[go: up one dir, main page]
Pojdi na vsebino

Bodejev muzej

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Bodejev muzej
Zemljevid
Prejšnje imeKaiser-Friedrich-Museum
Ustanovitev1904
LokacijaMuzejski otok, Berlin
Koordinate52°31′19″N 13°23′41″E / 52.52194°N 13.39472°E / 52.52194; 13.39472
Tipumetniški muzej
Spletna stransmb.museum
Unescova svetovna dediščina
DelMuseumsinsel (Museum Island), Berlin
Varovalni pas22,5 ha
Kriterij
Kulturno: ii, iv
Referenca896
Vpis1999 (23. zasedanje)
[uredi v Wikipodatkih]

Bodejev muzej, prej imenovan Kaiser-Friedrich-Museum (Muzej cesarja Friderika), je zaščitena stavba na Muzejskem otoku v zgodovinskem središču Berlina. Gradili so jo od leta 1898 do 1904 po naročilu nemškega cesarja Viljema II. po načrtih Ernsta von Ihneja v nebaročnem slogu. Na sprednjem trgu stavbe je bil spomenik nemškemu cesarju Frideriku III., ki so ga vzhodnonemške oblasti uničile.[1] Trenutno je Bodejev muzej dom Skulpturensammlung (Zbirka kipov), Museum für Byzantinische Kunst (Muzej bizantinske umetnosti) in Münzkabinett (zbirka kovancev in medalj).[2] Kot del kompleksa Muzejskega otoka je bil muzej Bode leta 1999 vpisan na Unescov seznam svetovne dediščine zaradi svoje izjemne arhitekture in pričevanja o razvoju muzejev kot kulturnega fenomena v poznem 19. in zgodnjem 20. stoletju.[3]

Zgodovina in zbirke

[uredi | uredi kodo]

Muzej, ki se je prvotno imenoval Kaiser-Friedrich-Museum po cesarju Frideriku III., se je leta 1956 preimenoval v čast svojega prvega kustosa, Wilhelma von Bodeja.

Med drugo svetovno vojno so bili deli zbirke za varno hrambo shranjeni v protiletalskem stolpu, imenovanem Flakturm Friedrichshain. Maja 1945 je nekaj zbirk uničilo več požarov. Skupno je bilo več kot 400 slik in okoli 300 kipov pogrešanih zaradi izropanja med požarom ali uničenih v samem požaru.[4]

Muzej je bil zaprt zaradi popravil od leta 1997, vendar je bil ponovno odprt 18. oktobra 2006 po 156 milijonov € vredni prenovi.[5] Zvest etosu svojega ustanovnega direktorja Wilhelma von Bodeja, ki je verjel v mešanje umetniških zbirk,[6] je zdaj dom za zbirko skulptur, bizantinske umetnosti ter kovancev in medalj.[7] Predstavitev zbirk je tako geografska kot kronološka, z bizantinsko in gotsko umetnostjo severne in južne Evrope, ki sta ločeno prikazani v prvem nadstropju muzeja in podobno regionalno delitvijo renesančne in baročne umetnosti v njegovem drugem nadstropju.[6]

Sandro Botticelli, Madona in otrok z angeli, ki nosijo svečnike, ok. 1485/1490, nekdanji muzej Kaiser Friedrich, Berlin, uničen leta 1945 v požaru Flakturm Friedrichshain, Oddelek za zbirke slik, Narodna galerija umetnostne knjižnice, Washington, DC

Zbirka kipov prikazuje umetnine krščanskega vzhoda (s poudarkom na koptskem Egiptu), kipe iz Bizanca in Ravene, kipe srednjega veka, italijanske gotike in zgodnje renesanse, vključno s kontroverzno Floro, ki jo je Bode pripisal Leonardu da Vinciju zdaj pa se na splošno trdi, da je delo iz 19. stoletja. Dela pozne nemške gotike predstavljajo tudi Tilman Riemenschneider, južnonemška renesansa in pruska baročna umetnost do 18. stoletja. V prihodnje bodo izbrana dela Gemäldegalerie vključena v kiparsko zbirko. To spominja na koncept Williama von Bodeja o »stilskih sobah«, v katerih so skulpture, slike in obrti opazovani skupaj, kot je bilo običajno v zasebnih zbirkah višjega srednjega razreda.

Münzkabinett (soba za kovance) je ena največjih numizmatičnih zbirk na svetu. Njen obseg sega od začetka kovanja v 7. stoletju pred našim štetjem v Mali Aziji do danes. S približno 500.000 predmeti je zbirka edinstven arhiv za zgodovinske raziskave, zbirka medalj pa je tudi pomembna umetniška razstava.

V časopisu The Financial Times je ob ponovnem odprtju muzeja leta 2006 Neil MacGregor, direktor Britanskega muzeja, pozdravil »najobsežnejši prikaz evropskega kiparstva kjer koli«. Dodal je: »Ni pretiravanje, če rečemo, da bo Evropa v novem Bodejevem muzeju prvič lahko brala svojo zgodovino - estetsko in versko, intelektualno in politično - v tridimenzionalni obliki«.

Tatvina kanadskega zlatnika

[uredi | uredi kodo]
Kaiser-Friedrichov muzej leta 1904 s spomenikom na sprednjem trgu

27. marca 2017 je bil iz muzeja ukraden kovanec iz čistega zlata, imenovan Big Maple Leaf, ki ga je leta 2007 izdala Kraljeva kanadska kovnica kot spominski del.[8][9] Kovanec s premerom 50 cm in debelino 2,8 cm je izdelan iz 24-karatnega zlata in je vreden okoli 3,7 milijona evrov.[10] Na bližnjih železniških tirih so našli lestev, zaradi česar je nemška policija špekulirala, da je tat vstopil v stavbo tako, da je vlomil okno v zadnjem delu muzeja poleg železniških tirov.

Kasneje je bilo ugotovljeno, da so tatovi 21- in 23-letna bratranca Ahmed in Wissam Remmo ter njun prijatelj Denis W.[11] Policija ne pričakuje, da bo kovanec kdaj našla, saj zaradi prisotnosti zlatega prahu domnevajo, da so ga pretopili krivci. Obtožen je bil tudi Ahmedov brat Wayci, a kasneje oproščen.

Galerija

[uredi | uredi kodo]
  • Ponoči
    Ponoči
  • Vhodna dvorana
    Vhodna dvorana
  • Kupola
    Kupola
  • Bizantinska zbirka
    Bizantinska zbirka
  • Soba Trecento
    Soba Trecento
  • Muzejski otok s Pergamonskim muzejem in Bodejevim muzejem (1951)
    Muzejski otok s Pergamonskim muzejem in Bodejevim muzejem (1951)
  • Bodejev muzej, Berlin von der Spree.
    Bodejev muzej, Berlin von der Spree.
  • Pogled z mostu Bodejevega muzeja na reko
    Pogled z mostu Bodejevega muzeja na reko
  • Bodejev muzej, del skupine berlinskih muzejev, ki so na Muzejskem otoku, ki je pod Unescovo zaščito
    Bodejev muzej, del skupine berlinskih muzejev, ki so na Muzejskem otoku, ki je pod Unescovo zaščito

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ Bodemuseum (Kaiser-Friedrich-Museum)(in German) Landesdenkmalamt Berlin Arhivirano 18 July 2020 na Wayback Machine.
  2. ↑ »Staatliche Museen zu Berlin: Home«. Staatliche Museen zu Berlin (v angleščini). Pridobljeno 29. januarja 2023.
  3. ↑ »Museumsinsel (Museum Island), Berlin«. UNESCO World Heritage Centre. United Nations Educational Scientific and Cultural Organization. Pridobljeno 30. julija 2022.
  4. ↑ »Beauty, Fire, & Memory: Lost Art of the Kaiser-Friedrich-Museum«. National Gallery of Art Department of Image Collections. Arhivirano iz spletišča dne 24. oktobra 2020. Pridobljeno 19. novembra 2021.
  5. ↑ »Teuer, billig, im Plan: Berliner Kulturbauten und was sie kosten«. Der Tagesspiegel. 17. oktober 2013.
  6. ↑ Riding, Alan (27. november 2006). »German Museums Move Closer to Reunification«. The New York Times (v ameriški angleščini). ISSN 0362-4331. Pridobljeno 29. januarja 2023.
  7. ↑ »Sculpture Collection and Museum of Byzantine Art«. Staatliche Museen zu Berlin. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 15. septembra 2012.
  8. ↑ »Solid gold coin worth $4m stolen from Berlin museum«. BBC News (v britanski angleščini). 27. marec 2017. Pridobljeno 27. marca 2017.
  9. ↑ Dowling, Tim (28. marec 2017). »Forging pound coins? That's not a crime – it's a job«. the Guardian (v angleščini). Pridobljeno 10. aprila 2022.
  10. ↑ Hall, Melanie (28. marec 2017). »Giant gold coin worth almost €4 million stolen from Berlin museum in dawn heist«. The Telegraph (v britanski angleščini). Pridobljeno 27. marca 2017.
  11. ↑ Dafoe, Taylor (21. februar 2020). »The Bumbling Thieves Who Stole an Enormous $4.3 Million Gold Coin From a Berlin Museum—and Probably Melted It Down—Are Heading to Prison«. Artnet News.

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]
Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Bodejev muzej.
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Bodejev_muzej&oldid=6266569«