Ogled vira Tunizija

Za urejanje te strani nimate dovoljenja zaradi naslednjega razloga:

Vaš IP-naslov je v razponu, ki je blokiran v vseh vikijih Fundacije Wikimedia.

Blokiranje je opravil_a uporabnik_ca ‪Superpes15‬. Navedeni razlog: No open proxies .

Začetek blokiranja: 12:40, 10. februar 2024
Pretek blokiranja: 12:40, 10. februar 2026

Vaš trenutni IP-naslov je 142.171.178.55. Blokirani razpon je 142.171.0.0/16.

Prosimo, da v vseh morebitnih poizvedbah vključite vse zgornje podrobnosti. Če menite, da ste bili blokirani po pomoti, lahko najdete dodatne informacije in navodila v globalnem pravilniku Brez odprtih posredniških strežnikov.

V nasprotnem primeru prosimo, da za razpravo o blokiranju objavite zahtevek za pregled v Meta-Wikiju. Lahko tudi pošljete e-pošto v čakalno vrsto upravnikov VRT na stewards@wikimedia.org, vključno z vsemi zgornjimi podatki.

Vsebino te strani si lahko ogledate in jo kopirate.

{{Infopolje Država|native_name=الجمهورية التونسية
Al-džumhurija at-Tunisija|name=Tunizija|conventional_long_name=Republika Tunizija|image_flag=Flag of Tunisia.svg|image_coat=Coat of arms of Tunisia.svg|image_map=Tunisia in its region.svg|area_rank=91.|established_event1=neodvisnost od Francije|established_date1=[[20. marec]] [[1956]]|calling_code=216|time_zone=[[UTC]] +2|currency=[[tunizijski dinar]]|area_km2=163.610|population_estimate_rank=|population_estimate_year=2024|population_estimate=12,46 milijonov| leader_title1            = [[Predsednik Tunizije|Predsednik]]
| leader_name1             = [[Kais Saled]] 
| leader_title2            = [[Ministrski predsednik Tunizije|Ministrski predsednik]]
| leader_name2             = [[Kamel Madouri]]|official_languages=[[arabščina]]|capital=[[Tunis]]|national_anthem=Himat Al Hima, Ala Khallidi}}'''Republika Tunizija''' (tudi samo '''Tunizija''') je [[Arabci|arabska]] in [[islam|muslimanska]] [[država]], umeščena ob [[Sredozemsko morje]] na severnoafriški [[obala|obali]]. Nahaja se v regiji [[Magreb]] v [[Severna Afrika|severni Afriki]] in pokriva površino 165.000 kvadratnih kilometrov. Njen najsevernejši del, [[Cape Angela]], je tudi najsevernejši del Afrike. Njeno [[glavno mesto]] je [[Tunis]]. Je najvzhodnejša in najmanjša med tremi atlaškimi državami ([[Maroko]], [[Alžirija]], Tunizija). Meji na Alžirijo (s svojo zahodno mejo), [[Libija|Libijo]] (s svojo vzhodno in južno mejo) in [[Sredozemsko morje]] (na severu in vzhodu). Štirideset odstotkov dežele zasedajo obronki [[puščava|puščave]] [[Sahara|Sahare]], preostalo območje pa razmeroma rodovitna zemlja in lahko dostopne obale. Ta območja so igrala pomembno vlogo že v [[antika|antičnem]] času, iz česar posebno izstopa [[Feničani|feničanska]] [[kolonija (geografija)|kolonija]] [[Kartagina (mesto)|Kartagina]], pa tudi kot skladovnica [[žito|žita]] za kasnejše [[Stari Rim|rimske]] koloniste. Ime Tunis naj bi izviralo iz [[Berberi|berberskega]] jezika, pomenilo pa naj bi [[rt]]ič. Leta 2024 je imela Tunizija 12,458 milijona prebivalcev.

== Zgodovina ==
{{glavni|Zgodovina Tunizije}}
[[Slika:Karthago.JPG|sličica|levo|300px|Ruševine Kartagine]]
Ob začetku [[zgodovinopisje|pisane zgodovine]] je bila Tunizija naseljena z berberskimi [[pleme]]ni. [[Obala|Obalo]] so v 10. stoletju pr. n. št. naselili [[Feničani]]. V 6. stoletju je svoj višek dosegla [[Kartagina]], a je bila v 2. stoletju pr. n. št. premagana v [[vojna]]h z [[Stari Rim|Rimom]] in tako to ozemlje postane ena od rimskih [[provinca|provinc]]. V 5. stoletju so se tu naselili [[Vandali]], nakar so v 6. stoletju sem prišli še [[Bizantinci]]. [[Arabci]] so zasedli to področje v 7. stoletju; vladali so z uspehom, z raznimi berberskimi upori. Vladanje [[Aglabidi|Aglabidov]] (9. stoletje) in [[Ziridi|Ziridov]] (od 972), berberskih naslednikov [[Fatimidi|Fatimidov]], je bilo posebej uspešno obdobje.

V 12. stoletju so [[Normani]] iz [[Sicilija|Sicilije]] za nekaj časa zasedli tunizijsko obalo. Leta [[1159]] so Tunizijo zasedli [[Almohadi]], [[kalif]]iu iz [[Maroko|Maroka]]. Nasledili so jih berberski [[Hafsidi]] (1230–1574), pod katerimi je Tunizija uspevala. V zadnjem obdobju njihovega vladanja je [[Španija]] zasedla mnoga obalna [[mesto|mesta]], a jih je pozneje ponovno zasedla [[Osmansko cesarstvo]]. Pod [[Turki]] je Tunizija uživala skoraj popolno neodvisnost. 12. maj 1881 je postala [[Francija|francoski]] [[protektorat]]. Leta 1956 je razglasila [[neodvisnost]] in od takrat sta jo vodila dva [[predsednik Tunizije|predsednika]].

== Politika in uprava ==
Tunizija je [[republika]] z močnim [[predsednik|predsedniškim]] sistemom, ki je sicer enostrankarski.

=== Veje oblasti ===
[[Predsednik]] [[država|države]] [[Foued Mebazaa]] je po prebegu [[Zine al-Abidine Ben Ali]]ja, ki je bil na svojem položaju od leta 1987, ko je nadomestil prvega predsednika republike [[Habib Bourguiba|Habiba Bourguibo]], predsednika Tunizije (med letoma 1956 in 1987) postal tretji predsednik Tunizije. Vladajoča [[politična stranka|stranka]], [[demokracija|Demokratični]] [[parlament]]arni zbor ([[francoščina|francosko]] ''Rassemblement Constitutionel Démocratique'') je bila edina stranka v državi 25 let. Ta stranka je naslednica [[socializem|Socialistične]] desturske stranke (francosko ''Parti Socialiste Destourien'', [[kratica]] '''PSD'''), ki je Tunizijo pripeljala do suverenosti. Država premore šest legalnih [[Opozicija (politika)|opozicijskih]] strank.

Predsedniške volitve potekajo vsakih 5 let. Na njih kandidira edina državna [[stranka]], ki po volitvah imenuje tudi predsednika vlade in njegov kabinet, slednji pa igra pomembno vlogo v državni politiki. Prav tako državni vrh postavlja tudi regionalne [[guverner]]je in administratorje. Volitve potekajo še za krajevne [[župan]]e in krajevne svete.

Državno upravo tvori enodomni [[parlament]] (zakonodajno telo) – Dom poslancev (''Chambre des députés'') s 182 članskimi mesti, izmed katerih je 20 odstotkov rezerviranih za opozicijo. Dom poslancev ima vedno večjo funkcijo prostora za državnopolitično razpravo, a zaenkrat še nima velike vloge pri izdajanju [[zakon]]ov – v praksi vedno potrdi predloge [[izvršilna oblast|izvršilne oblasti]] z manjšimi popravki.

[[Sodstvo]] je uradno suvereno oblastno telo. Sicer je opaziti visoko stopnjo sodelovanja z vlado, zlasti ko gre za politično usmerjene primere.

=== Upravna delitev ===
Tunizija je upravno razdeljena na 24 [[governorat]]ov:
{|
|width="150"|
* Ariana
* Béja
* Ben Arous
* Bizerte
* Gabès
* Gafsa
* Jendouba
* Kairouan
|width="150"|
* Kasserine
* Kebili
* Kef
* Mahdia
* Manouba
* Medenine
* Monastir
* Nabeul
|width="150"|
* Sfax
* Sidi
* Siliana
* Sousse
* Tataouine
* Tozeur
* Tunis
* Zaghouan
|
|}

=== Oborožene sile ===
{{glavni|Tunizijske oborožene sile}}

Tunizija ima organizirane profesionalne [[oborožene sile]] z okoli 35 tisoč [[vojak]]i. Razdeljena je na [[kopenska vojska|kopensko vojsko]], [[vojna mornarica|vojno mornarico]], [[vojno letalstvo]], [[paramilitarizem|paravojaške]] sile in [[narodna garda|narodno gardo]]. Povprečna starost vojakov je 20 let. Država namenja vojski 1,8 odstotka [[bruto državni proizvod|bruto državnega proizvoda]] (približek za leto 2002).

== Geografija ==
[[Slika:Ts-map.gif|sličica|139px|Zemljevid Tunizije]]
Tunizija je najbolj severna država Afrike in se kot taka uvršča v makroregijo [[severna Afrika|severne Afrike]]. Meji na [[Sredozemsko morje]] na severu, na Alžirijo na zahodu ter na Libijo na vzhodu in jugu. Najbolj južna točka leži na 30° 15' severne [[geografska širina|geografske širine]], najbolj severna točka pa na 37° 20' sev. geo. šir.; od zahoda proti vzhodu se razteza med 7° 30' vzhodne [[geografska dolžina|geografske dolžine]] in 11° 36' vzh. geo. dol.

Zavzema [[površina|površino]] 163.610 [[kilometer|km]]<sup>2</sup>, od tega 155.360&nbsp;km² [[kopno|kopnih]] in 8.250&nbsp;km² vodnih površin. Državne meje na kopnem merijo 1424&nbsp;km, [[obala]] pa je dolga 1.148&nbsp;km.

Tunizija sodi med države, ki jim po mednarodnem [[pomorsko pravo|pomorskem pravu]] pripada 12 [[morska milja|morskih milj]] suverenega obalnega pasu ter 24 morskih milj prehodnega pasu (vkup s suverenimi 12 morskimi miljami).

Najnižja točka dežele se nahaja na območju [[slano jezero|slanega jezera]] Shatt al Gharsah (-25 [[meter|m]]) na skrajnem zahodu, najvišja točka pa v gorovju [[Atlas (gorovje)|Atlas]] (1544 m).

=== Podnebje ===
Tunizija leži v [[subtropski pas|subtropskem]] podnebnem pasu, in sicer stika [[sredozemsko podnebje|sredozemsko]] (širši obalni pas) ter [[subtropsko podnebje|subtropsko]] suho in polsuho podnebje (notranjost). [[Podnebje]] prehaja tako od zmernih sredozemskih razmer na severu proti vročim in suhim pogojem na jugu.

V severnem delu države je povprečna januarska [[temperatura]] 9&nbsp;°C, julijska pa 26&nbsp;°C. Na tem območju je [[dež]]evno obdobje razpotegnjeno čez hladen del leta, med oktobrom in majem. Povprečne letne [[padavine]] na severu dosežejo 610 [[milimeter|mm]], značilno pa je veliko letno gibanje stolpca. Puščavski del v Sahari na jugu dobi povprečno 210&nbsp;mm dežja letno.

=== Geografska delitev ===
Tunizijo geografsko delimo na štiri osnovne [[regija|regije]]. Sever države leži na razmeroma visokih obronkih gorovja Atlas, kjer vrhovi gora segajo od 610 do 1520 metrov. V posameznih nižjih območjih te regije, predvsem v dolini edine velike tunizijske reke [[Majardah]], se nahaja rodovitna zemlja. Južno od te najbolj severne regije najdemo veliko [[planota|planoto]] povprečne višine 610 metrov. Dalje na jug ozemlje zasedajo velika [[slano jezero|slana jezera]] (imenovana [[šot]] ali šat), od katerih je večina suhih skozi sušni del leta. Celotna južna tretjina države pa leži v polsuhih in suhih območjih severne Sahare.

=== Naravna bogastva ===
Temeljno mineralno bogastvo Tunizije je [[nafta]], katere črpališča stojijo tako na kopnem kot na [[morje|morju]]. V 1980-ih so bila odkrita pomembna nova nahajališča.

Zraven tega Tunizija izkorišča nahajališča [[fosfati|fosfatov]], [[železo|železove rude]], [[svinec|svinca]], [[cink]]a in [[sol]]i.

=== Okoljski problemi ===
Velika težava Tunizije je neurejeno odlaganje strupenih in drugih [[nevarni odpadki|nevarnih odpadkov]], kar predstavlja veliko nevarnost za zdravje okolja. Zaradi majhne količine vode v deželi je prisoten tudi problem čezmernega onesnaževanja slednje. Primanjkuje tudi zalog [[pitna voda|pitne vode]].

Tu so tudi tipični problemi puščavskih držav, kot so [[krčenje gozda]] in zelenih površin zaradi pašnje, [[erozija prsti]] ter [[dezertifikacija]].

Tunizija je razglasila tri [[narodni park|narodne parke]], kar pomeni le 0,3 odstotka državno zaščitenih površin dežele. Najbolj znan je narodni park [[Ichkeul]] v severni Tuniziji, ki ga zavzema veliko jezero in spremljajoča [[mokrišče|mokrišča]], pribežališče številnih ptic, med njimi rac, gosi in plamencev.

Vlada je ratificirala mednarodne okoljske sporazume, ki se nanašajo na ohranjanje [[biotska raznovrstnost|biotske raznovrstnosti]], omejevanje [[klimatske spremembe|klimatskih sprememb]] in dezertifikacije, ohranjanje [[ogrožene vrste|ogroženih vrst]], spreminjanje okolja, nevarne odpadke, [[onesnaževanje morja]], ladijsko onesnaževanje, varovanje [[ozonski plašč|ozonskega plašča]] in varovanje mokrišč.

== Gospodarstvo ==
Tunizija je v procesu razsežnih [[ekonomska reforma|ekonomskih reform]] in [[liberalizacija|liberalizacije]] po desetletjih državnega usmerjanja in deleža v [[gospodarstvo|gospodarstvu]]. Preudarno finančno in gospodarsko načrtovanje pa v zadnjem desetletju povzročata zmerno [[gospodarska rast|gospodarsko rast]]. Tunizijsko gospodarstvo se tradicionalno opira na [[nafta|nafto]], [[fosfat]]e, [[kmetijstvo]] in [[turizem]].

[[Politika]] države je nekoliko zaustavila rast v prvih letih samostojnosti (po letu 1956). 1960-ih so prinesla močno zavrtje razvoja gospodarstva zaradi spodbujanja [[kolektivizacija|kolektivizacije]], zaradi česar je padel tudi letni proizvod kmetijskih dejavnosti. V 1970-ih je prišlo do nekoliko povečane gospodarske rasti zaradi [[energetska kriza|povišanja cen nafte]] ter fosfatov na svetovnem trgu ter uveljavljanja turizma, a je svojo negativno vlogo pri rasti še vedno igral [[protekcionizem]] in regulacija uvoza. V času [[samostojnost]]i je Tunizija prejemala zajetne vsote finančne pomoči od [[Združene države Amerike|ZDA]] ter [[Evropa|evropskih]], pa tudi nekaterih [[Arabci|arabskih]] držav. Danes je sicer še vedno [[država v razvoju]], sodi pa med dežele [[Bruto domači proizvod|s srednjim dohodkom]].

Zaradi precenjenega [[dinar]]ja (uradna [[valuta]]) in rastočega mednarodnega dolga je Tunizija doživela veliko krizo na področju mednarodnega gospodarskega sodelovanja v 1980-ih. Leta 1986 je vlada zato sprejela vrsto ukrepov, med katerimi so strukturno prilagajanje za liberalizacijo trga, zmanjševanje [[tarife|tarif]] in preusmeritev države v [[tržno gospodarstvo]]. Ta model gospodarske reforme so predlagale in podprle [[mednarodne finančne ustanove]], s tem pa je bila Tunizija deležna dodatnih [[posojilo|posojil]] [[Svetovna banka|Svetovne banke]] in drugih zahodnih upnikov. Leta 1990 je Tunizija pristopila k [[Sporazum o carinah in trgovanju|Sporazumu o carinah in trgovanju]] (angleško General Agreement on Tariffs and Trade, kratica GATT), kasneje pa se je vključila v [[Svetovna trgovinska organizacija|Svetovno trgovinsko organizacijo]] (angleško World Trade Organization, kratica WTO).

Leta 1996 je država sklenila sporazum o sodelovanju z [[Evropska unija|Evropsko unijo]], ki odpravlja [[carina (dajatev)|carine]] in druge prepreke za [[prosta trgovina|prosto trgovino]], tiče pa se večine dobrin. Na ta način naj bi EU uradno pomagala Tuniziji k hitrejšemu razvoju in pripravi na [[konkurenca|konkurenco]] [[globalni trg|globalnega trga]].

Država je od leta 1987 privatizirala 160 družb v svoji lasti, in sicer v okviru ukrepov reforme 1987. leta. Kljub temu so potrebni resni napori za preprečitev množičnih [[odpuščanje|odpuščanj]], čemur velja dodati, da je [[brezposelnost]] že sicer pereč problem v deželi. Uradne statistike govorijo o 15 % [[nezaposlenost|nezaposlene]] delovne sile, dejanska množina pa naj bi bila večja.

Izmenjava [[delnica|delnic]] poteka preko državno vodenega Sveta za finančni trg, ki trguje s [[kapital]]om nekaj več kot 50 podjetij.

Leta 1993 je tunizijska vlada sprejela zakon, ki dovoljuje in celo privlači [[tuja vlaganja|tuje vlagatelje]]. Tako je danes v državi prijavljenih več kot 1600 [[izvoz]]no usmerjenih podjetij v tuji lasti. Slednja se zanašajo in izkoriščajo predvsem potencial nizko plačane delovne sile in bližino evropskega trga, s katerim poteka največ izmenjav. Državna valuta, [[tunizijski dinar]], je [[konvertibilnost|nekonvertibilna]].

== Prebivalstvo ==
Tunizija je s svojim strateškim položajem skozi celotno [[zgodovina|zgodovino]] pomenila območje trenja med [[ljudstvo|ljudstvi]]. Zavojevali so jo tako stari Rimljani kot [[Vandali]], tako črni [[Afričani]] kot Arabci in druga [[pleme]]na, [[ljudstvo|ljudstva]], [[narod]]i. Sodobni prebivalci dežele pa pretežno izhajajo iz Berberov, četudi jih je okoli 98 odstotkov berberski jezik zamenjalo za arabskega.

Poseljenost z ljudmi je velika zlasti v priobalnih regijah, kjer na 30 odstotkih državnega ozemlja živi okoli 70 odstotkov prebivalstva. Z dobrimi deset milijoni prebivalcev Tunizija premore 65 ljudi na km².

=== Večja mesta ===
Tunizijska mesta so razmeroma majhnega obsega s pomembno izjemo [[Tunis]]om, ki je največje in [[glavno mesto]] države. To sredozemsko [[pristanišče]] na severovzhodu države ob [[jezero Tunis|jezeru Tunis]], v svet pa je prometno povezano z [[mednarodno letališče|mednarodnim letališčem]] in ladijskimi linijami v Evropo (Italija in Francija). Nekoliko manj pomembni mesti sta [[Sfax]] in [[Sousse]] (arabsko Susa), ki obe ležita ob vzhodni obali, razvili pa sta se ob [[industrija|industriji]] oziroma [[turizem|turizmu]]. Po svoji slikovitosti in starem pristanišču je znano tudi večje mesto [[Bizerte]] na severni obali.

=== Jezik in vera ===
Uradni jezik Tunizije je [[arabščina]]. Poznavalci govorijo o tunizijski arabščini kot dialektu, izvirajočem iz skupine [[magreb]]ške arabščine, ki jo je slišati tudi v zahodni Alžiriji in vzhodni Libiji. Slednja pa je izpeljanka iz klasične arabščine. Zraven tega velika večina prebivalcev zna govoriti [[francoščina|francoščino]]. V srednjih šolah je obvezno učenje četrtega jezika, učenci lahko izbirajo med [[nemščina|nemščino]], [[španščina|španščino]], [[italijanščina|italijanščino]], [[ruščina|ruščino]] in [[kitajščina|kitajščino]].

Prvotni jezik v Tuniziji je bil [[Berberščina|berberski]], katerega je govorila večina berberskih plemen, danas ga govori zaradi islamizacije in uradne arabščine vedno manj prebivalcev. Berberščina je bila sicer tudi zapisana, vendar je napisanih malo književnih del v tem jeziku, ohranja se v redko poseljenih gorskih vaseh, kjer so bivališča vkopana v zemljo.

Kot Arabci so prebivalci Tunizije skoraj vsi zavezani [[islam]]u (98 odstotkov populacije), in sicer njegovi [[sunitizem|sunitski]] veji imenovani [[fatimidi]]. V deželi je tako najti množico [[mošeja|mošej]], izmed katerih po svoji znamenitosti izstopata mošeja v svetem mestu [[Al Kairouan]] in slikovita utrdbena mošeja v obalnem Sousseu. V Tuniziji obstajajo še majhne skupine [[katoličani|rimo-katoličanov]], [[Judje|Judov]] in [[protestanti|protestantov]].

=== Izobrazba in znanje ===
Izobraževalni sistem v Tuniziji je brezplačen, zaradi česar osnovno šolo obiskujejo praktično vsi otroci. Pouk poteka v arabščini in deloma v francoščini. [[osnovna šola|Osnovne šole]] je v letu 2000 obiskovalo približno 1,4 milijona otrok, srednje šole 1,1 milijona, v [[visoko šolstvo|visokošolsko izobraževanje]] ([[Univerza v Tunisu]]) pa je bilo vključenih nekaj več kot 200 tisoč prebivalcev.

Tunizija ima tri pomembnejše [[knjižnica|knjižnice]], locirane v Tunisu. Posebno zanimiv pa je narodni muzej [[Bardo]], ki od leta 1888 v Tunisu daje na ogled zbirke feničanskih, [[antična Grčija|grških]] in rimskih ter muslimanskih umetniških izdelkov na čelu z [[mozaik]]i.

=== Komunikacije ===
[[Komunikacijski sistem]] je po razvitosti – tako kot večina drugih stvari – nad afriškim povprečjem. Izhodiščne komunikacijske točke so Sfax, Sussah, Bizerte in Tunis. [[Telefon]]ske priključke je leta [[1997]] posedovalo 654.000 gospodinjstev, v uporabi pa je bilo poleg tega leta 1998 50.000 [[mobilni telefon|mobilnih telefonov]]. Tunizijci uporabljajo 920.000 [[televizija|televizij]] (ocena 1997) za spremljanje 26 televizijskih postaj (1998). Leta 2002 je natanko 1 [[ponudnik spletnih storitev]] omogočal spletni dostop 400 tisoč uporabnikom (ocena 2002).

== Glej tudi ==
* [[seznam suverenih držav]]

== Zunanje povezave ==
{{wikislovar}}

{{North_Africa}}
{{Arabska_liga}}
{{države AU}}
{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Tunizija| ]]
[[Kategorija:Severnoafriške države]]
[[Kategorija:Frankofonske države]]
[[Kategorija:Arabska liga]]
[[Kategorija:Afriška unija]]

Predloge, uporabljene na tej strani:

Predloga:Afriška unija (AU) (uredi)
Predloga:Arabska liga (uredi)
Predloga:Both (izvorno besedilo) (zaščitena)
Predloga:Br separated entries (uredi)
Predloga:Brez preloma (uredi)
Predloga:Dane (uredi)
Predloga:Države AU (uredi)
Predloga:Države Afrike (uredi)
Predloga:Glavni (uredi)
Predloga:If empty (uredi)
Predloga:Ifempty (izvorno besedilo) (zaščitena)
Predloga:Infobox (uredi)
Predloga:Infopolje (izvorno besedilo) (zaščitena)
Predloga:Infopolje Država (uredi)
Predloga:Infopolje Država/styles.css (uredi)
Predloga:Infopolje Država/tabelaslik (uredi)
Predloga:Infopolje Država/večvrstic (uredi)
Predloga:Lower (uredi)
Predloga:Main other (izvorno besedilo) (zaščitena)
Predloga:Navpolje (uredi)
Predloga:Nižje (uredi)
Predloga:Normativna kontrola (izvorno besedilo) (zaščitena)
Predloga:North Africa (uredi)
Predloga:Nowrap (uredi)
Predloga:Pad (uredi)
Predloga:Plainlist/styles.css (uredi)
Predloga:Side box (uredi)
Predloga:Sister (uredi)
Predloga:Smallsup (uredi)
Predloga:Sorodni (uredi)
Predloga:Stranski okvirček (uredi)
Predloga:Template other (uredi)
Predloga:Wikislovar (uredi)
Predloga:Yesno (uredi)
Predloga:\w (uredi)
Modul:Arguments (uredi)
Modul:Authority control (izvorno besedilo) (zaščitena)
Modul:Check for unknown parameters (izvorno besedilo) (zaščitena)
Modul:EditAtWikidata (uredi)
Modul:If empty (uredi)
Modul:Infobox (uredi)
Modul:Infobox/styles.css (uredi)
Modul:InfoboxImage (uredi)
Modul:InfopoljeSlika (uredi)
Modul:Navbar (izvorno besedilo) (zaščitena)
Modul:Navbar/configuration (uredi)
Modul:Navbar/styles.css (uredi)
Modul:Navbox (uredi)
Modul:No globals (izvorno besedilo) (zaščitena)
Modul:ResolveEntityId (uredi)
Modul:Side box (uredi)
Modul:Side box/styles.css (uredi)
Modul:Yesno (uredi)

Vrnitev na Tunizija.

Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/wiki/Tunizija«