1336

Stoletja:	13. stoletje - 14. stoletje - 15. stoletje
Desetletja:	1300.  1310.  1320.  - 1330. -  1340.  1350.  1360.
Leta:	1333 · 1334 · 1335 · 1336 · 1337 · 1338 · 1339
Področja:	Književnost · Glasba · Politika · Šport · Znanost
Ljudje:	Rojstva · Smrti
Ustanove:	Ustanovitve · Ukinitve

1336 (MCCCXXXVI) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.

Dogodki

Propad Kemmu restavracije, začetek obdobja Muromači

• začetek leta - Spopadi na otoku Kjušu med procesarskimi klani cesarja Go-Daigoja in silami nastajajočega šogunata Ašikaga. ↓
• 13. april → Bitka pri Tatarahami: vojska Ašikage odločujoče porazi procesarske klane na otoku Kjušu. S tem se polasti mogočnih utrdb in vojaške infrastrukture, ki je nastala za čas mongolskih invazij.
• 4. julij - Bitka pri Minatogawi: vojska klana Ašikaga pod vodstvom daimja Takaudžija odločujoče porazi cesarsko vojsko pod vodstvom Nitte Jošisade. Po porazu se cesar Go-Daigo umakne iz nebranljivega Kjoto na bližnjo vzpetino Hiei od tam pa na jug v bolje utrjeni Jošino. Takaudži Ašikaga instalira na Krizantemin prestol novega marionetnega (proti)cesarja Komja. S tem se začne ti. Obdobje Severnega dvora (oziroma Ašikaga šogunata) in Južnega dvora z dvema cesarjema, enim (marionetnim) v Kjotu in drugim, politično odločnejšim v Jošinu. 1337 ↔

Preludij v stoletno vojno

• 26. december - Casus belli za stoletno vojno: francoski kralj Filip VI. zahteva od angleškega kralja Edvarda III. izročitev francoskega plemiča in bivšega svetovalca Roberta III. Artoiškega, ki je pri francoskem kralju zapadel v nemilost. Edvard III. nima namena predati svoje politične pridobitve. 1337 ↔
• Več plenjenj francoskih gusarjev ob angleški obali spodbudi govorice o bližajoči se invaziji Francozov.
• Druga vojna za škotsko neodvisnost: Angleži požgejo severno škotsko pristanišče Aberdeen. Po drugi strani škotski lojalisti privrženi izgnanemu kralju Davidu II. preženejo anglo-škotsko stranko protikralja Edvarda Balliola nazaj v Anglijo.

Ostalo

• 24. januar - Umrlega aragonskega kralja Alfonza IV. nasledi njegov sin Peter IV., ki poleg starejših nazivov (kralj Aragona in Valencije, grof Barcelone), podeduje še novejše (kralj Sicilije, Sardinije in Korzike).

Obeležje posvečeno tragediji pri Pilėnaiju, Litva. Natančna lokacija omenjene utrdbe sicer ni znana.

• 25. februar - Pilėnai, Litva: tik pred padcem litvanske samogitijske utrdbe Pilėnai, ki jo oblegajo vitezi križniki, stori množični samomor več kot 4.000 braniteljev, vključno z ženskami in otroki.
• 5. april - Po smrti vojvode Drača in nominalnega albanskega kralja Ivana Anžujskega omenjeno mestno vojvodino nasledi Karel.
• 12. april - Bivši Ilkanat: bagdadski guverner premaga pretendenta za ilkanatskega kana Arpa-kana in nastavi svojo marioneto Muso-kana. 1337 ↔
• 26. april - Francesco Petrarca se povzpne na goro Ventoux (1.912 m) v bližini Avignona v predgorovju Francoskih Alp. Njegov vzpon ni prvi, kakor se pogosto omenja. Na "vetrovno" goro se je dve leti poprej povzpel učenjak Jean Buridan, da bi opravil nekatera meteorološka opazovanja.
• 20. junij - Papež Benedikt XII. izda bulo Summi magistri, s katero reformira starejša redova benediktancev in cistercijanov.
  • Istega leta izda bulo Benedictus Deus, v kateri določi dogmo, da so duše po smrti neposredno deležne večne blaženosti in/ali pokore ter da ne preidejo v nezavedno stanje, ki bi potem trajalo do Poslednje sodbe.
• 29. junij - Umrlega markiza Saluzza Friderika I. nasledi sin Tomaž II.. Njegovemu nasledstvu oporeka stric Manfred V. 1341 ↔
• Srbija: ogrska armada pod vodstvom kralja Karla I. vpade v Srbijo. Kralj Dušan Silni se umikne pred premočnimi Madžari v Šumadijo, kjer jih napade iz zasede. Kralja Karla I. zadane puščica in je huje ranjen, zato se Madžari umaknejo nazaj čez Donavo. Srbi se tako ponovno polastijo Beograda.
• Umrlega grofa Bara Edvarda I. nasledi sin Henrik IV.
• Indija: delhijski sultan Muhamad bin Tuglak osvoji vsa hindujska kraljestva na jugu Indije razen kraljestva Hojsla, ki se upira še nekaj let. 1343 ↔
• Sardinija: umrlega sardinskega kralja Arboreje Huga II. nasledi sin Peter III.
• Lakota na Kitajskem (1333-37) in začetek epidemije Črne smrti.

Rojstva

• 9. april - Timurlenk, turško-mongolsko-perzijski osvajalec, ustanovitelj dinastije Timuridov († 1405)
• 14. april - cesar Go-Kogon, japonski proticesar († 1374)
• 1. julij - Filip Orleanski, vojvoda Orléansa, Touraine, grof Valoisa († 1376)
• 25. julij - Albert I., bavarski vojvoda († 1404)

Neznan datum

• Filip Navarski, navarski princ, grof Longuevilleja († 1363)
• Stefan Uroš V. Nemočni, srbski kralj in car († 1371)
• Francesco Giustiniani Garibaldo, 14. genovski dož († 1408)
• papež Inocenc VII. († 1406)
• Jakob IV., majorški kralj, ahajski knez († 1375)
• Kiprijan Moskovski, ruski metropolit († 1406)
• Olivier de Clisson, bretonski vojak, francoski konstabl († 1407)
• Vukašin Mrnjavčević, srbski sokralj († 1371)
• Tran Du Tong, vietnamski cesar († 1369)

Smrti

• 24. januar - Alfonz IV., aragonski kralj (* 1299)
• 25. februar - Margiris, litvanski plemič, vojvoda Samogitijcev
• 5. april - Ivan Anžujski, vojvoda Drača (* 1294)
• 12. april - Arpa-kan, pretendent za ilkanatskega kana
• 17. maj - cesar Go-Fušimi, 93. japonski cesar (* 1288)
• 29. junij - Friderik I., markiz Saluzza (* 1287)
• 4. julij:
  • Elizabeta Aragonska, portugalska kraljica, redovnica, svetnica (* 1271)
  • Kusunoki Masašige, japonski samuraj (* 1294)
• 13. september - John Eltham, angleški princ, 1. grof Cornwall (* 1316)

Neznan datum

• Belaur, vidinski despot (* ni znano)
• Cino da Pistoia, italijanski pesnik, pravnik (* 1270)
• Edvard I., francoski plemič, grof Bara (* 1293)
• Guillaume Pierre Godin, francoski dominikanski teolog (* 1260)
• Hugo II. Arborejski, sardinski kralj Arboreje
• Ramon Muntaner, katalonski vojak, kronist (* 1265)
• Rihard iz Wallingforda, angleški matematik, astronom in astrolog (* 1292)
• Tamagusuku, kralj Okinawe (* 1296)