[go: up one dir, main page]

Meteorski roj

obdobje povečane količine meteorjev, ki navidezno izhajajo iz iste točke - radianta

Meteorski roj (tudi meteorski dež) je nebesni pojav pri katerem se vidi večje število meteorjev, ki navidezno izvirajo iz ene točke. Točka iz katere izvirajo meteorji se imenuje radiant.

Meteorji so posledica delcev, ki vstopijo v atmosfero Zemlje z izredno veliko hitrostjo. Manjši delci zaradi trenja pri gibanju skozi zrak izparijo. Večji delci pa pustijo svetlo sled, ki hitro izgine. Sled nastane zaradi zastojnega tlaka, ki deluje na delec pri gibanju skozi zrak. Večina delcev tako razpade in nikoli ne dosežejo površine Zemlje. Kadar pa delec (ali njegov del) pade na površino Zemlje, ga imenujemo meteorit.

Merilo za aktivnost meteorskega roja je zenitna urna frekvenca (ZHR), ki meri število meteorjev, ki bi jih videl opazovalec na temnem in jasnem nebu, če bi bil radiant v nadglavišču.

Poenostavljen prikaz nastanka meteorskega roja. Siv pas predstavlja področje delcev, ki so izpareli iz kometa. Pri prehodu Zemlje skozi ta pas, vidimo meteorski roj. Na obliko pasu močno vplivajo različni zunanji vplivi.

Izvor in nastanek meteorskih rojev

uredi

Meteorski roji imajo svoj izvor v delcih, ki jih za seboj pusti komet. Kometi so sestavljeni iz vodnega ledu in delcev kamnin. Ko pride komet v bližino Sonca prične led izhlapevati in s tem se sproščajo manjši delci. Vidimo jih kot kometov rep. Ti delci snovi imajo podobno sestavo in obliko kot meteoroidi. Na ta način se po celotni poti kometa razsujejo meteoroidi obliki meteoroidnega toka. Med kroženjem Zemlje okoli Sonca včasih Zemlja prečka ta meteoroidni tok in na Zemlji takrat opazimo meteorski roj. Meteoroidi z veliko hitrostjo vstopajo v atmosfero, zaradi velikega zastojnega tlaka, ki deluje nanje, se segrejejo in kažejo kot meteorji.

Irski astronom George Johnstone Stoney (1826-1911) in britanski astronom Arthur Matthew Weld Downing (1850-1917) ter od njiju neodvisno v Nemčiji Adolf Berberich so že leta 1890 prišli na zamisel, da so meteorski roji posledica meteoroidnega toka, ki nastane na poti kometa. Težnostna sila na te delce določa kje bo njihov tok sekal pot Zemlje. V letu 1985 je E. D. Kondratjeva in E. A. Reznikov z Univerze v Kazanu sta prva pravilno določila leto v katerem so nastali delci, ki so povzročili nekatere meteorske roje Leonidov. Peter Jenniskens je objavil predvidene meteorske roje za naslednjih 50 let [1] Po dolgem času se lahko oblika prašnih področij zelo spremeni. Eden izmed vplivov je v resonančnih tirnicah z Jupitrom ali katerim drugim planetom. Ker ima Jupiter ponavljajoč se vpliv, privlači delce tako, da bi ostali v vedno enakem relativnem položaju. To ustvarja nitasto strukturo.

Drugi vpliv je možno srečanje s planetom. Ko meteoroid leti mimo Zemlje, se lahko pospeši ali pa zavre. To povzroča vrzeli v prašnem področju, kar se pozna pri naslednjem srečanju s planetom.

Tretji vpliv je sevalni tlak, ki potiska manjše delce v tirnice dalje od Sonca. Večji delci pa ne čutijo sevalnega tlaka v tolikšni meri. To povzroči, da včasih nastanejo meteorski roji z bolj svetlimi meteorji, drugič pa z manj svetlimi.

Najbolj znani meteorski roji

uredi

V spodnji tabeli je navedenih nekaj najbolj znanih meteorskih rojev. Med njimi je običajno najlepše viden roj Perzeidov, ki je najmočnejši 12. avgusta vsako leto. Vsako minuto se v povprečju vidi po en utrinek. Najbolj razkošen pa je meteorski roj z imenom Leonidi [2] Ta meteorski roj je najbolj veličasten vsakih 33 let. Takrat pride do prave "meteorske nevihte" v kateri se vidi stotine tisočev meteorjev na uro. Običajno pa se vidi nekaj meteorjev na uro, redkeje pa po eden vsakih 30 sekund. Zadnja izredno močna roja Leonidov sta bila leta 1933 in 1966 (roj leta 1966 ni bil izrazito močan). Kadar Leonidi niso posebno močni, so celo šibkejši od roja Perzeidov.

ime roja čas vrh starševsko telo
(matični komet)
Kvadrantidi 1. – 5. januar 3. januar Asteroid 2003 EH1, po razpadu leta 1490.[3]
Liridi 15. – 28.april 22.april Komet Thatcher
Pi Pupidi 15. – 28. april 23. april Komet 26P/Grigg-Skjellerup
Eta Akvaridi 19. april – 28. maj 6. maj Halleyjev komet
Arietidi 22. maj – 2. julij 7. junij Supina kometov Marsden
Kometi z majhnim perihelijem
Junijski Bootidi 26. junij – 2. julij 27. junij Komet 7P/Pons-Winnecke
Južni Delta Akvaridi 12. julij – 9. avgust 28. julij Skupina kometov Kracht ali Machholz
Kometi z majhnim perihelijem
Perzeidi 17. julij – 24. avgust 12. avgust Komet 109P/Swift-Tuttle
Drakonidi Komet 21P/Giacobini-Zinner
Orionidi 2. oktober – 7. November 21. oktober Halleyjev komet
Južni Tauridi 1. – 25. November 5. november Komet 2P/Encke in drugi
Severni Tauridi 1. -25. November 12. november Asteroid 2004 TG10 in drugi
Leonidi 14. – 21. November 17. november Komet 55P/Tempel-Tuttle
Geminidi 7. – 17. December 14. december Asteroid 3200 Phaethon
Ursidi 17. – 26. December 22. december Komet 8P/Tuttle

Zunajzemeljski meteorski roji

uredi

Vsako nebesno telo s primerno atmosfero lahko ima meteorske roje. Na Marsu so že opazili meteorske roje [4], ki pa niso enaki kot na Zemlji. Mars kroži po drugi tirnici in seveda seka poti kometov na drugih mestih kot Zemlja. Panoramska kamera na robotskem vozilu Spirit je 7. marca 2004 posnela svetlobno črto za katero domnevajo, da je meteor iz meteorskega roja, ki je povezan s kometom 114/PWiseman-Skiff. Drugi meteorski roj, ki ga pričakujejo so »Lambda Geminidi«, ki so povezani z zemeljskim rojem Eta Akvaridi oba pa sta povezana s kometom 1P/Halley. Drugi meteorski roj bi bil "Beta Canic Major", ki je povezan s kometom 13P/Olbers. Meteorski roj »Drakonidi« pa je povezan s kometom 5335 Damoklej [5]

Sklici

uredi
  1. Jenniskens P., Meteor Showers and their Parent Comets. Cambridge University Press, Cambridge, U.K., 790 pp.
  2. »Meteor Storms (Leonids)«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 12. junija 2008. Pridobljeno 2. aprila 2008.
  3. Peter Jenniskens. 2003 EH1 is the Quadrantid shower parent comet. Submitted 08-12-2003. San Jose Astronomical Association Ephemeris
  4. Meteorski roji na Marsu
  5. »Meteor Showers and their Parent Bodies«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 3. oktobra 2008. Pridobljeno 2. aprila 2008.

Zunanje povezave

uredi

Glej tudi

uredi