljo serološki testi za diagnozo covida-19. Serološki testi preverjajo, ali so v krvnem vzorcu testirane osebe prisotna protitelesa proti SARS-CoV-2. Rezultati hitrih seroloških testov so lahko na voljo že v manj kot 20 minutah.[44] Serološki testi lahko pokažejo, ali je testirana oseba že prebolela okužbo in razvila imunost, saj so protitelesa v krvi prisotna še dolgo po preboletju okužbe (medtem ko rt-PCR metoda preverja zgolj prisotnost virusnega genetskega materiala v vzorcih in je tako učinkovita zgolj za dokazovanje trenutne aktivne okužbe).[45] Po drugi strani serološki testi lahko niso učinkoviti za dokazovanje covida-19 v zgodnjih fazah okužbe saj telo lahko še ni razvilo primernega imunskega odziva, ali pa je prišlo do mutacij gena, ki kodira epitop.[44]

Serološki test, ki je postal v ZDA razpoložljiv 4. aprila 2020, je bil pri ugotavljanju okužb z rezultati rt-PCR pozitivno skladen v 93,8% primerov, negativno skladen pa v 96,4% primerov.[44]

Razvoj seroloških testov je bolj zapleten od razvoja testov, ki zgolj preverjajo prisotnost virusnih genetskih zaporedji, saj zahtevajo podrobno poznavanje antigenskih proteinov virusa, ki jih je nato treba laboratorijsko reproducirati s pomočjo celičnih kultur. Drobne razlike v obliki laboratorijsko pridobljenih proteinov lahko pomenijo, da se protitelesa v testu na prisotnost teh proteinov ne bodo odzvala.[45]

Razvoj seroloških testov je bil prvi korak k razvoju hitrih testov za domačo uporabo.[45]

Radiološke preiskave

[uredi | uredi kodo]

Raziskavi učinkovitosti računalniške tomografije (CT) kot diagnostične metode pri odkrivanju covida-19 sta ugotovili, da je CT prsnega koša izredno senzitivna metoda diagnoze covida-19 in bi lahko zato služila kot standardna metoda za hitro diagnozo COVID-19.[46][47]

Raziskava radioloških (CT) najdb okuženih s covidom-19 je pokazala, da več kot polovica okuženih v času zgodnjega obolenja ne izkazuje abnormalnih najdb; radiološke najdbe postanejo vse pogostejše kasneje tekom poteka obolenja.[48]

Diferencialna diagnoza

[uredi | uredi kodo]
Primerjava z gripo in prehladom[49]
Simptomi COVID-19 Gripa Prehlad
Kašelj pogosto pogosto redko
Vročina pogosto pogosto redko
Utrujenost pogosto pogosto včasih
Zasoplost pogosto redko redko
Nahod redko včasih pogosto
Kihanje redko redko pogosto
Boleče grlo včasih včasih pogosto
Glavobol včasih pogosto redko
Boleči udi včasih pogosto pogosto
Driska včasih včasih redko

Zgodnji simptomi covida-19 so nespecifični. Potrebno je pretehtati širok nabor kužnih in nekužnih obolenj dihal. Morebitne virusne okužbe, podobne covidu-19, vključujejo: gripo (influenco) in okužbe z adenovirusi, parainfluenco, respiratornim sincicijskim virusom, humanim metapnevmovirusom in rinovirusom.[21]

Preprečevanje med epidemijo

[uredi | uredi kodo]

Ukrepi namenjeni omejevanju širjenja okužbe s covidom-19 se načeloma bistveno ne razlikujejo od ukrepov, ki so učinkoviti za preprečevanje širjenja okužb dihal nasploh.[50]

V razvoju je več cepiv.[51] Evropska agencija za zdravila je 21. 12. 2020 odobrila prvo cepivo za preprečevanje covida 19, in sicer pri posameznikih, starih 16 let in več.[13][52]

Javno zdravje

[uredi | uredi kodo]

V času epidemij se svetuje izogibanje zaprtim prostorom, v katerih se hkrati zadržuje večje število ljudi. Takšni prostori naj se tudi redno zračijo. Svetuje se tudi redno čiščenje in razkuževanje predmetov in površin, ki se jih ljudje pogosto dotikajo (npr. kljuke, pulti, umivalniške pipe).[50][53] Razkuževanje zunanjih površin ni smortno, saj se površine hitro ponovno kontaminirajo, nakar virus na površinah tudi hitro propade. Prebivalcem se zato zgolj svetuje, da izogibajo dotikanju javnih površin (klopi, ograj, ročajev, bankomatov, zunanjih kluk, itd.) z rokami.[54][55]

Nasvet za upoštevanje medsebojne razdalje in plačevanje z brezstičnimi karticami pri blagajnah v trgovinah Hofer (april 2020)

Omejevanje socialnih stikov

[uredi | uredi kodo]

Socialno distanciranje je namenjeno omejevanju stikov med ljudmi z namenom preprečevanja možnosti širjenja bolezni med epidemijo. Svetuje se, da ljudje med sabo v času epidemije vzdržujejo medosebno razdaljo večjo od 2 m. Za doseganje socialnega distanciranja so učinkoviti ukrepi, ki npr. prek odpovedi dogodkov omejujejo priložnosti za zbiranje večjega števila ljudi na majhnem območju (npr. športnih dogodkov, konferenc in festivalov). Drugi učinkoviti ukrepi so začasno zapiranje določenih ustanov (npr. knjižnic, šol in univerzitet, in verskih, športnih in kulturnih ustanov), izogibanje javnemu prevozu, izogibanje nenujnim potovanjem, izogibanje skupnemu druženju in poslopljem za druženje (lokali ipd.), delo in študij od doma ter vzdrževanje medosebnih stikov prek telekomunikacijskih naprav namesto osebnih stikov.[56][57] Dejavniosti izven bivalnih prostorov, ki ne vključujejo bližjega stika z novimi osebami (sprehajanje psa, telovadba, hojenje v naravo), so sprejemljive. Prav tako je sprejemljivo opravljanje nujnih opravil, kot so nakupi živil in zdravil; kljub temu se svetuje, da se takšna opravila izvaja čim redkeje (npr. z nakupovanjem večjih zalog živil) in da se med tem spoštuje higienska pravila.[57]

Pomembno je, da so v omejevanje socialnih stikov vključeni vsi in ne zgolj tisti z izrazito obolelostjo ali visokim tveganjem za resne okužbe, saj tisti z blagimi okužbami in tisti, ki ne vedo, da so okuženi, pripomorejo k hitrejšemu napredovanju širjenja, kar posredno ogrozi tudi vse ostale skupine (vključno z možno preobremenitvijo kapacitet zdravstvenega sistema).[57]

Osebna higiena

[uredi | uredi kodo]

Svetuje se redno in skrbno umivanje rok z vodo in milom (še posebej po brisanju nosu, kašljanju in kihanju ter obiskih javnih prostorov). Ko to ni mogoče, se priporoča uporabe namenskega razkužila za roke z najmanj 60 % vsebnosti alkohola. Ljudje naj se izogibajo dotikanju oči, nosa in ust, dokler si ne očistijo rok.[50][58]

Pred kašljanjem in kihanjem naj se nos in usta najprej pokrije z robčkom, ki se ga nato namudoma zavrže, ali pa se kašlja in kiha v zgornji del rokava (in ne v dlan).[50] Tako se prepreči, da bi kužne osebe s prek kašljanja in kihanja izločenimi kapljicami okužile ljudi ali predmete okoli sebe.[navedi vir]

Zaščitne maske

[uredi | uredi kodo]

V času epidemije se po najnovejših napotkih nekaterih javnozdravstvenih agencij za javnost svetuje uporaba katerekoli razpoložljive oblike obrazne zaščite (lahko nenamenske, kot so šali, rute ipd.) v času zadrževanja na javnih mestih, da se tako omejuje kontaminacija prostorov in predmetov s strani asimptomatičnih kužnih oseb.[59] Za enkrat ni zadostnih empiričnih podatkov, ki bi dokazovali učinkovitost splošne uporabe kirurških ali nenamenskih zaščitnih mask za preprečevanje širjenja okužbe s covidom-19. Nekateri strokovnjaki menijo, da razpoložljivi podatki splošno uporabo upravičujejo, medtem ko drugi menijo, da zaenkrat ni mogoče oceniti, ali splošna uporaba mask omejuje, ne omejuje ali celo pospešuje širjenje.[60] Uporaba kirurških mask je priporočena za zdravstvene delavce, okužene (zato da preprečujejo širjenje okužbe),[50][61] in pa tiste, ki skrbijo za okužene osebe.[62][63] Splošna uporaba namenskih mask lahko ob pandemiji privede do pomanjkanja za zdravstvene delavce.[61] Uporabniki se morajo seznaniti z navodili za učinkovito uporabo mask.[63]

Obrazne maske s filtri in visoko stopnjo zaščite za razliko od kirurških mask uporabnike zaščitijo pred lebdečimi kužnimi delci,[64] za katere so zdravstveni delavci zelo dovzetni zaradi potencialne pogoste in intenzivne neposredne izpostavljenosti kužnim pacientom.[65] Ob pravilni uporabi prav tako preprečujejo prehajanje nefiltriranega zraka prek robov obrazne maske s filtri. Uporaba takih mask s filtri je priporočena zgolj za zdravstvene delavce v času opravljanja službene dolžnosti.[64]

Nenamenska zaščita iz tkanine

[uredi | uredi kodo]

Učinkovitost nenamenskih zaščitnih mask iz tkanine pri preprečevanju okužbe s covidom-19 ni znana.[66] Uporaba tkaninskih mask načeloma ni učinkovita za preprečevanje okužb pri uporabnikih.[67] Obrazna zaščita iz tkanine je v primerjavi s kirurškimi maskami bolj prepustna, se hitreje premoči, se uporablja dlje časa in je tako pri preprečevanju okužb uporabnikov manj učinkovita od kirurških mask.[68] V primeru pomanjkanja namenskih zaščitnih mask je zdravstvenim delavcem za zaščito priporočena uporaba šalov, rut ipd. Najbolje je, če se takšne maske uporablja skupaj s prozornim obraznim ščitom, ki obraz prekriva spredaj in ob straneh.[66]

Uporaba nenamenskih tkaninskih obraznih mask pri okuženih osebah do neke mere prestreže respiratorne kapljice in je zato lahko nekoliko učinkovita za preprečevanje širjenja okužb, a bistveno manj od namenskih kirurških mask.[69] Uporaba debelejših tkanin verjetno poveča učinkovitost zaščite.[70] Po drugi strani obstaja tveganje, da bi nenemenska zaščita celo povečevala tveganje za okužbo.[67] Dotikanje zaščite iz tkanine med uporabo lahko privede do kontaminacije.[70] Po drugi strani obstajajo dokazi, da uporaba obrazne zaščite na sploh zmanjšuje pogostost dotikanja obraza in tako tudi tveganja za okužbo.[59]

Samoosamitev

[uredi | uredi kodo]

Za tiste, ki sumijo na možno okužbo (npr. ker so bili izpostavljeni okuženim osebam), se priporoča samoosamitev v trajanju 14 dni. V tem času se bodo v primeru okužbe pojavili znaki. Oseba bo nato vedela, da je kužna.[56] Okužena oseba naj po pojavu simptomov ostane doma vsaj 7 dni (oz. dlje, če ima oseba po 7 dneh še vedno vročino). Sostanovalci okužene osebe naj se prav tako samoosamijo. Če oseba v samoosamitvi sobiva z osebo z dejavniki tveganja za resno okužbo (starejši, imunokompromitirani, osebe s kroničnimi boleznimi in nosečnice), se priporoča, da se slednja za čas trajanja samoosamitve začasno preseli v drugo bivališče, če je to mogoče.[71]

Osebe v samoosamitvi naj ostanejo na razdalji vsaj 2 m od sostanovalcev in se še posebej izogibajo sostanovalcev z dejavniki tveganja za resno okužbo. Gospodinjstvo naj prosi za pomoč pri dobavi življenskih potrebščin znance, ki naj jih pustijo pred vrati bivališča in nemudoma odidejo (tj. jih ne izročajo osebno). V času samoosamitve naj se v bivališču ne gosti obiskovalcev. Osebe v samoosamitvi naj ne odhajajo v javnost.[71]

Cepiva

[uredi | uredi kodo]
Glavni članek: Cepivo proti covidu 19.

V sredini decembra 2020 je bilo 57 kandidatnih cepiv v kliničnih raziskavah, od tega 17 v kliničnem preskušanju 3. faze. Rezultati več cepiv iz kliničnega preskušanja 3. faze so pokazali več kot 95-odstotno učinkovitost pri preprečevanju simptomne okužbe.[72] V svetu je že več cepiv pridobilo dovoljenja za promet.[51][73][74]

Evropska agencija za zdravila je 21. 12. 2020 odobrila cepivo, ki sta ga razvili podjetji BioNTech in Pfizer, kot prvo cepivo v EU za preprečevanje covida 19, in sicer pri posameznikih, starih 16 let in več.[13][52] 26. oziroma 27. decembra 2020 se je začelo cepljenje s prvimi odmerki cepiva po državah članicah, vključno s Slovenijo.[75][76] V nadaljevanju je bilo v Evropski uniji registriranih več cepiv, do decemnra 2022 skupno 7.[77]

Zdravljenje

[uredi | uredi kodo]

Zdravila

[uredi | uredi kodo]

Za zdravljenje covida-19 sprva ni bilo na voljno nobenega specifičnega protivirusnega zdravljenja.[21] Za zdravljenje covida-19 so takoj po izbruhu epidemije začeli preučevati številna različna zdravila. Nekatera (potencialno) učinkovita zdravila pri covidu-19 so že pred tem uporabljali za zdravljenje drugih bolezni.[78]

Zaradi poskusov samozdravljenja okužbe s covidom-19 je več oseb umrlo ali utrpelo hude stranske učinke. Strokovnjaki zato ljudi svarijo pred poskusi samozdravljenja z eksperimentalnimi zdravili in izven navodil in nadzora zdravstvenih strokovnjakov.[79][80]

Odobrena protikovidna zdravila

[uredi | uredi kodo]

V Evropski uniji so bila novembra 2021 odobrena tri specifična protikovidna zdravila: remdesivir, regdanvimab in kasirivimab/imdevimab.[81] Sledila so še druga zdravila in ob koncu leta 2022 je bilo v Evropski uniji registriranih že več zdravil za zdravljenje covida 19, in sicer:[82]

Monoklonska protitelesa, ki delujejo proti virusu SARS-CoV-2, delujejo proti konični beljakovini na površini virusa. Po eni strani gre za tarčna zdravila, ki so ciljno usmerjena proti točno določenemu mestu na SARS-CoV-2, hkrati pa to predstavlja njihovo šibko točko, saj virus SARS-CoV-2 hitro mutira in nastajajo različice, ki so odporne proti tem učinkovinam. Pri različici omikron, ki se je od novembra 2021 razširila v številne države sveta, nekatera monoklonska protitelesa (kasirivimab/imdevimab, regdanvimab in sotrovimab), niso več učinkovita.[83]

Lajšanje simptomov

[uredi | uredi kodo]

Za simptomatsko zdravljenje covida-19 se priporoča uporaba paracetamola.[71] Obstaja možnost, da bi lahko ibuprofen in nekatera sorodna nesteroidna protivnetna zdravila poslabševala potek covida-19, a za to zaenkrat še ni dejanskih dokazov.[71][84]

Ostalo

[uredi | uredi kodo]

Zdravilo deksametazon je med hospitaliziranimi bolniki zmanjšalo umrljivost za tretjino pri tistih na napravah za umetno dihanje in za petino pri tistih na terapiji s kisikom. Pri tistih z blagimi oblikami bolezni bi lahko bila uporaba nekoristna ali celo škodljiva.[85]

Zdravilo remdesivir bi lahko med bolniki s covidom-19 glede na izsledke nekaterih raziskav pospešilo okrevanje hospitaliziranih bolnikov ali zmanjšalo umrljivost pri hudo bolnih.[85]

Hidroksiklorokin kljub prvotnim obetajočim izsledkom glede na obsežnejše študije verjetno ni učinkovit pri zdravljenju covida-19, uporaba pa je lahko za bolnike škodljiva.[85]

Transfuzija s prebolevniško plazmo (krvno plazmo oseb, ki so covid-19 že preboleli in so zato v njihovi krvi prisotna protitelesa na SARS-CoV-2) se je v raziskavi manjšega obsega pokazala za potencialno učinkovito terapijo za bolnike s hudim potekom obolenja,[86] a se je v kasnejših obsežnejših raziskavah pokazala za neučinkovito.[87][88]

Dihalna in hemodinamična podpora

[uredi | uredi kodo]

Osebe s hudo boleznijo se načeloma zdravi s terapijo s kisikom. Mehanična respiracija je lahko potrebna v primerih motnje dihanja. Hemodinamična podpora je lahko potrebna v primeru septičnega šoka.[21]

Prognoza

[uredi | uredi kodo]

Ocenjena umrljivost zaradi okužbe s covidom-19 na osnovi podatkov o obolenju iz epidemije na Kitajskem je 3,5 %. Dejanska umrljivost je potencialno nižja, med 0,25–3,0 %. Umrljivost je verjetno odvisna od relativne sposobnosti nudenja primerne zdravstvene oskrbe posameznega zdravstvenega sistema.[89]

Posebne skupine

[uredi | uredi kodo]

Starejši

[uredi | uredi kodo]

Ostarelost je pomemben neodvisen dejavnik tveganja za pogostejše smrtne izide pri okužbi s covidom-19.[90][91]

Osebe s pridruženimi obolenji

[uredi | uredi kodo]

Sobolezni so prisotne pri mnogih primerih covida-19 s smrtnim izidom. Pomembne sobolezni, ki povečujejo tveganje za smrtni izid, so: hipertenzija, sladkorna bolezen, koronarna srčna bolezen.[90][91] Sobolezni, ki potencialno povečujejo tveganje za hujši potek covida-19 so: bolezni pljuč, rak, odpoved srca, cerebrovaskularna bolezen, bolezen ledvic, bolezen jeter, imunokompromitiranost in nosečnost.[29]

Moški

[uredi | uredi kodo]

Obstajajo dokazi, da je potek covida-19 pri moških bistveno resnejši kot pri ženskah kljub približno enakim stopnjam okužb. Potencialni razlogi za težji potek obolenja pri moških so spolno specifične razlike v imunskem odzivu (pri čemer je pri ženskah imunski odziv na sploh bolj krepek, kar se izkazuje tudi v bistveno višji stopnji avtoimunskih obolenj pri ženskah) in pa razlike v povprečnemu zdravstvenemu stanju med spoloma. Moški (še posebej na Kitajskem) pogosteje kadijo. Med (kitajskimi) moškimi so pogostejša tudi kronična zdravstvena stanja (npr. sladkorna bolezen tipa 2 in hipertenzija), ki so povezana s slabšimi izidi okužbe s covidom-19. Ženske so prav tako bolj proaktivne pri iskanju zdravniške oskrbe; za primere pozne diagnoze resne bolezni covid-19 je značilna višja umrljivost.[92]

Nosečnice

[uredi | uredi kodo]

Zaradi fizioloških sprememb in sprememb imunskega sistema med nosečnostjo so lahko nosečnice bolj dovzetne za okužbe dihal in za težji potek obolenj, kar je bilo opaženo pri okužbah z ostalimi koronavirusi. Zaenkrat podatkov o tem, kako covid-19 vpliva na nosečnost, še ni. Ni še zadosti podatkov, ali lahko pride do in utero okužbe ploda, a dosedanji podatki ne kažejo na to.[93]

Otroci

[uredi | uredi kodo]

Otroci imajo zelo nizko stopnjo resnih okužb s covidom-19. Razlogi za to še niso jasni. Možno je, da je med otroci okužba največkrat zelo mila in se jih zato zelo redko testira. Obstaja tudi možnost, da se otroci zelo redko sploh okužijo.[94][95] Simptomi so pri otrokih blažji in nespecifični, opažena je bila tudi relativna odsotnost radioloških najdb patoloških sprememb na pljučih in patoloških sprememb na vzorcih krvi, urina in fekalij.[95] Pojavila so se poročila, da se pri nekaterih otrocih, ki so oboleli za covidom-19, pojavi vnetno stanje, imenovano pediatrični večorganski vnetni sindrom, ki spominja na Kawasakijev sindrom, pride pa lahko tudi zapletov na srcu in pojava simptomov sindroma toksičnega šoka.[96][97] Pri okoli 10 % obolelih otrok se pojavi tudi driska ali bruhanje.[96]

Zgodovina

[uredi | uredi kodo]

Večina strokovnjakov meni, da je virus naravnega izvora, pri čemer je prišlo do preskoka okužbe.[98][99][100] Raziskave so pokazale, da je virus nastal iz koronavirusa, ki okužuje netoprije, na človeka pa je morda preskočil prek vmesnega gostitelja.[101][102] V reviji Science sta bila julija 2022 objavljena članka, po katerih je virus na človeka preskočil dvakrat v novembru 2019, najverjetneje zaradi trgovine z divjimi živalmi na mokri tržnici Huanan v mestu Wuhan na Kitajskem.[103][104][105] Dvomi o zaključkih so se osredinili predvsem na točno mesto, kjer se je zgodil preskok.[106] V zgodnejših filogenetskih raziskavah so ocenili, da se je virus SARS-CoV-2 pojavil oktobra ali novembra 2019.[107][108][109] Filogenetska algoritemska analiza je pokazala, da se je virus pred Vuhanom morda širil že v Guangdongu.[110] Večje pozornosti je bila deležna tudi možnost, da je bil virus naključno izpuščen iz laboratorija.[111] Ameriške obveščevalne agencije so ugotovile, da ni bil razvit kot biološko orožje in da ni prepričljivih dokazov o genetskem inženirstvu.[112]

Novo bolezen so prvič prepoznali decembra 2019 na Kitajskem. V Vuhanu v kitajski provinci Hubej so decembra 2019 zaznali več primerov pljučnic, pri katerih so izključili številne običajne povzročitelje pljučnic oz. okužb dihal in potrdili okužbo z novim koronavirusom.[113] Večina takrat prepoznanih prvotnih primerov bolnikov so povezali z obiskom ribje veletržnice Huanan ter zato domnevali, da gre za zoonozo oziroma bolezen, ki je preskočila iz živali.[114] Novi virus so kasneje poimenovali SARS-CoV-2 in je zelo soroden koronavirusom, ki jih najdemo pri netopirjih[115] in luskavcih,[116] ter koronavirusu SARS-CoV, ki povzroča sars.[117] Najverjetneje virus izhaja iz netopirjev iz družine podkovnjakov, natančneje rodu Rhinolophus.[118]

Danes poznan prvi primer bolnika s simptomi nove koronavirusne bolezni covid-19 je s 1. decembra 2019 in ni bil izpostavljen veletržnici Huanan ali kateremu drugemu bolniku iz prvotne skupine 40 bolnikov, pri katerih so najprej prepoznali novo koronavirusno bolezen.[119][120] Pri omenjeni prvotni skupini bolnikov so sicer potrdili povezavo z veletržnico Huanan, na kateri so se prodajale tudi žive živali, pri dveh tretjinah posameznikov.[119][121][122][123]

Bolezen se je širila in Svetovna zdravstvena organizacija je izbruh označila 30. januarja 2020 za grožnjo svetovnemu javnemu zdravju.[124] V začetku širjenja epidemije se je število okuženih podvojilo vsakih sedem in pol dni.[125] V začetku in sredini januarja 2020 se je covid-19 razširil v druge kitajske province, k čemur so pripomogle tudi migracije ljudi zaradi praznovanja kitajskega novega leta.[126] 20. januarja 2020 so na Kitajskem poročali o okoli 140 novih bolnikih v enem dnevu, vključno z dvema primeroma v Pekingu in enim v Šenženu.[127] Skupno je bilo 20. januarja 2020 že prepoznanih 6.174 bolnikov s simptomi covida-19.[128]

Epidemija se je širila po svetu in 26. februarja 2020 je SZO poročala, da je bilo prvič zunaj Kitajske več primerov kot na Kitajskem; bolezen je posebej prizadela Italijo, Iran in Južno Korejo.[129]

SZO je covid-19 11. marca 2020 uradno razglasila za pandemijo.[130]

Države

[uredi | uredi kodo]

Slovenija

[uredi | uredi kodo]
Glavni članek: Pandemija koronavirusne bolezni 2019 v Sloveniji.

Prvega bolnika s covidom-19 v Sloveniji so diagnosticirali 4. marca 2020, in sicer je šlo za moškega, ki se je prek Italije vrnil s potovanja po Maroku.[131][132]

Do 12. 3. 2020 so prepoznali že 12 primerov covida-19 v Sloveniji, vsi primeri so bili uvoženi iz tujine. Kot ukrep za zajezitev širjenja bolezni so 7. 3. 2020 Sloveniji z odlokom prepovedali zbiranje ljudi na javnih prireditvah v javnih prostorih zaprtega tipa, kjer se zbira več kot 500 ljudi. Do 9. marca so poročali o 23 primerih, 14 jih je bila uvoženih iz tujine, največ iz Italije.[133] Svet za nacionalno varnost je sprejel dodatne ukrepe proti širjenju bolezni, med drugim odlok, da se vsi športni dogodki in druge prireditve, na katerih je več kot 500 udeležencev, izvedejo brez gledalcev.[134] 11. marca je bilo po državi uradno potrjenih že 57 okužb, opravljenih pa je bilo 2270 testiranj.[135] Iz teh številk je razvidno da je samo v enem dnevu število obolelih naraslo za 23, kar je statistično največji dnevni prirast novookuženih do sedaj. Republika Slovenija je 12. marca, ko je število potrjenih primerov naraslo na 96, razglasilo stanje epidemije hitro nalezljive bolezni koronavirus oz. covid-19.

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ 1,0 1,1 Gorbalenya, Alexander E. (11. februar 2020). »Severe acute respiratory syndrome-related coronavirus – The species and its viruses, a statement of the Coronavirus Study Group«. bioRxiv (v angleščini): 2020.02.07.937862. doi:10.1101/2020.02.07.937862. Arhivirano iz spletišča dne 11. februarja 2020. Pridobljeno 11. februarja 2020.
  2. ↑ »国家卫生健康委关于新型冠状病毒肺炎暂命名事宜的通知«. 7. februar 2020. Pridobljeno 9. februarja 2020.{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: url-status (povezava)
  3. ↑ »Coronavirus Disease 2019 (COVID-19) Symptoms«. Centri za nadzor in preprečevanje bolezni. Združene države Amerike. 10. februar 2020.{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: url-status (povezava)
  4. ↑ Novel Coronavirus (2019-nCoV): situation report, 22 (PDF) (poročilo). Svetovna zdravstvena organizacija. 11. februar 2020.
  5. ↑ Krvina, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014–, www.fran.si, dostop 22. 1. 2022.
  6. ↑ 6,0 6,1 6,2 »Coronavirus disease named Covid-19«. BBC News (v angleščini). 11. februar 2020. Arhivirano iz spletišča dne 11. februarja 2020. Pridobljeno 11. februarja 2020.
  7. ↑ »2019 Novel Coronavirus (2019-nCoV)«. Centri za nadzor in preprečevanje bolezni (v angleščini). 11. februar 2020. Pridobljeno 18. februarja 2020.
  8. ↑ »NEJM Journal Watch: Summaries of and commentary on original medical and scientific articles from key medical journals«. www.jwatch.org. Pridobljeno 17. marca 2020.
  9. ↑ »MOH | Updates on 2019 Novel Coronavirus (2019-nCoV) Local Situation«. www.moh.gov.sg. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 12. julija 2020. Pridobljeno 11. februarja 2020.
  10. ↑ 10,0 10,1 Health, Australian Government Department of (21. januar 2020). »Novel coronavirus (2019-nCoV)«. Australian Government Department of Health (v angleščini). Pridobljeno 11. februarja 2020.
  11. ↑ Cascella, Marco; Rajnik, Michael; Cuomo, Arturo; Dulebohn, Scott C. (2020). StatPearls. Treasure Island (FL): StatPearls Publishing. PMID 32150360.
  12. ↑ »Prevention and Treatment«. Centri za nadzor in preprečevanje bolezni (CDC). 9. avgust 2019. Arhivirano iz spletišča dne 15. decembra 2019. Pridobljeno 21. januarja 2020.
  13. ↑ 13,0 13,1 13,2 »EPAR Comirnaty«. EMA. Pridobljeno 28. decembra 2020.
  14. ↑ Davidson, Helen (13. marec 2020). »First Covid-19 case happened in November, China government records show - report«. The Guardian (v angleščini). ISSN 0261-3077. Pridobljeno 17. marca 2020.
  15. ↑ »Coronavirus Disease (COVID-19) - events as they happen«. www.who.int (v angleščini). Pridobljeno 17. marca 2020.
  16. ↑ »WHO Declares COVID-19 Outbreak a Pandemic«. Medscape. Pridobljeno 17. marca 2020.
  17. ↑ CDC (11. februar 2020). »2019 Novel Coronavirus (2019-nCoV)«. Centri za nadzor in preprečevanje bolezni (v angleščini). Pridobljeno 15. februarja 2020.
  18. ↑ »Advice for public«. www.who.int (v angleščini). Pridobljeno 15. februarja 2020.
  19. ↑ Report of the WHO-China Joint Mission on Coronavirus Disease 2019 (COVID-19). pp. 11–12. https://www.who.int/docs/default-source/coronaviruse/who-china-joint-mission-on-covid-19-final-report.pdf. Pridobljeno 5 March 2020. 
  20. ↑ »NEJM Journal Watch: Summaries of and commentary on original medical and scientific articles from key medical journals«. www.jwatch.org. Pridobljeno 18. marca 2020.
  21. ↑ 21,0 21,1 21,2 21,3 21,4 21,5 21,6 21,7 21,8 Cascella, Marco; Rajnik, Michael; Cuomo, Arturo; Dulebohn, Scott C. (2020). StatPearls. Treasure Island (FL): StatPearls Publishing. PMID 32150360.
  22. ↑ 22,0 22,1 »COVID-19: What we know so far about the 2019 novel coronavirus«. www.uchicagomedicine.org (v angleščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 20. marca 2020. Pridobljeno 18. marca 2020.
  23. ↑ 23,0 23,1 23,2 23,3 »Coronavirus«. www.who.int (v angleščini). Pridobljeno 18. marca 2020.
  24. ↑ https://www.nlzoh.si/objave/sledenje-razlicicam-sars-cov-2-72/ NLZOH: Sledenje različicam SARS-CoV-2, 20. decembra 2022, vpogled: 29. 12. 2022.
  25. ↑ CDC (29. marec 2022). »Omicron Variant: What You Need to Know«. Centers for Disease Control and Prevention (v ameriški angleščini). Pridobljeno 15. junija 2022.
  26. ↑ Bagheri, Seyed Hamid Reza; Asghari, Ali Mohammad; Farhadi, Mohammad; Shamshiri, Ahmad Reza; Kabir, Ali; Kamrava, Seyed Kamran; Jalessi, Maryam; Mohebbi, Alireza; Alizadeh, Rafieh (27. marec 2020). »Coincidence of COVID-19 epidemic and olfactory dysfunction outbreak«. medRxiv (v angleščini). str. 2020.03.23.20041889. doi:10.1101/2020.03.23.20041889.
  27. ↑ »Why are loss of smell and taste 'symptoms of coronavirus'?«. The Independent (v angleščini). 31. marec 2020. Pridobljeno 1. aprila 2020.
  28. ↑ 28,0 28,1 »Joint GI Society Message on COVID-19«. American College of Gastroenterology (v angleščini). 15. marec 2020. Pridobljeno 18. marca 2020.
  29. ↑ 29,0 29,1 CDC (11. februar 2020). »Coronavirus Disease 2019 (COVID-19)«. Centers for Disease Control and Prevention (v angleščini). Pridobljeno 18. marca 2020.
  30. ↑ Belluck, Pam (12. marec 2020). »What Does the Coronavirus Do to the Body?«. The New York Times (v angleščini). ISSN 0362-4331. Pridobljeno 18. marca 2020.
  31. ↑ Rabin, Roni Caryn (1. april 2020). »Some Coronavirus Patients Show Signs of Brain Ailments«. The New York Times (v ameriški angleščini). ISSN 0362-4331. Pridobljeno 5. aprila 2020.
  32. ↑ 32,0 32,1 Huang, Chaolin; Wang, Yeming; Li, Xingwang; Ren, Lili; Zhao, Jianping; Hu, Yi; Zhang, Li; Fan, Guohui; Xu, Jiuyang (15. februar 2020). »Clinical features of patients infected with 2019 novel coronavirus in Wuhan, China«. The Lancet (v angleščini). Zv. 395, št. 10223. str. 497–506. doi:10.1016/S0140-6736(20)30183-5. ISSN 0140-6736. PMID 31986264.
  33. ↑ 33,0 33,1 »There Is a 'Tipping Point' Before Coronavirus Kills«. Bloomberg.com (v angleščini). 8. marec 2020. Pridobljeno 18. marca 2020.
  34. ↑ »Risk Factors for Death From COVID-19 Identified«. Medscape. Pridobljeno 18. marca 2020.
  35. ↑ »Post-COVID Conditions«. CDC. 8. april 2021. Pridobljeno 27. maja 2021.
  36. ↑ 36,0 36,1 CDC (17. marec 2020). »Coronavirus Disease 2019 (COVID-19) - Transmission«. Centers for Disease Control and Prevention (v angleščini). Pridobljeno 18. marca 2020.
  37. ↑ »Early GI Symptoms in COVID-19 May Indicate Fecal Transmission«. Medscape. Pridobljeno 18. marca 2020.
  38. ↑ 38,0 38,1 Lewis, Tanya. »Smoking or Vaping May Increase the Risk of a Severe Coronavirus Infection«. Scientific American (v angleščini). Pridobljeno 18. marca 2020.
  39. ↑ Cai, Hua (11. marec 2020). »Sex difference and smoking predisposition in patients with COVID-19«. The Lancet Respiratory Medicine (v angleščini). Zv. 0, št. 0. doi:10.1016/S2213-2600(20)30117-X. ISSN 2213-2600. PMID 32171067.
  40. ↑ »Testiranje na okužbo s koronavirusom« (PDF).
  41. ↑ 41,0 41,1 »Delo laboratorijev ob testiranju na SARS-CoV-2« (PDF).
  42. ↑ https://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/uploaded/pcr_dokument_oblikovan_15.6.pdf Arhivirano 2020-09-19 na Wayback Machine. Tomažič. J. s sod. Epidemiološka priporočila glede oseb, ki so prebolele covid-19. Vpogled: 27. 8. 2020.
  43. ↑ CDC (11. februar 2020). »Coronavirus Disease 2019 (COVID-19)«. Centers for Disease Control and Prevention (v angleščini). Pridobljeno 19. marca 2020.
  44. ↑ 44,0 44,1 44,2 »FDA Approves First Rapid Antibody Test for COVID-19«. Medscape. Pridobljeno 6. aprila 2020.
  45. ↑ 45,0 45,1 45,2 Petherick, Anna (4. april 2020). »Developing antibody tests for SARS-CoV-2«. The Lancet (v angleščini). Zv. 395, št. 10230. str. 1101–1102. doi:10.1016/S0140-6736(20)30788-1. ISSN 0140-6736. PMID 32247384.
  46. ↑ Ai, Tao; Yang, Zhenlu; Hou, Hongyan; Zhan, Chenao; Chen, Chong; Lv, Wenzhi; Tao, Qian; Sun, Ziyong; Xia, Liming (26. februar 2020). »Correlation of Chest CT and RT-PCR Testing in Coronavirus Disease 2019 (COVID-19) in China: A Report of 1014 Cases«. Radiology. str. 200642. doi:10.1148/radiol.2020200642. ISSN 0033-8419.
  47. ↑ Li, Yan; Xia, Liming (4. marec 2020). »Coronavirus Disease 2019 (COVID-19): Role of Chest CT in Diagnosis and Management«. American Journal of Roentgenology. str. 1–7. doi:10.2214/AJR.20.22954. ISSN 0361-803X.
  48. ↑ Bernheim, Adam; Mei, Xueyan; Huang, Mingqian; Yang, Yang; Fayad, Zahi A.; Zhang, Ning; Diao, Kaiyue; Lin, Bin; Zhu, Xiqi (20. februar 2020). »Chest CT Findings in Coronavirus Disease-19 (COVID-19): Relationship to Duration of Infection«. Radiology. str. 200463. doi:10.1148/radiol.2020200463. ISSN 0033-8419.
  49. ↑ »Yale New Haven Health | Influenza (Flu) vs Coronaviruses«. www.ynhhs.org. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 18. marca 2020. Pridobljeno 18. marca 2020.
  50. ↑ 50,0 50,1 50,2 50,3 50,4 »Navodila za delovne organizacije v zvezi z novim koronavirusom SARS-CoV-2 | www.nijz.si«. www.nijz.si. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 15. marca 2020. Pridobljeno 12. marca 2020.
  51. ↑ 51,0 51,1 https://www.cdc.gov/coronavirus/2019-ncov/vaccines/different-vaccines.html, vpogled: 28. 12. 2020.
  52. ↑ 52,0 52,1 https://ec.europa.eu/commission/presscorner/detail/sl/IP_20_2466, vpogled: 28. 12. 2020.
  53. ↑ »Navodila za delovne organizacije v zvezi z novim koronavirusom SARS-CoV-2«. Nacionalni inštitut za javno zdravje. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 15. marca 2020. Pridobljeno 12. marca 2020.
  54. ↑ »Večer - Razkuževanje zunanjih površin: Varnost ali lažen občutek«. www.vecer.com. 31. marec 2020. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 1. aprila 2020. Pridobljeno 1. aprila 2020.
  55. ↑ »NIJZ: Razkuževanje javnih površin ni dolgoročna rešitev«.
  56. ↑ 56,0 56,1 »Coronavirus, Social Distancing and Self Quarantine«. www.hopkinsmedicine.org (v angleščini). Pridobljeno 18. marca 2020.
  57. ↑ 57,0 57,1 57,2 Mandavilli, Apoorva (16. marec 2020). »Wondering About Social Distancing?«. The New York Times (v angleščini). ISSN 0362-4331. Pridobljeno 18. marca 2020.
  58. ↑ CDC (17. marec 2020). »Coronavirus Disease 2019 (COVID-19) – Prevention & Treatment«. Centers for Disease Control and Prevention (v angleščini). Pridobljeno 17. marca 2020.
  59. ↑ 59,0 59,1 »NIJZ: Bolje z doma narejeno masko kot z nobeno«. Dnevnik. Pridobljeno 5. aprila 2020.
  60. ↑ Nicola Davis (4. maj 2020). »Report on face masks' effectiveness for Covid-19 divides scientists«. the Guardian (v angleščini). Pridobljeno 6. maja 2020.
  61. ↑ 61,0 61,1 Howard, Jacqueline. »WHO stands by recommendation to not wear masks if you are not sick or not caring for someone who is sick«. CNN. Pridobljeno 31. marca 2020.
  62. ↑ CDC (11. februar 2020). »Coronavirus Disease 2019 (COVID-19)«. Centers for Disease Control and Prevention (v ameriški angleščini). Pridobljeno 31. marca 2020.
  63. ↑ 63,0 63,1 »When and how to use masks«. www.who.int (v angleščini). Pridobljeno 31. marca 2020.
  64. ↑ 64,0 64,1 CDC (11. februar 2020). »Coronavirus Disease 2019 (COVID-19)«. Centers for Disease Control and Prevention (v ameriški angleščini). Pridobljeno 1. aprila 2020.
  65. ↑ Parker-Pope, Tara (5. april 2020). »Should I Start Wearing a Mask?«. The New York Times (v ameriški angleščini). ISSN 0362-4331. Pridobljeno 5. aprila 2020.
  66. ↑ 66,0 66,1 CDC (11. februar 2020). »Coronavirus Disease 2019 (COVID-19)«. Centers for Disease Control and Prevention (v ameriški angleščini). Pridobljeno 31. marca 2020.
  67. ↑ 67,0 67,1 »Cloth masks and mask sterilisation as options in case of shortage of surgical masks and respirators« (PDF).
  68. ↑ MacIntyre, C Raina; Seale, Holly; Dung, Tham Chi; Hien, Nguyen Tran; Nga, Phan Thi; Chughtai, Abrar Ahmad; Rahman, Bayzidur; Dwyer, Dominic E; Wang, Quanyi (22. april 2015). »A cluster randomised trial of cloth masks compared with medical masks in healthcare workers«. BMJ Open. Zv. 5, št. 4. doi:10.1136/bmjopen-2014-006577. ISSN 2044-6055. PMC 4420971. PMID 25903751.
  69. ↑ Davies, Anna; Thompson, Katy-Anne; Giri, Karthika; Kafatos, George; Walker, Jimmy; Bennett, Allan (Avgust 2013). »Testing the efficacy of homemade masks: would they protect in an influenza pandemic?«. Disaster Medicine and Public Health Preparedness. Zv. 7, št. 4. str. 413–418. doi:10.1017/dmp.2013.43. ISSN 1938-744X. PMID 24229526.
  70. ↑ 70,0 70,1 Parker-Pope, Tara (5. april 2020). »Should I Start Wearing a Mask?«. The New York Times (v ameriški angleščini). ISSN 0362-4331. Pridobljeno 5. aprila 2020.
  71. ↑ 71,0 71,1 71,2 71,3 »Stay at home advice - NHS«. nhs.uk (v angleščini). 28. februar 2020. Pridobljeno 18. marca 2020.
  72. ↑ Santiago, Jahleah (19. december 2020). »A side-by-side comparison of the Pfizer/BioNTech and Moderna vaccines«. STAT (v ameriški angleščini). Pridobljeno 24. decembra 2020.{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: url-status (povezava)
  73. ↑ Cohen J (11. avgust 2020). »Russia's approval of a COVID-19 vaccine is less than meets the press release«. Science. Pridobljeno 13. avgusta 2020.
  74. ↑ Kelland K, Copley C (11. avgust 2020). Williams A (ur.). »Scientists ask: Without trial data, how can we trust Russia's COVID vaccine?«. Reuters. Pridobljeno 11. avgusta 2020.
  75. ↑ https://www.rtvslo.si/zdravje/novi-koronavirus/bojana-beovic-cepivo-nam-bo-povrnilo-nase-normalno-zivljenje/547027, vpogled: 28. 12. 2020.
  76. ↑ https://www.rtvslo.si/zdravje/novi-koronavirus/vec-evropskih-drzav-ze-zacelo-s-cepljenjem/546956, vpogled: 28. 12. 2020.
  77. ↑ https://www.ema.europa.eu/en/human-regulatory/overview/public-health-threats/coronavirus-disease-covid-19/treatments-vaccines/covid-19-vaccines, vpogled: 29. 12. 2022.
  78. ↑ Zimmer, Carl (22. marec 2020). »Scientists Identify 69 Drugs to Test Against the Coronavirus«. The New York Times (v ameriški angleščini). ISSN 0362-4331. Pridobljeno 2. aprila 2020.
  79. ↑ »Arizona death prompts warning against self-medication«. AP NEWS. 23. marec 2020. Pridobljeno 2. aprila 2020.
  80. ↑ »French watchdog warns of dangerous side effects of unproven COVID-19 treatments«. France 24 (v angleščini). 31. marec 2020. Pridobljeno 2. aprila 2020.
  81. ↑ https://www.ema.europa.eu/en/news/covid-19-ema-recommends-authorisation-two-monoclonal-antibody-medicines, vpogled: 13. 11. 2021.
  82. ↑ https://www.ema.europa.eu/en/human-regulatory/overview/public-health-threats/coronavirus-disease-covid-19/treatments-vaccines/treatments-covid-19/covid-19-treatments-authorised, vpogled: 29. 12. 2022.
  83. ↑ https://www.zdravniskazbornica.si/informacije-publikacije-in-analize/obvestila/2022/09/07/state-of-the-art-zdravljenje-nehospitaliziranih-bolnikov-s-covid-19 Tomažič J. »State of the Art«" zdravljenje nehospitaliziranih bolnikov s covid-19, 7.9.2022 vpogled: 29. 12. 2022.
  84. ↑ Fang, Lei; Karakiulakis, George; Roth, Michael (11. marec 2020). »Are patients with hypertension and diabetes mellitus at increased risk for COVID-19 infection?«. The Lancet Respiratory Medicine (v angleščini). Zv. 0, št. 0. doi:10.1016/S2213-2600(20)30116-8. ISSN 2213-2600. PMID 32171062.
  85. ↑ 85,0 85,1 85,2 Corum, Jonathan; Wu, Katherine J.; Zimmer, Carl. »Coronavirus Drug and Treatment Tracker«. The New York Times (v ameriški angleščini). ISSN 0362-4331. Pridobljeno 23. julija 2020.
  86. ↑ Shen, Chenguang; Wang, Zhaoqin; Zhao, Fang; Yang, Yang; Li, Jinxiu; Yuan, Jing; Wang, Fuxiang; Li, Delin; Yang, Minghui (27. marec 2020). »Treatment of 5 Critically Ill Patients With COVID-19 With Convalescent Plasma«. JAMA (v angleščini). doi:10.1001/jama.2020.4783. ISSN 0098-7484.
  87. ↑ Janiaud, Perrine; Axfors, Cathrine; Schmitt, Andreas M.; Gloy, Viktoria; Ebrahimi, Fahim; Hepprich, Matthias; Smith, Emily R.; Haber, Noah A.; Khanna, Nina (26. februar 2021). »Association of Convalescent Plasma Treatment With Clinical Outcomes in Patients With COVID-19: A Systematic Review and Meta-analysis«. JAMA (v angleščini). doi:10.1001/jama.2021.2747. ISSN 0098-7484.
  88. ↑ Pathak, Elizabeth B (22. oktober 2020). »Convalescent plasma is ineffective for covid-19«. BMJ (v angleščini). str. m4072. doi:10.1136/bmj.m4072. ISSN 1756-1833.
  89. ↑ Wilson, Nick; Kvalsvig, Amanda; Barnard, Lucy Telfar; Baker, Michael G. »Early Release - Case-Fatality Risk Estimates for COVID-19 Calculated by Using a Lag Time for Fatality - Volume 26, Number 6—June 2020 - Emerging Infectious Diseases journal - CDC« (v angleščini). doi:10.3201/eid2606.200320. {{navedi revijo}}: Sklic magazine potrebuje|magazine= (pomoč)
  90. ↑ 90,0 90,1 Zhou, Fei; Yu, Ting; Du, Ronghui; Fan, Guohui; Liu, Ying; Liu, Zhibo; Xiang, Jie; Wang, Yeming; Song, Bin (11. marec 2020). »Clinical course and risk factors for mortality of adult inpatients with COVID-19 in Wuhan, China: a retrospective cohort study«. The Lancet (v angleščini). Zv. 0, št. 0. doi:10.1016/S0140-6736(20)30566-3. ISSN 0140-6736. PMID 32171076.
  91. ↑ 91,0 91,1 »Risk Factors for Death From COVID-19 Identified«. Medscape. Pridobljeno 18. marca 2020.
  92. ↑ Rabin, Roni Caryn (20. februar 2020). »Why the Coronavirus Seems to Hit Men Harder Than Women«. The New York Times (v angleščini). ISSN 0362-4331. Pridobljeno 18. marca 2020.
  93. ↑ »Koronavirus - pogosta vprašanja in odgovori | www.nijz.si«. www.nijz.si. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 17. marca 2020. Pridobljeno 18. marca 2020.
  94. ↑ Perry, Lauren. »Kids and COVID-19: What Parents Should Know«. Yale School of Medicine (v angleščini). Pridobljeno 18. marca 2020.
  95. ↑ 95,0 95,1 Xu, Yi; Li, Xufang; Zhu, Bing; Liang, Huiying; Fang, Chunxiao; Gong, Yu; Guo, Qiaozhi; Sun, Xin; Zhao, Danyang (13. marec 2020). »Characteristics of pediatric SARS-CoV-2 infection and potential evidence for persistent fecal viral shedding«. Nature Medicine (v angleščini). str. 1–4. doi:10.1038/s41591-020-0817-4. ISSN 1546-170X.
  96. ↑ 96,0 96,1 Lerner, Sharon (1. maj 2020). »New Research Suggests Significant Undercount of Children With Coronavirus«. The Intercept (v ameriški angleščini). Pridobljeno 6. maja 2020.
  97. ↑ Goldstein, Joseph; Belluck, Pam (5. maj 2020). »Children Are Falling Ill With a Baffling Ailment Related to Covid-19«. The New York Times (v ameriški angleščini). ISSN 0362-4331. Pridobljeno 6. maja 2020.
  98. ↑ Andersen KG, Rambaut A, Lipkin WI, Holmes EC, Garry RF (april 2020). »The proximal origin of SARS-CoV-2«. Nature Medicine. 26 (4): 450–452. doi:10.1038/s41591-020-0820-9. PMC 7095063. PMID 32284615.{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
  99. ↑ Frutos R, Gavotte L, Devaux CA (november 2021). »Understanding the origin of COVID-19 requires to change the paradigm on zoonotic emergence from the spillover to the circulation model«. Infection, Genetics and Evolution. 95: 104812. doi:10.1016/j.meegid.2021.104812. PMC 7969828. PMID 33744401.{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
  100. ↑ Holmes EC, Goldstein SA, Rasmussen AL, Robertson DL, Crits-Christoph A, Wertheim JO, in sod. (september 2021). »The origins of SARS-CoV-2: A critical review«. Cell. 184 (19): 4848–4856. doi:10.1016/j.cell.2021.08.017. PMC 8373617. PMID 34480864.{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
  101. ↑ Shield C (26. marec 2020). »Coronavirus: From bats to pangolins, how do viruses reach us?«. Deutsche Welle. Pridobljeno 1. decembra 2020.
  102. ↑ »WHO Points To Wildlife Farms In Southern China As Likely Source Of Pandemic«. NPR. 15. marec 2021.
  103. ↑ »The molecular epidemiology of multiple zoonotic origins of SARS-CoV-2«. Science. 26. julij 2022.
  104. ↑ Gill, Victoria (26. julij 2022). »Covid origin studies say evidence points to Wuhan market«.
  105. ↑ »The Huanan Seafood Wholesale Market in Wuhan was the early epicenter of the COVID-19 pandemic«. Science. 26. julij 2022.
  106. ↑ »Debate deepens over Wuhan wet market's role in kickstarting the pandemic«. National Geographic. 27. julij 2022.
  107. ↑ Li X, Zai J, Zhao Q, Nie Q, Li Y, Foley BT, Chaillon A (Junij 2020). »Evolutionary history, potential intermediate animal host, and cross-species analyses of SARS-CoV-2«. Journal of Medical Virology. 92 (6): 602–611. doi:10.1002/jmv.25731. PMC 7228310. PMID 32104911.
  108. ↑ Andersen KG, Rambaut A, Lipkin WI, Holmes EC, Garry RF (april 2020). »The proximal origin of SARS-CoV-2«. Nature Medicine. 26 (4): 450–452. doi:10.1038/s41591-020-0820-9. PMC 7095063. PMID 32284615.{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
  109. ↑ van Dorp L, Acman M, Richard D, Shaw LP, Ford CE, Ormond L, in sod. (september 2020). »Emergence of genomic diversity and recurrent mutations in SARS-CoV-2«. Infection, Genetics and Evolution. 83: 104351. doi:10.1016/j.meegid.2020.104351. PMC 7199730. PMID 32387564.{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
  110. ↑ Grose TK (13. maj 2020). »Did the Coronavirus Originate Outside of Wuhan?«. U.S. News & World Report.
  111. ↑ Wolf ZB (25. maj 2021). »Analysis: Why scientists are suddenly more interested in the lab-leak theory of Covid's origin«. CNN. Pridobljeno 26. maja 2021.
  112. ↑ Maxmen A (september 2021). »US COVID origins report: researchers pleased with scientific approach«. Nature. 597 (7875): 159–160. Bibcode:2021Natur.597..159M. doi:10.1038/d41586-021-02366-0. PMID 34465917. S2CID 237373547.{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
  113. ↑ https://www.nijz.si/sl/koronavirus-2019-ncov Arhivirano 2020-03-10 na Wayback Machine., Portal GOV. SI, Koronavirus covid-19, vpogled: 9. 3. 2020.
  114. ↑ Novel Coronavirus Pneumonia Emergency Response Epidemiology Team (17. februar 2020). »The Epidemiological Characteristics of an Outbreak of 2019 Novel Coronavirus Diseases (COVID-19) in China«. Zhonghua Liu Xing Bing Xue Za Zhi = Zhonghua Liuxingbingxue Zazhi (v kitajščini). 41 (2): 145–151. doi:10.3760/cma.j.issn.0254-6450.2020.02.003. PMID 32064853.
  115. ↑ Perlman S (Januar 2020). »Another Decade, Another Coronavirus«. New England Journal of Medicine. 382 (8): 760–62. doi:10.1056/NEJMe2001126. PMID 31978944.
  116. ↑ Wong, MC; Cregeen, SJJ; Ajami, NJ; Petrosino, JF (Februar 2020). »Evidence of recombination in coronaviruses implicating pangolin origins of nCoV-2019«. doi:10.1101/2020.02.07.939207. PMC 7217297. PMID 32511310. {{navedi revijo}}: Sklic magazine potrebuje|magazine= (pomoč)Vzdrževanje CS1: format PMC (povezava)
  117. ↑ »Outbreak of severe acute respiratory syndrome coronavirus 2 (SARS-CoV-2): increased transmission beyond China – fourth update« (PDF). European Centre for Disease Prevention and Control (ECDC). 14. februar 2020. Pridobljeno 8. marca 2020.
  118. ↑ »Transmission of Covid-19 may have begun in November«. Fiocruz.
  119. ↑ 119,0 119,1 Huang C, Wang Y, Li X, in sod. (Februar 2020). »Clinical features of patients infected with 2019 novel coronavirus in Wuhan, China«. Lancet. 395 (10223): 497–506. doi:10.1016/S0140-6736(20)30183-5. ISSN 0140-6736. PMID 31986264. Prosto dostopno
  120. ↑ Wang, Chen; Horby, Peter W.; Hayden, Frederick G.; Gao, George F. (24. januar 2020). »A novel coronavirus outbreak of global health concern«. The Lancet. 395 (10223): 470–473. doi:10.1016/S0140-6736(20)30185-9. ISSN 0140-6736. PMID 31986257. Prosto dostopno
  121. ↑ Joseph, Andrew (24. januar 2020). »New coronavirus can cause infections with no symptoms and sicken otherwise healthy people, studies show«. STAT. Arhivirano iz spletišča dne 24. januarja 2020. Pridobljeno 27. januarja 2020.
  122. ↑ Chan, Jasper Fuk-Woo; Yuan, Shuofeng; Kok, Kin-Hang; To, Kelvin Kai-Wang; Chu, Hin; Yang, Jin; Xing, Fanfan; Liu, Jieling; Yip, Cyril Chik-Yan; Poon, Rosana Wing-Shan; Tsoi, Hoi-Wah (24. januar 2020). »A familial cluster of pneumonia associated with the 2019 novel coronavirus indicating person-to-person transmission: a study of a family cluster«. The Lancet. 0 (10223): 514–523. doi:10.1016/S0140-6736(20)30154-9. ISSN 0140-6736. PMID 31986261. Prosto dostopno
  123. ↑ Schnirring, Lisa (25. januar 2020). »Doubts rise about China's ability to contain new coronavirus«. CIDRAP. Arhivirano iz spletišča dne 26. januarja 2020. Pridobljeno 26. januarja 2020.
  124. ↑ »Statement on the second meeting of the International Health Regulations (2005) Emergency Committee regarding the outbreak of novel coronavirus (2019-nCoV)«. World Health Organization. 30. januar 2020. Arhivirano iz spletišča dne 31. januarja 2020. Pridobljeno 30. januarja 2020.
  125. ↑ Li, Qun; Guan, Xuhua; Wu, Peng; Wang, Xiaoye; Zhou, Lei; Tong, Yeqing; Ren, Ruiqi; Leung, Kathy S. M.; Lau, Eric H. Y.; Wong, Jessica Y.; Xing, Xuesen (29. januar 2020). »Early Transmission Dynamics in Wuhan, China, of Novel Coronavirus-Infected Pneumonia«. The New England Journal of Medicine. doi:10.1056/NEJMoa2001316. ISSN 1533-4406. PMID 31995857. Prosto dostopno
  126. ↑ WHO-China Joint Mission (16.–24. februar 2020). »Report of the WHO-China Joint Mission on Coronavirus Disease 2019 (COVID-19)« (PDF). World Health Organization. Pridobljeno 8. marca 2020.
  127. ↑ »China confirms sharp rise in cases of SARS-like virus across the country«. 20. januar 2020. Arhivirano iz spletišča dne 20. januarja 2020. Pridobljeno 20. januarja 2020.
  128. ↑ Team, The Novel Coronavirus Pneumonia Emergency Response Epidemiology (1. februar 2020). »The Epidemiological Characteristics of an Outbreak of 2019 Novel Coronavirus Diseases (COVID-19) — China, 2020«. China CDC Weekly. 2 (8): 113–122 – prek weekly.chinacdc.cn.
  129. ↑ »WHO Director-General's opening remarks at the mission briefing on COVID-19 – 26 February 2020«. World Health Organization. 26. februar 2020.
  130. ↑ Siddique (now), Haroon; Topping, Alexandra; Weaver, Matthew; Zhou, Naaman; Wahlquist (earlier), Calla; Mohdin, Aamna; Borger, Julian (11. marec 2020). »Coronavirus live updates: WHO says Covid-19 is pandemic«. The Guardian (v angleščini). ISSN 0261-3077. Pridobljeno 11. marca 2020.
  131. ↑ »Prvi potrjen primer okužbe pri nas: moški, star okrog 60 let, ki je priletel iz Maroka«. Pridobljeno 9. marca 2020..
  132. ↑ https://www.sta.si/2735037/v-sloveniji-potrjen-prvi-primer-okuzbe-z-novim-koronavirusom, vpogled: 9. 3. 2020.
  133. ↑ https://www.nijz.si/sl/pojav-novega-koronavirusa-2019-ncov Arhivirano 2020-03-15 na Wayback Machine., vpogled: 9. 3. 2020.
  134. ↑ https://www.gov.si/novice/2020-03-09-svet-za-nacionalno-varnost-sprejel-ukrepe-za-zajezitev-sirjenja-koronavirusa/, vpogled: 9. 3. 2020.
  135. ↑ Objava vlade RS na socialnem omrežju Twitter, vpogled 11. 3. 2020.

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Covid-19&oldid=6336030«