[go: up one dir, main page]

Pojdi na vsebino

Antares

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Antares

Antares se nahaja blizu središča ozvezdja Škorpijon
Opazovalni podatki
Epoha J2000      Enakonočje J2000
Ozvezdje Škorpijon
Rektascenzija 16h 29m 24,45970s[1]
Deklinacija −26° 25′ 55,2094″[1]
Navidezni sij (V) 0,6 - 1,6[2] + 5,5[3]
Značilnosti
Evolucijska stopnja Rdeča nadorjakinja
Spektralni razred M1.5Iab-Ib[4] + B2.5V[5]
U−B Barvni indeks +1,34[3]
B−V Barvni indeks +1,83[3]
Tip spremenljivke Lc[2]
Astrometrija
Radialna hitrost (Rv)−3,4[6] km/s
Lastno gibanje (μ)RA: −12,11[1] mas/l
Dec.: −23,30[1] mas/l
Paralaksa (π)5,89 ± 1,00[1] mas
Oddaljenostpribl. 550 sv. l.
(pribl. 170 pc)
Absolutni izsev (MV)−5,28[7] (variable)
Podrobnosti
A
Masa11 - 14,3[8] M
Polmer680[8]–800[9] R
Izsev75900+53000
−31200
[10] L
Površinska težnost (log g)−0,1 - −0.2[8] cgs
Temperatura3.660±120[8] K
Tirna hitrost(v sin i)20[3] km/s
Starost15±5[8] Ma
B
Masa7,2[11] M
Polmer5,2[11] R
Izsev2.754[11] L
Površinska težnost (log g)3,9[11] cgs
Temperatura18.500[12] K
Tirna hitrost(v sin i)250[11] km/s
Druge oznake
α Scorpii, 21 Sco, Cor Scorpii, Kalb al Akrab, Scorpion's Heart, Vespertilio,[13] HR 6134, CD−26°11359, HIP 80763, SAO 184415, FK5 616, WDS 16294-2626, CCDM J16294-2626
A: HD 148478, AAVSO 1623-26
B: HD 148479
Sklici na podatkovne baze
SIMBADAntares
Scorpii A
Scorpii B

Antares (α Škorpijona (α Sco, α Scorpii)) je najsvetlejša zvezda v ozvezdju Škorpijon in ena najsvetlejših na celotnem nočnem nebu. Poleg Aldebarana, Spike in Regula je ena izmed štirih najsvetlejših zvezd, ki ležjo manj kot 5° od ekliptike. Po barvi podoben Aldebaran leži skoraj neposredno nasproti Antaresu v živalskem krogu.

V primerjavi z našim Soncem, bi njen premer dosegel Jupitrovo tirnico. Masa zvezde je 15 do 18 Sončevih, njen izsev pa je 10.000 krat večji. Oddaljen je približno 600 svetlobnih let od Sonca in je dvozvezdje.

Ime izvira iz grščine (Αντάρης: Antáres) in pomeni se drži nasproti Aresa (Marsa). Zaradi barvne podobnosti s planetom Mars so ga skozi zgodovino opazovali z zanimanjem. Po stari arabski tradiciji je Antares zvezda pesnika bojevnika Antare. Mnogo egipčanskih templjev je usmerjenih v smeri Antaresa.

Ker je Antares tako blizu ekliptike, ga lahko zakrije Luna in redko tudi kakšen planet. 17. novembra 2400 bo Antares zakrila Venera.

Glej tudi

[uredi | uredi kodo]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. 1,0 1,1 1,2 1,3 1,4 van Leeuwen, F. (november 2007). »Validation of the new Hipparcos reduction«. Astronomy and Astrophysics. 474 (2): 653–664. arXiv:0708.1752. Bibcode:2007A&A...474..653V. doi:10.1051/0004-6361:20078357.{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
  2. 2,0 2,1 Kiss, L. L.; Szabo, G. M.; Bedding, T. R. (2006). »Variability in red supergiant stars: pulsations, long secondary periods and convection noise«. Monthly Notices of the Royal Astronomical Society. 372 (4): 1721–1734. arXiv:astro-ph/0608438. Bibcode:2006MNRAS.372.1721K. doi:10.1111/j.1365-2966.2006.10973.x. ISSN 0035-8711.
  3. 3,0 3,1 3,2 3,3 Hoffleit, D.; Warren, W. H. (1995). »VizieR Online Data Catalog: Bright Star Catalogue, 5th Revised Ed. (Hoffleit+, 1991)«. VizieR On-line Data Catalog: V/50. Originally Published in: 1964BS....C......0H. 5050. Bibcode:1995yCat.5050....0H. Vizier database entry CDS. Accessed on line September 07, 2012
  4. Keenan, Philip C; McNeil, Raymond C (1989). »The Perkins catalog of revised MK types for the cooler stars«. Astrophysical Journal Supplement Series. 71: 245. Bibcode:1989ApJS...71..245K. doi:10.1086/191373.
  5. Baade, R.; Reimers, D. (Oktober 2007). »Multi-component absorption lines in the HST spectra of α Scorpii B«. Astronomy and Astrophysics. 474 (1): 229–237. Bibcode:2007A&A...474..229B. doi:10.1051/0004-6361:20077308.
  6. Evans, D. S. (20.–24. junij 1966). »The Revision of the General Catalogue of Radial Velocities«. V Batten, Alan Henry; Heard, John Frederick (ur.). Determination of Radial Velocities and their Applications, Proceedings from IAU Symposium no. 30. Determination of Radial Velocities and Their Applications. Zv. 30. University of Toronto: International Astronomical Union. str. 57. Bibcode:1967IAUS...30...57E.
  7. Buick, Tony (2010). »Classification of the Stars«. The Rainbow Sky. Patrick Moore's Practical Astronomy Series. str. 43–71. doi:10.1007/978-1-4419-1053-0_4. ISBN 978-1-4419-1052-3. ISSN 1431-9756.
  8. 8,0 8,1 8,2 8,3 8,4 Ohnaka, K; Hofmann, K.-H; Schertl, D; Weigelt, G; Baffa, C; Chelli, A; Petrov, R; Robbe-Dubois, S (2013). »High spectral resolution imaging of the dynamical atmosphere of the red supergiant Antares in the CO first overtone lines with VLTI/AMBER«. Astronomy & Astrophysics. 555: A24. arXiv:1304.4800. Bibcode:2013A&A...555A..24O. doi:10.1051/0004-6361/201321063.
  9. »Antares: Betelgeuse's Neglected Twin«. Pridobljeno 1. junija 2019.
  10. Mark J. Pecaut; Eric E. Mamajek; Eric J. Bubar (Februar 2012). »A Revised Age for Upper Scorpius and the Star Formation History among the F-type Members of the Scorpius-Centaurus OB Association«. Astrophysical Journal. 746 (2): 154. arXiv:1112.1695. Bibcode:2012ApJ...746..154P. doi:10.1088/0004-637X/746/2/154.
  11. 11,0 11,1 11,2 11,3 11,4 Kudritzki, R. P.; Reimers, D. (1978). »On the absolute scale of mass-loss in red giants. II. Circumstellar absorption lines in the spectrum of alpha Sco B and mass-loss of alpha Sco A«. Astronomy and Astrophysics. 70: 227. Bibcode:1978A&A....70..227K.
  12. Schröder, K.-P.; Cuntz, M. (april 2007). »A critical test of empirical mass loss formulas applied to individual giants and supergiants«. Astronomy and Astrophysics. 465 (2): 593–601. arXiv:astro-ph/0702172. Bibcode:2007A&A...465..593S. doi:10.1051/0004-6361:20066633.{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
  13. Allen, R.H. (1963). Star Names: Their Lore and Meaning (Reprint izd.). New York, NY: Dover Publications Inc. str. 364–366. ISBN 978-0-486-21079-7.

Koordinati: Sky map 16h 29m 24s, −26° 25′ 55″