SI8811014A8 - Vezni element za palico prostorskega paličja - Google Patents

Description

Predlagani izum se nanaša na vezni element za palico po splošnem delu patentnega zahtevka 1.

Pri znanih ogrodjih ali prostorskih predale, j ih se predalke preko vozliščnih kosov pogosto med seboj poveže tako, da se končni del predalke razstavljivo privije na vozliščni kos, ki je stransko pritrjen na drugi predalki ali nosilnem stebru. Pri gradnji takšnega prostorskega predalčja običajno obstaja želja, da bi predalko vstavili npr. med dva vozliščna kosa, brez da bi ju prostorsko premikali,in da bi pred privitjem pustili prosto mesto za vijaka, ki sta pritrjena na končnih delih predalke.

Znana predalčja za tako posebno nalogo niso primerna. Temu nasprotno pa kaže izum pot, da bi upoštevali tudi to dodatno nalogo in pri tem prišli do veznega elementa, ki dovoljuje tudi enostavno sestavljanje pri takih prostorskih predalčjih uporabljanih predalk, kar si v novejšem času prednostno prizadevajo.

Rešitev te naloge po izumu poteka s pomočjo veznega elementa po značilnostnem delu patentnega zahtevka 1.

Nadaljnje prednostne izvedbe izuma so navedene v odvisnih zahtevkih.

Izum je v nadaljevanju podrobneje razložen z opisom izvedbenega primera na osnovi načrta. Pri tem kaže: sl. 1 shematičen prikaz za pojasnilo delovanja predalke, ki je zasnovana z veznim elementom po izumu, v primerjavi s tisto po stanju tehnike, sl. 2 shematičen prikaz končnega dela predalke v prerezu, na kateri je bil pritrjen navojni vložek veznega elementa po izumu, sl. 3 podroben prikaz tega navojnega vložka v prerezu in pogledu od strani, sl. 4 prikaz navojnega sornika takega veznega elementa v prerezu, sl. 5 vzdolžni in prečni prerez pripadajoče šestrobe tulke, sl. 6 prerez pokrivne tulke tega veznega elementa, sl. 7 shematičen prikaz takega veznega elementa pred montažo v prerezu, sl. 8 ustrezen prikaz po sestavljanju, sl. 9 shematičen prikaz druge tulke veznega elementa po izumu za pritrditev na končnem delu predalke, sl. 10 podroben prikaz tulčne glave te tulke v prerezu, sl. 11 stranski prikaz navojnega sornika takega veznega elementa, sl. 12 vzdolžni in prečni prerez pripadajoče šestrobe tulke, sl. 13 podroben prikaz pripadajočega vijačnega vložka, sl. 14 shematičen prikaz takega veznega elementa pred sestavljanjem v prerezu, sl. 15 prikaz kroglastega vozliščnega kosa, sl. 16 pogled na predalko brez veznega elementa od strani, sl. 17 shematičen prikaz druge izvedbe takega veznega elementa v prerezu, sl. 18 shematičen prikaz nadaljnje izvedbe takega veznega elementa, pri katerem je med vodilno tulko in tulčno glavo predvidena vrtilna zveza v prerezu, sl. 19 shematičen prikaz izvedbe z dvema vzmetema v prerezu , sl. 20 perspektiven prikaz vodilne tulke z odklonjenima stranskima vzdolžnima odprtinama, ki sta predvideni za bajonetno varovanje, sl. 21 tloris izvedbe vodilne tulke, pri kateri vzdolžna odprtina obsega odklonjen konec, sl. 22 tloris nadaljnje izvedbe vodilne tulke z S-oblikovano odprtino, sl. 23 tloris nadaljnje izvedbe vodilne tulke s poševno potekajočo stransko odprtino,

- 4 sl. 24 shematičen prikaz vodilne tulke, ki je zasnovana z ojačevalno tulko, v prerezu in sl. 25-27 različne izvedbe predalke v prerezu.

Na sliki 1 sta prikazani dve predalki 1 in 2, na katerih je pritrjen po en vozliščni kos 3 oz. 4. Tak vozliščni kos je lahko npr,, polovica ploščate šestkotne prizme, ki je na vsaki od treh manjših stranskih ploskev zasnovan s po eno navojno luknjo. Predalki 1 in 2 sta čvrsto vgrajeni v zgradbo, ki na sliki ni podrobneje podana, tako, da simetrijska os navojne luknje 5 vozliščnega kosa 3 in simetrijska os navojne luknje 6 vozliščnega kosa 4 ležita na eni premici.

Slika 1 kaže prav tako predalko 7, ki je na svojih koncih zasnovana s po enim veznim elementom 8 in 9 po izumu v odprtem stanju, kot tudi predalko 10, ki na svojih koncih obsega po en zaprt vezni element 11 in 12. Od veznih elementov 8, 9, 11, 12 je na sliki 1 vidna vsakokrat samo pokrivna tulka, iz katere v zaprtem stanju štrli po en vijak 13 oz. 14. V primerjavi s predalko dolžine L v odprtem stanju po izumu ima predalka 15 imenske dolžine L po stanju tehnike to pomanjkljivost, da je zaradi štrlečih vijakov 16 in 17 ni možno priviti v navojni luknji, brez da bi za montažo premestili predalki 1 in/ali 2 z njunega mesta, če je efektivna razdalja med čelnima stranema vozliščnih kosov 5 in 6 tudi enaka L.

Predalka z veznima elementoma po izumu torej deluje na sledeč način:

Z vrtenjem pokrivnih tulk 11 in 12 v eni smeri okoli njunih simetrijskih osi se vrtita tudi vijaka 13 in 14, ki pa se hkrati osno premikata, dokler ne izgineta v notranjost pokrivnih tulk. V tem trenutku je skupna dolžina predalke 7 z dvema veznima elementoma 8 in 9 v odprtem stanju enaka L, tako da jo je brez nadaljnjega možno vstaviti med vozliščna kosa 5 in 6, in sicer tako, da je z vrtenjem pokrivnih tulk 8 in 9 vfdrugi smeri okoli njune

X simetrijske osi možno privitje vrtečih se in izhajajočih vijakov v navojni luknji 5 in 6. Odmontiranje se na najlažji način izvrši z vrtenjem pokrivnih tulk v smeri odpiranja.

Na sliki 2 prikazan končni del predalke 20 obsega izvrtino 21, v'katero je s čelne strani krajevno čvrsto povezan navojni vložek 31, katerega Osna notranja izvrtina 23 obsega navoj. Povezava med navojnim vložkom 31 in predalko 20 je lahko npr. dosežena z lepljenjem ali privi jačenjem.

Na sliki 3 je podrobno prikazan navojni vložek 31, ki ne obsega samo notranji navoj preko celotne dolžine LE, temveč prednostno tudi zunanji navoj dolžine LA. En konec tega navojnega vložka je zasnovan kot šestroba glava 32.

Slika 4 kaže navojni sornik 41 skupne dolžine LB, katerega del dolžine LH’ je zasnovan z navojem, del dolžine LE’ pa je gladek; tretji del dolžine Le ustreza glavi 42, katere premer je DC, pri čemer na razdalji. Lh < LH’ od konice navojni del obsega skoznjo izvrtino 43Slika 5 kaže šestrobo tulko 51 v obliki osno prevrtane šestkotne prizme dolžine LP, ki je zasnovana s stransko podolgovato odprtino 52 dolžine Lp in širine Ld. Na ustrezen način je z ozirom na vrtilno os simetrično glede na prvo odprtino lahko zasnovana druga, na sliki neprikazana, podolgovata odprtina.

Na sliki 6 je prikazan prerez prečno na vzdolžno os pokrivne tulke 61, katere zunanji premer DA prednostno ustreza zunanjemu premeru predalke, njen notranji premer Da pa je nekoliko večji od zunanjega premera šestrobe tulke 51 Pri tem pokrivna tulka 61 na eni svoji strani - obsega konično zasnovan del 62, tako da je premer DA’ leve čelne ploskve nekoliko manjši od premera DA. Približno v sredini plaščne ploskve pokrivne tulke 61 je na voljo navojna luknja 63, v katero je možno priviti na sliki neprikazan navojni zatič, npr. navojni zatič z notranjim šestkotnikom, za čvrsto vpetje šestrobe tulke v notranjosti pokrivne tulke v vgrajenem stanju.

Elemente 41, 51 in 61 se vgradi kot sledi (slika 7,

8) :

Navojni sornik 41, katerega zunanji premer DB navoja ustreza notranjemu premeru De navojnega vložka 31, sev notranjem prostoru 21 predalke 20 privije na navojni vložek 31 (slika 2), dokler njegov del dolžine LH’ ne pride skozi navojni vložek 31; v tem trenutku se lahko navojni sornik 41 znotraj navojnega vložka 31 prosto vrti, ker je dolžina LE’ nekoliko večja od dolžine LE in premer Db gladkega dela navojnega sornika nekoliko manjši od premera De.

Nato se šestrobo tulko 51 namesti na štrleči del navojnega sornika 41, kar se lahko zgodi nemudoma, ker je zunanji premer DB navojnega sornika 41 manjši od notranje^ ga premera De šestrobe tulke 51, ki pri tem ne obsega nikakršnega navoja. V nadaljnjem koraku se spenjalni zatič cprosto vodi skozi odprtino 52 navojnega vložka 51 in Čvrsto vpne v izvrtino 43 navojnega sornika 41. S tem se doseže, da se šestroba tulka 51 in navojni sornik 41 lahko vrtita skupaj, vendar tako,da se, Čeprav se pri vrtilnem gibanju navojni sornik 41 istočasno premika tudi v osni smeri, šestroba tulka osno ne premakne, ker se spenjalni zatič pri vrtenju premika znotraj podolgovate odprtine 52. Za namene izuma tudi pokrivna tulka 61 ni neobhodno potrebna, vendar pa se jo lahko uporabi iz estetskih razlogov. Namesto šestrobe tulke je možno uporabiti tudi drugačno tulko. Tulčna glava 130, ki je prikazana na sliki 10, obsega izvrtino 131, v katero je možno s čelne strani npr. z lepljenjem ali varjenjem krajevno čvrsto povezati tulko 121 (slika 9), pri 'čemer osna notranja izvrtina tulke 121 prednostno ne obsega nikakršnega navoja. Tulka 121 in tulčna glava 130 tvorita tulčni vložek. Povezavo med tulčnim vložkom in predalko 10 (sl. 1) je možno doseči npr. z lepljenjem ali privijanjem.

Slika 11 kaže navojni sornik 141 skupne dolžine

MB + Me, katerega del dolžine MH’ je zasnovan z navojem, del dolžine MB - MH’ pa je gladek; del dolžine Me ustreza glavi 142, katere premer je QG, pri čemer navojni del na razdalji Mh < -MH ’ od konice navojnega sornika obsega skoznjo izvrtino 143.

Slika 12 kaže šestrobo tulko 151 v obliki osno prevrtane šestkotne prizme dolžine MP, ki je zasnovana s stransko podolgovato odprtino 152 dolžine Mp in širine Md. Na ustrezen način je lahko z ozirom na vrtilno os simetrično glede na prvo odprtino zasnovana druga, na sliki neprikazana, podolgovata odprtina. Notranja izvrtina prizme je lahko okrogla ali npr. tudi šestroba (slika 12). Šestroba tulka 151 na čelni strani obsega spodnjo ploskev 153 z osno izvrtino s premerom Qp.

V sliki 13 je prikazan pogled od strani in v prerezu prečno na vzdolžno os vijačnega vložka 161 z navojnim delom 162, katerega zunanji premer ustreza zunanjemu premeru navojne luknje 5 predalke 1 (slika 1). Pri tem vijačni vložek 161 na eni svoji strani obsega šestrobo zasnovan del 163 z navojno izvrtino 164, v katero je možno priviti navoj ni sornik. Približno v sredini plaščne ploskve navojnega dela 161 je pravokotno na voljo navojna luknja 165, skozi katero je možno priviti na sliki 14 prikazan navojni zatič 171, npr. navojni zatič z notranjim šestkotnikom, za vodenje vijačnega vložka 161 v vgrajenem stanju.

Elemente 141, 151 in 161 se montira kot Sledi (slika 14):

Navojni sornik 141 , katerega zunanji premer QB navoja ustraza notranjemu premeru Qe vijačnega vložka 161, se v notranjosti predalke vodi skozi notranjo izvrtino tulčnega vložka 121, 130 (sliki 9 in 10), dokler njegov del dolžine MH’ ne pride skozi tulčni vložek, pri čemer se navojni sornik 141 znotraj tulčnega vložka lahko vedno prosto vrti, ker je notranji premer tulke 121 nekoliko večji od premera QB navojnega sornika.

Nato se šestrobo tulko 151 s strani, ki je zasnovana z dnom, namesti na štrleči del navojnega sornika 141, kar se lahko zgodi nemudoma, ker je zunanji premer QB navojnega sornika 141 manjši od. notranjega premera spodnje izvrtine šestrobe tulke 151, ki pri tem ne obsega nikakršnega navoja. V nadaljnjem koraku se spiralno vzmet 172 (slika 14) prosto vodi preko navojnega sornika 141 in navojni sornik 141 privije v izvrtino 164 vijačnega vložka 161. S tem se .doseže, da se vijačni vložek 161 in navojni sornik 141 lahko skupaj vzmeteno osno premikata, vendar tako, da se, četudi se pri vrtilnem gibanju navojni sornik 141 istočasno lahko premika tudi v osni smeri, šestroba tulka 151 osno ne premika.

Navojni sornik 141 (slika 14) bi bil lahko tudi po svoji delotni dolžini MB (slika 11) zasnovan z navojem.

Vzmet 172 bi bila lahko tudi drugačna in/ali razporejena npr. izven notranjosti vodilne tiilke. Notranja izvrtina tulke 31, 121 in 221 je lahko tudi gladka.

V primeru po slikah 12 in 13 navojni zatič 171 lahko odpade. Vozliščni kos po sliki 1 je, razumljivo, lahko zasnovan tudi kroglasto.

Vozliščni kos, ki je npr. prikazan na sliki 15, obsega kroglasto zasnovo z več ploskovnimi mesti 201, 202, ..., ki so zasnovana s po eno navojno luknjo, v katero je vsakokrat možno priviti cevno palico, da bi s pomočjo več cevnih palic in vozliščnih kosov lahko uredili predalčje.

Na sliki 16 prikazana cevna palica ima okrogel prerez in je zasnovana z vzdolžnimi utori 211, 212, ... . Take cevne palice, ki so lahko tudi pravokotne, so znane npr. iz

CH-PS-588 233.

Na sliki 17 prikazani vezni element namesto vijači nega vložka 161 po sliki 13 obsega enostavnejši vodilni vložek 261.

Predalka (slika 1) z veznima elementoma po slikah 9 do 17 deluje na sledeč način:

Vijaka 13 in 14 sta vzmeteno uležiščena in se lahko z blagim pritiskom osno premikata, dokler ne izgineta v notranjosti pokrivne tulke. V tem trenutku je skupna dolžina predalke 7 z dvema veznima elementoma 8 in 9 v odprtem stanju enaka L, tako da jo je brez nadaljnjega možno vstaviti med vozliščna kosa 3 in 4, in sicer tako, da je z vrtenjem pokrivnih tulk 8 in 9 v primerni smeri okoli njune simetrijske osi možno privitje vrtečih se in izhajajočih vijakov v navojni luknji 5 in 6. Odraontiranje se na enostaven način izvrti z vrtenjem pokrivnih tulk v smeri odpiranja.

Vezni element po sliki 18 obsega vodilno tulko 181 ki je vstavljiva v osrednjo izvrtino tulčne glave 182 tulčnega vložka, da bi s pomočjo vzmetnega obroča 185, ki je vtavljiv v radialne obročaste zajede 183, 184, tvorila vrtilno zvezo, s čimer bi lahko odpadla tudi spodnja ploskev 186 vodilne tulke 181.

Tulčni vložek veznega elementa po sliki 19 obsega notranjo tulko ali pušo 191, ki je zasnovana z osrednjo izvrtino 192, in sicer tako, da je med dno te izvrtine in glavo 193 navojnega sornika 194 vstavljena vzmet 195, ki preko navojnega sornika 194 in navojnega zatiča 196 lahko pritiska vodilno tulko 197 proti tulčni glavi 198 tulčnega vložka, v katerem je vgrajena puša 191.

Vodilna tulka po sliki 20 sestoji iz cevastega in s stransko podolgovato odprtino 222 zasnovanega telesa 221, pri katerem sta konca odprtine 222 vsakokrat v nasprotni smeri podaljšana pravokotno na vrtilno os cevastega telesa 221, pri čemer prednostno ena od podaljšanih odprtin 223 obsega krožen in druga od podaljšanih odprtin polkrožen podaljšek. Vodilno tulko po sliki 20,ali enostavneje tako s samo eno podaljšano odprtino,je možno uporabiti namesto elementov 51 (slike 5, 7, 8), 151 (sliki 12, 14), 181 (slika 18) in 197 (slika 19), pri čemer vodilna tulka lahko obsega na sliki 20 neprikazano spodnjo ploskev kot spodnjo ploskev 153 tulke 151 (slika 12).

Pri cevasti vodilni tulki 225 po sliki 21 je en konec 227 podolgovate odprtine 226 glede na vrtilno os tulke odklonjen za kot w, pri čemer kot w lahko zavzame poljubno vrednost med 0 in 90°.

Cevasta vodilna tulka 227 po sliki 22 obsega krivuljno ali S-oblikovano odprtino 228, vodilna tulka 229 po sliki 23 pa poševno potekajočo podolgovato odprtino 230, katerih en konec je lahko zasnovan z zakrivljenim podalj-L škom 231. Tudi vodilne tulke po slikah 21 do 23 je možno uporabiti namesto elementov 51, 151, 181 in 197, pri čemer bi v takem primeru lahko odpadla vzmet 172 in spodnja plo'Z -5> kev 153 (slika 14), ker se pri vrtenju vodilne tulke 225, 227 ali 229 zatič, ki je všbavljen v odprtino 226’, 228’ oz. 230, samodejno premakne naprej, kar olajša privitje navojnega sornika v navojno luknjo vozliščnega kosa.

Ojačena tulka po sliki 24 obsega cevasto vodilno tulko 241 npr. po slikah 20 do 23, in sicer v danem primeru tudi brez sicer predvidenih krožnih, polkrožnih ali zakrivljenih podaljškov 223, 224 in 231 (sliki 20, 23). Vodilna tulka2241 je vstavljena v notranjost ojačevalne tulke 242, in sicer tako, da zunanji premer vodilne tulke 241 ustreza znotranjemu premeru ojačevalne tulke 242. Povezavo med tulko 242 in tulko 241 je možno doseči s privijanjem, lepljenjem, vtiskanjem ipd'.!. V danem primeru je relativno premikanje med obema tulkama možno preprečiti z vijakom 243. Tulka 242 lahko obsega okroglo ali transverzalno podaljšano odprtino 244, skozi katero je dostopen vodilni zatič 245 navojnega sornika 246.

Tulka 241 in tulka 242 lahko v vgrajenem stanju obsegata skupno izvrtino 247, skozi katero je možno v navojni sornik 246 priviti zapahnilni vijak.

Delovanje veznega elementa s tulko po eni od slik do 24 je enako kot pri že opisanih veznih elementih. Razlika je v tem, da se sila, ki je potrebna za privijanje navojnega sornika 246 v vozliščni kos, prenaša preko zatiča 245, ki mora biti temu primerno dimenzioniran. Zatič 171 po sliki 14 torej aiuži za držanje navojnega sornika 141 s prsti,prednostno s palcem,v želenem položaju.

Predalki po slikah 25 in 26 obsegata vzdolžne zajede 251, 252 oz. 261, 262, kamor z lahnim osnim vrtenjem predalke vstavljivi robovi ostenja. Nasprotno temu pa je na sliki 27 prikazana enostavna viljasta predalka 270.

Claims (7)

1. PATENTNI ZAHTEVKI

   1. Vezni element za palico prostorskega paličja, pri čemer je vezni element zasnovan z navojnim somikom (41; 141), ki ga je možno vgraditi na enem koncu predalke (20), kot tudi s tulko (51; 151) z osno skoznjo luknjo (53), kamor je možno vstaviti navojni somik (41; 141), in pri čemer je skozi podolgovato, po plaščni površini tulke (51; 151) potekajočo odprtino (52; 152) možno ohlapno vstaviti zatič (43; 171) in ga povezati z navojnim somikom, označen s tem, daje navojni somik (141) povezljiv z vložkom (161;261), ki je voden s tulko (151), pri čemer je skozi podolgovato, na plaščni površini tulke (151) razporejeno odprtino (152) oklapno vstavljiv zatič (171), ki ga je možno čvrsto vpeti v luknjo (165) vložka (161), ali da je s podolgovato odprtino zasnovana tulka (241) vstavljiva v j nadaljnjo, večjo ojačevalno tulko (242). '
2. 2. Vezni element po zahtevku 1, označen s tem, daje vezni element na enem koncu uporabljene predalke (20) zasnovan s krajevno nepremično povezljivim tulčnim vložkom (31;130;121), ki je zasnovan s skoznjo izvrtino navojnega sornika (41;141).
3. 3. Vezni element po zahtevku 2, označen s tem, da je navojni somik (41; 141) zasnovan z gladkim delom, katerega dolžina (LE’) je večja od dolžine (LE) tulčnega vložka (31;121).

   i ΐ
4. 4. Vezni element po enem od zahtevkov 1 do 3, označen s tem, da je predvidena; vzmet (172), s katero je tulka (151) pritisnjena proti tulčnemu vložku (130,121), ki je vgradljiv na konec predalke (10).
5. 5. Vezni element po zahtevku 4, označen s tem, da je vzmet zasnovana kot vijačna vzmet (172), kije razporejena v notranjosti tulke (151).
6. 6. Vezni element po enem od zahtevkov 1 do 5, označen s tem, da je odprtina (222;226;228;230) tulke (221;225;227;229) vsaj na enem koncu zasnovana z ukrivljenim podaljškom (224;226;228;231).

   14 -15I

   I
7. 7. Vezni element po enem od zahtevkov 1 do 6, označen s tem, da je vezni element! zasnovan s pokrivno tulko, s katero je možno pokriti in povezati tulko