[go: up one dir, main page]

Pojdi na vsebino

1234

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Stoletja: 12. stoletje - 13. stoletje - 14. stoletje
Desetletja: 1200.  1210.  1220.  - 1230. -  1240.  1250.  1260.
Leta: 1231 · 1232 · 1233 · 1234 · 1235 · 1236 · 1237
Področja: Književnost · Glasba · Politika · Šport · Znanost
Ljudje: Rojstva · Smrti
Ustanove: Ustanovitve · Ukinitve

1234 (MCCXXXIV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.

Dogodki

[uredi | uredi kodo]

Mongolske osvojitve

[uredi | uredi kodo]
  • Združene vojaške sile Mongolov in cesarstva Song vodijo obleganje mesta Caizhou, kakor so se zatekli zadnji ostanki vojske cesarstva Jin skupaj s cesarjem Aizongom. ↓
  • 9. februar → Mongoli vdro v oblegano mesto. Pred zadnjim izpadom podeli cesar Aizong cesarska pooblastila svojemu sorodniku, ki mu kasneje zgodovina podeli ime cesar Modi (Zadnji cesar). Ker ubeg iz množičnega klanja ni mogoč, cesar Aizong stori samomor. Po kronanju, ki se zgodi še isti dan, vdro Mongoli še v cesarsko palačo, kjer ubijejo enodnevnega cesarja Modija.↓
  • Konec dinastije Jin (1115-1234).
  • Cesarstvo Song prelomi z zavezništvom z Mongoli. Cesarstvo Song brez privolitve Mongolov zasede provinco Henan z zgodovinskimi mesti Kaifeng, Luoyang in Chang'an. Vrhovni kan Ögedej napove cesarstvu Song vojno, a ker vojski primanjkuje hrane, se je prisiljen umakniti na sever. 1236

Papež Gregor IX.

[uredi | uredi kodo]
Stedtingerji so se proti križarjem vztrajno borili, a na koncu podlegli. Preživeli, ki so ubežali pokolu, so se razselili po Nemčiji.
    • Ogrski kralj Andrej II. zamenja bosanskega bana Mateja Ninoslava zaradi vez njegovih sorodnikov s krivoversko Bosansko cerkvijo in podeli naziv sinu ogrskega kralja, vojvodi Slavonije in galicijskemu kralju Kolomanu. 1235
  • Križarska vojna proti Stedtingenu, avtonomni močvirnati regiji severno od Bremna. Križarji to leto napadejo še zahodno polovico stedingenskih nasledbin in Stedtingerje, ki se krčevito branijo, iztrebijo. Preživeli, ki ubežijo pokolu, se razselijo po Nemčiji.
  • Papež Gregor IX. izobči na pobudo rimsko-nemškega cesarja Friderika II. njegovega sina in nemškega kralja Henrika, ker ni zaščitil umorjenega nemškega inkvizitorja Konrada iz Marburga. Friderik II. potrebuje papeževo zavezništvo v načrtovani vojni z Lombardsko ligo, avtonomno konfederacijo severnoitalijanskih mest. Henrik se upre in sklene zavezništvo z Lombardsko ligo. 1235
  • Istega leta izobči še voditelja proticesarske stranke v Jeruzalemski kraljevini Ivana Ibelinskega.
  • Katalonski dominikanski menih Rajmond Penyafort (et al.) zaključi projekt zbiranja starih ohranjenih papeških dekretov od začetkov delovanja Cerkve, ki jih potem papež Gregor IX. zbrane ter sistematizirane izda v kompilaciji Nova Compilatio decretalium. S kasnejšimi dodatki je ta dokument temelj cerkvenega prava.
  • V Toulousu in Carcassonneju papeška inkvizicija zamenja lokalno škofovsko.
  • Kanonizacija Svetega Dominika.

Ostalo

[uredi | uredi kodo]
Poroka (in poročna noč) Ludvika IX. Francoskega in Margarete Provansalske.

Rojstva

[uredi | uredi kodo]
Neznan datum

Smrti

[uredi | uredi kodo]
Neznan datum

Glej tudi

[uredi | uredi kodo]
  1. Lübsches Recht, s