[go: up one dir, main page]

SI26021A - Postopek in merilni sistem za določanje količine hlodovine na rezalno cepilnem stroju - Google Patents

Postopek in merilni sistem za določanje količine hlodovine na rezalno cepilnem stroju Download PDF

Info

Publication number
SI26021A
SI26021A SI202000108A SI202000108A SI26021A SI 26021 A SI26021 A SI 26021A SI 202000108 A SI202000108 A SI 202000108A SI 202000108 A SI202000108 A SI 202000108A SI 26021 A SI26021 A SI 26021A
Authority
SI
Slovenia
Prior art keywords
distance
measurements
logs
cutting
measured
Prior art date
Application number
SI202000108A
Other languages
English (en)
Inventor
Horvat Robert
Polak Marko
Pintar Drago
Original Assignee
Uniforest, D.O.O.
Priority date (The priority date is an assumption and is not a legal conclusion. Google has not performed a legal analysis and makes no representation as to the accuracy of the date listed.)
Filing date
Publication date
Application filed by Uniforest, D.O.O. filed Critical Uniforest, D.O.O.
Priority to SI202000108A priority Critical patent/SI26021A/sl
Priority to EP21178458.2A priority patent/EP3925740B1/en
Publication of SI26021A publication Critical patent/SI26021A/sl

Links

Classifications

    • B—PERFORMING OPERATIONS; TRANSPORTING
    • B26—HAND CUTTING TOOLS; CUTTING; SEVERING
    • B26D—CUTTING; DETAILS COMMON TO MACHINES FOR PERFORATING, PUNCHING, CUTTING-OUT, STAMPING-OUT OR SEVERING
    • B26D5/00—Arrangements for operating and controlling machines or devices for cutting, cutting-out, stamping-out, punching, perforating, or severing by means other than cutting
    • B—PERFORMING OPERATIONS; TRANSPORTING
    • B27—WORKING OR PRESERVING WOOD OR SIMILAR MATERIAL; NAILING OR STAPLING MACHINES IN GENERAL
    • B27B—SAWS FOR WOOD OR SIMILAR MATERIAL; COMPONENTS OR ACCESSORIES THEREFOR
    • B27B1/00—Methods for subdividing trunks or logs essentially involving sawing
    • B27B1/007—Methods for subdividing trunks or logs essentially involving sawing taking into account geometric properties of the trunks or logs to be sawn, e.g. curvature
    • G—PHYSICS
    • G01—MEASURING; TESTING
    • G01F—MEASURING VOLUME, VOLUME FLOW, MASS FLOW OR LIQUID LEVEL; METERING BY VOLUME
    • G01F17/00—Methods or apparatus for determining the capacity of containers or cavities, or the volume of solid bodies
    • B—PERFORMING OPERATIONS; TRANSPORTING
    • B23—MACHINE TOOLS; METAL-WORKING NOT OTHERWISE PROVIDED FOR
    • B23D—PLANING; SLOTTING; SHEARING; BROACHING; SAWING; FILING; SCRAPING; LIKE OPERATIONS FOR WORKING METAL BY REMOVING MATERIAL, NOT OTHERWISE PROVIDED FOR
    • B23D36/00—Control arrangements specially adapted for machines for shearing or similar cutting, or for sawing, stock which the latter is travelling otherwise than in the direction of the cut
    • B—PERFORMING OPERATIONS; TRANSPORTING
    • B27—WORKING OR PRESERVING WOOD OR SIMILAR MATERIAL; NAILING OR STAPLING MACHINES IN GENERAL
    • B27B—SAWS FOR WOOD OR SIMILAR MATERIAL; COMPONENTS OR ACCESSORIES THEREFOR
    • B27B31/00—Arrangements for conveying, loading, turning, adjusting, or discharging the log or timber, specially designed for saw mills or sawing machines
    • B27B31/06—Adjusting equipment, e.g. using optical projection
    • G—PHYSICS
    • G01—MEASURING; TESTING
    • G01B—MEASURING LENGTH, THICKNESS OR SIMILAR LINEAR DIMENSIONS; MEASURING ANGLES; MEASURING AREAS; MEASURING IRREGULARITIES OF SURFACES OR CONTOURS
    • G01B21/00—Measuring arrangements or details thereof, where the measuring technique is not covered by the other groups of this subclass, unspecified or not relevant
    • G01B21/02—Measuring arrangements or details thereof, where the measuring technique is not covered by the other groups of this subclass, unspecified or not relevant for measuring length, width, or thickness

Landscapes

  • Life Sciences & Earth Sciences (AREA)
  • Engineering & Computer Science (AREA)
  • Mechanical Engineering (AREA)
  • Forests & Forestry (AREA)
  • Wood Science & Technology (AREA)
  • Physics & Mathematics (AREA)
  • Fluid Mechanics (AREA)
  • General Physics & Mathematics (AREA)
  • Debarking, Splitting, And Disintegration Of Timber (AREA)
  • Manufacture Of Wood Veneers (AREA)

Abstract

Izum se nanaša na postopek in merilni sistem za določanje količine hlodovine na rezalno cepilnem stroju. Tehnični problem je, kako zasnovati postopek za določanje količine hlodovine, ki bo omogočal natančno in zanesljivo določanje količine hlodovine in pa enostaven, stroškovno ugoden in zanesljiv merilni sistem, ki ga bo moč vgraditi tudi na obstoječe rezalno cepilne stroje. Tehnični problem je rešen s postopkom, ki obsega kalibriranje merilnika razdalje, kontinuirano izvajanje meritev razdalje, zajemanjemeritev razdalje na vnaprej določen časovni interval delta t, zaokroževanje zajetih diskretnih vrednosti izmerjene razdalje, primerjanje vnaprej določenega števila zaporednih zaokroženih zajetih diskretnih vrednosti izmerjene razdalje in izločanje meritev, če te vrednosti niso enake, primerjanje zaporednih zajetih meritev razdalje na vnaprej določen časovni interval delta t brez meritev, izločenih v predhodnem koraku, pri čemer se izločijo meritve razdalje, ki ne sledijo vzorcu najprej postopnega krajšanjaizmerjene razdalje in nato daljšanja izmerjene razdalje, shranjevanje najkrajše izmerjene razdalje rd, zaključevanje merilnega cikla, ko brezstični merilnik razdalje zazna razdaljo med r0 in r0-rtol, izračunavanje prostornine hloda ob vsakem zaključku merilnega cikla in nato kumulativne količine hlodovine. Merilni sistem obsega brezstični merilnik razdalje in računalnik s procesno enoto, ki je prilagojena, da izvaja omenjeni postopek.

Description

Postopek in merilni sistem za določanje količine hlodovine na rezalno cepilnem stroju
Tehnično področje
Izum se nanaša na postopek za določanje količine hlodovine na rezalno cepilnem stroju in merilni sistem za določanje količine hlodovine na rezalno cepilnem stroju.
Stanje tehnike
Iz stanja tehnike so znani različni rezalno cepilni stroji hlodovine, od katerih so nekateri popolnoma avtomatizirani in omogočajo tudi meritev količine cepljene hlodovine. Pri rezalno cepilnih strojih hlodovine, znanih iz stanja tehnike je merilnik izveden kot analogni merilnik kota na pridržalni roki, ki se naslanja na hlod. Pri teh strojih se z uporabo merilnika debeline hloda tudi avtomatsko prilagaja višino cepilnega noža. Z merilnikom, kije nameščen na mestu rotacije pridržalne roke hloda (merilnik položaja 0-359°) se izmeri debelino hloda pred rezanjem. Za popoln podatek od količini cepljene hlodovine je potreben tudi podatek o rezilnih ciklih, ki jih izvede stroj. V ta namen ima rezalno cepilni stroj merilnik končnega položaja tako na rezalnem, kot tudi na cepilnem delu stroja. Pri rezanju se namreč velikokrat pojavi težava, da je potrebno kakšen kos hlodovine rezati večkrat. Pri zviti hlodovini se zgodi, da odrezan del hloda pritisne na rezalni element tj. na list žage ali krožno žago, zaradi česar se postopek rezanja zaustavi. V tem primeru je potrebno ponoviti postopek rezanja tolikokrat, da je rezalna širina tako velika, da omogoči postopek rezanja do celotnega premera debla. Iz tega izhaja, da podatek o debelini hloda in o ciklu rezanja ne zadoščata za pravilno meritev količine hlodovine. Potreben je še podatek o cepljenju. Šele cepitev hloda je indikacija, da hlod, katerega debelina je bila predhodno izmerjena, dejansko prišel v cepilno korito. Težava pa lahko nastopi tudi tukaj. Če se hlod v cepilnem koritu obme prečno, ali če je v delu hloda zelo čvrsta grča, se postopek cepljenja ne izvede v prvem poskusu. Velikokrat je potrebno posegati v območje cepilnega korita ter ponoviti postopek cepljenja. Meritev je torej pravilna le takrat, ko se zaznano zaporedje rezanja, cepljenja in ponovnega rezanja. Meritev količine hlodovine se torej pri teh strojih izvaja z uporabo treh merilnih mest. Količina hlodovine se določi na osnovi izmerjenega premera hlodovine, cikla rezanja in cikla cepljenja.
Slabost znanega stanja tehnike je v tem, da znanega merilnega sistema ni mogoče uporabiti na obstoječih rezalno cepilnih strojih, ne da bi posegali v konstrukcijo stroja. Znani merilni sistemi so razmeroma kompleksni.
Tehnični problem
Tehnični problem je, kako zasnovati postopek za določanje količine hlodovine na rezalno cepilnem stroju, ki bo omogočal natančno in zanesljivo določanje količine hlodovine in pa enostaven, stroškovno ugoden in zanesljiv merilni sistem za določanje količine hlodovine na rezalno cepilnem stroju, ki ga bo moč vgraditi tudi na obstoječe rezalno cepilne stroje, brez potrebe po predelavi stroja.
Rešitev tehničnega problema
Tehnični problem je rešen s postopkom za določanje količine hlodovine na rezalno cepilnem stroju, ki obsega korake:
a) kalibriranje merilnika razdalje, s čimer se dobi izhodiščno razdaljo r0,
b) kontinuirano izvajanje meritev razdalje, pri čemer se merilni cikel začne, ko brezstični merilnik razdalje izmeri razdaljo, krajšo od izhodiščne razdalje r0, in daljšo od izhodiščne razdalje ro, zmanjšane za vnaprej določeno tolerančno razdaljo rtol,
c) zajemanje meritev razdalje na vnaprej določen časovni interval Δί,
d) zaokroževanje zajetih diskretnih vrednosti izmerjene razdalje,
e) primerjanje vnaprej določenega števila zaporednih zaokroženih zajetih diskretnih vrednosti izmerjene razdalje in izločanje meritev, če te vrednosti niso enake,
f) primerjanje zaporednih zajetih meritev razdalje na vnaprej določen časovni interval Δί brez meritev, izločenih v predhodnem koraku, pri čemer se izločijo meritve razdalje, ki ne sledijo vzorcu najprej postopnega krajšanja izmerjene razdalje in nato daljšanja izmerjene razdalje,
g) shranjevanje najkrajše izmerjene razdalje rd,
h) zaključevanje merilnega cikla, ko brezstični merilnik razdalje zazna razdaljo med r0 in r0-rtoi, pri čemer se izločijo vse meritve, ki so izmerjene znotraj vnaprej določenega časovnega intervala Atz od trenutka, ko je brezstični merilnik razdalje zaznal razdaljo med r0 in r0-rtol,
i) izračunavanje prostornine hloda ob vsakem zaključku merilnega cikla po (k 2 Γθ i
- J l, pri čemer je 1 pomik hloda v njegovi vzdolžni smeri skozi rezalni del stroja,
j) izračunavanje skupne količine hlodovine s prištevanjem prispevka izračunane prostorne hloda,
k) ponavljanje korakov b) do j).
Predmet izuma je tudi merilni sistem za določanje količine hlodovine na rezalno cepilnem stroju, ki obsega brezstični merilnik razdalje in računalnik s procesno enoto, ki je prilagojena, da izvaja zgoraj opisan postopek za določanje količine hlodovine na rezalno cepilnem stroju.
Prednost postopka in merilnega sistema za določanje količine hlodovine na rezalno cepilnem stroju po izumu je v tem, da omogočata natančno in zanesljivo določanje količine hlodovine na enostaven in stroškovno ugoden način. Nadaljnja prednost merilnega sistema je v tem, da ga je moč vgraditi tudi na obstoječe rezalno cepilne stroje brez velikih posegov v konstrukcijo stroja.
Slika 1: Shematski prikaz razmestitve brezstičnega merilnika razdalje na horizontalnem in na vertikalnem rezalno cepilnem stroju
Slika 2: Shematski prikaz poteka meritve pri prehodu hloda iz rezalnega v cepilni del stroja
Slika 3: Diagram meritev
V nadaljevanju je izum opisan podrobneje.
Tehnični problem je rešen s postopkom za določanje količine hlodovine na rezalno cepilnem stroju, ki obsega korake:
a) kalibriranje merilnika razdalje, s čimer se dobi izhodiščno razdaljo r0,
b) kontinuirano izvajanje meritev razdalje, pri čemer se merilni cikel začne, ko brezstični merilnik razdalje izmeri razdaljo, krajšo od izhodiščne razdalje r0, in daljšo od izhodiščne razdalje r0, zmanjšane za vnaprej določeno tolerančno razdaljo rtoi,
c) zajemanje meritev razdalje na vnaprej določen časovni interval At,
d) zaokroževanje zajetih diskretnih vrednosti izmerjene razdalje,
e) primerjanje vnaprej določenega števila zaporednih zaokroženih zajetih diskretnih vrednosti izmerjene razdalje in izločanje meritev, če te vrednosti niso enake,
f) primerjanje zaporednih zajetih meritev razdalje na vnaprej določen časovni interval At brez meritev, izločenih v predhodnem koraku, pri čemer se izločijo meritve razdalje, ki ne sledijo vzorcu najprej postopnega krajšanja izmerjene razdalje in nato daljšanja izmerjene razdalje,
g) shranjevanje najkrajše izmerjene razdalje rd,
h) zaključevanje merilnega cikla, ko brezstični merilnik razdalje zazna razdaljo med to in ro-rt0], pri čemer se izločijo vse meritve, ki so izmerjene znotraj vnaprej določenega časovnega intervala Atz od trenutka, ko je brezstični merilnik razdalje zaznal razdaljo med r0 in r0-rtoi,
i) izračunavanje prostornine hloda ob vsakem zaključku merilnega cikla po iro~rd\2 enačbi: = π j l, pri čemer je 1 pomik hloda v njegovi vzdolžni smeri skozi rezalni del stroja,
j) izračunavanje skupne količine hlodovine s prištevanjem prispevka izračunane prostorne hloda,
k) ponavljanje korakov b) do j).
Namen koraka a) je pridobiti izhodiščno razdaljo ro do podlage, na katero se naslanja hlod pri prehodu iz rezalnega v cepilni del stroja, za kasnejši izračun premera hloda.
Namen koraka b) je določiti začetek novega merilnega cikla. Z vnaprej določeno tolerančno razdaljo rtoi se izloči možnost napake v postopku za primer, da bi bila podložna površina hloda prekrita z žagovino. Priporočena vrednost za tolerančno razdaljo rtoi je 3 cm.
Priporočljiv časovni interval Δΐ za zajem meritev razdalje v koraku c) je 1 ps.
Za zaokroževanje zajetih diskretnih vrednosti izmerjene razdalje v koraku d) se lahko uporabi metoda, s katero se posamezne diskretne vrednosti najprej delijo z deset, se nato izbrišejo vrednosti za decimalno vejico in se tako dobljene vrednosti spet množijo z deset.
Namen koraka e) je izločiti nepravilne meritve, do katerih pride zaradi koščkov žagovine, ki pri rezanju hloda letijo skozi merilno področje.
Namen koraka d) je izločiti nepravilne meritve, do katerih pride zaradi večjih kosov lesa ali drevesnega lubja, ki pri rezanju hloda letijo skozi merilno področje.
V koraku g) shranjena najkrajša izmerjena razdalja rd služi kot osnova za izračun premera hloda, ki je r0-rd.
Namen koraka h) je pravilno zaključiti merilni cikel, pri čemer se podobno kot v koraku b) z vnaprej določeno tolerančno razdaljo rtoi izloči možnost napake v postopku za primer, da bi bila podložna površina hloda prekrita z žagovino. Hkrati je namen koraka h) izločiti nepravilne meritve, ki bi jih povzročilo morebitno zanihanje hloda nazaj v merilno področje stroja potem, ko se hlod iz rezalnega področja prevali v cepilno področje stroja. Če je delovni cikel rezalno cepilnega stroja med 4 in 6 sekund, je primeren vnaprej določen časovni interval Δίζ približno 2 sekundi.
Pri izračunu prostornine hloda v koraku i) lahko pride do manjše napake v izračunu prostornine zadnjega kosa hloda, saj ta praviloma ni dolg natančno toliko, kot znaša pomik stroja.
V koraku j) se izračunana prostornina hloda prišteje prostornini hloda iz predhodnih iteracij postopka, da se dobi skupna prostornina hlodovine.
Na sliki 2 je shematično prikazano izvajanje meritev razdalje pri prehodu hloda 6 iz rezalnega 2 v cepilni 3 del stroja. Slika 2-a prikazuje potisk hloda s potisno loputo iz rezalnega dela v cepilni del stroja, na sliki 2-b je hlod v merilnem področju brezstičnega merilnika razdalje, na sliki 2-c je hlod v položaju, ko je izmerjena najkrajša razdalja, na sliki 2-d se hlod prevali v cepilni del stroja, na sliki 2-e je hlod zapustil merilno področje brezstičnega merilnika razdalje, na sliki 2-f je prikazano zanihanje hloda nazaj v merilno področje brezstičnega merilnika razdalje.
Na sliki 3 je prikazan diagram meritev. Diagram služi zgolj za ilustracijo in boljše razumevanje izuma in je zato narisan karikirano. Predvsem je karikirano narisan Δί, ki je v realnosti precej ožji. Krivulje v diagramu predstavljajo meritve razdalje. S sklicevalno oznako 7 so označene na vnaprej določen časovni interval Δί zajete meritve razdalje, tj. diskretne vrednosti 7. S sklicevalno oznako 8 so označene meritve, ki se izločijo v koraku e) omenjenega postopka. S sklicevalno oznako 9 pa so označene meritve, ki se izločijo v koraku f) omenjenega postopka.
Predmet izuma je tudi računalniško berljiv medij, na katerem so shranjena navodila, ki potem, ko se izvršijo z računalnikom, povzročijo izvedbo zgoraj opisanega postopka za določanje količine hlodovine na rezalno cepilnem stroju.
Predmet izuma je tudi računalniški program, ki obsega navodila, ki se izvedejo z računalnikom, ko se program zažene, in povzročijo, da računalnik izvede zgoraj opisani postopek za določanje količine hlodovine na rezalno cepilnem stroju.
Merilni sistem za določanje količine hlodovine na rezalno cepilnem stroju, ki obsega brezstični merilnik razdalje in računalnik s procesno enoto, kije prilagojena, da izvaja zgoraj opisan postopek za določanje količine hlodovine na rezalno cepilnem stroju.
Računalnik je lahko opremljen z vsaj eno izhodno enoto. Izhodna enota je izbrana iz skupine, ki obsega prikazovalnik in tiskalnik. Z izhodno enoto se prikažejo oz. izpišejo podatki o količini hlodovine.
Računalnik je lahko opremljen z vsaj eno vhodno enoto. Vhodna enota je izbrana iz skupine, ki obsega tipkovnico in zaslon na dotik. Z vhodno enoto se lahko vnašajo oz. spreminjajo parametri zgoraj opisanega postopka, kot so pomik 1 hloda, tolerančna razdalja rtoi, časovni interval Δί in časovni interval Δΐζ.
Brezstični merilnik razdalje se pri uporabi vgradi na rezalno cepilni stroj tako, da meri razdaljo do hloda med prehodom hloda iz rezalnega v cepilni del stroja. Merilni sistem in postopek za določanje količine hlodovine na rezalno cepilnem stroju po izumu se lahko uporabita tako na rezalno cepilnem stroju, ki ima rezalno področje stroja razmeščeno poleg cepilnega dela (horizontalna izvedba), kot na rezalno cepilnem stroju, ki ima rezalno področje stroja razmeščeno nad cepilnim delom (vertikalna izvedba). Pri vertikalni izvedbi stroja, nekateri koraki postopka niso potrebni (npr. izločanje meritev zaradi zanihanja hloda nazaj v merilno področje stroja, saj pri tej izvedi stroja do tega ne more priti), a njihova izvedba ne kompromitira izračuna prostornine hlodovine.
Procesna enota je lahko izbrana med mikroprocesorjem ali posebnonamenskim vezjem.
V nadaljevanju je opisan postopek uporabe merilnega sistema za določanje količine hlodovine na rezalno cepilnem stroju po izumu. Brezstični merilnik razdalje se namesti na rezalno cepilni stroj tako, daje usmerjen v bistvu pravokotno na prehodno območje med rezalnim 2 in cepilnim 3 delom stroja. Slika 1 shematično prikazuje razmestitev brezstičnega merilnika razdalje na a) horizontalnem in b) vertikalnem rezalno cepilnem stroju. Po namestitvi brezstičnega merilnika razdalje je potrebno letega kalibrirati, da se dobi izhodiščno do podlage, na katero se naslanja hlod pri prehodu iz rezalnega v cepilni del stroja. Hlod se nato v njegovi vzdolžni smeri dozira v rezalni del stroja za pomik 1, tj. dokler hlod ne doseže lopute ali senzorja za omejitev dolžine rezanja hloda, ki doziranje hloda zaustavi. Sledi rezanje hloda in nato prehod odrezanega kosa hloda v cepilni del stroja pri čemer se izvaja meritev razdalje. Prehod hloda lahko povzroči potisk potisne lopute 4 pri horizontalni izvedbi stroja ali sprostitev oz. umik zadrževalne lopute 5 pri vertikalni izvedbi stroja, pri čemer hlod pade v cepilni del stroja pod vplivom teže. V cepilnem delu stroja se odrezan kos hloda s pomočjo potisnega bata cepi v polena. Računalnik prejete meritve razdalje iz brezstičnega merilnika razdalje obdela tako, da izloči nepravilne meritve zaradi letečih koščkov žagovine, zaradi večjih kosov lesa ali lubja, ki letijo skozi merilno področje, ter zaradi morebitnega zanihanja hloda pri prehodu iz rezalnega v cepilni del stroja nazaj v merilno področje. Nadalje računalnik določi konec merilnega cikla in izračuna količino hlodovine ter dobljeni rezultat prikaže in/ali izpiše.

Claims (11)

1. Postopek za določanje količine hlodovine na rezalno cepilnem stroju, ki obsega korake:
a) kalibriranje merilnika razdalje, s čimer se dobi izhodiščno razdaljo r0,
b) kontinuirano izvajanje meritev razdalje, pri čemer se merilni cikel začne, ko brezstični merilnik razdalje izmeri razdaljo, krajšo od izhodiščne razdalje r0, in daljšo od izhodiščne razdalje r0, zmanjšane za vnaprej določeno tolerančno razdaljo rtol,
c) zajemanje meritev razdalje na vnaprej določen časovni interval At,
d) zaokroževanje zajetih diskretnih vrednosti izmerjene razdalje,
e) primerjanje vnaprej določenega števila zaporednih zaokroženih zajetih diskretnih vrednosti izmerjene razdalje in izločanje meritev, če te vrednosti niso enake,
f) primerjanje zaporednih zajetih meritev razdalje na vnaprej določen časovni interval At brez meritev, izločenih v predhodnem koraku, pri čemer se izločijo meritve razdalje, ki ne sledijo vzorcu najprej postopnega krajšanja izmerjene razdalje in nato daljšanja izmerjene razdalje,
g) shranjevanje najkrajše izmerjene razdalje rd,
h) zaključevanje merilnega cikla, ko brezstični merilnik razdalje zazna razdaljo med r0 in r0-rtoi, pri čemer se izločijo vse meritve, ki so izmerjene znotraj vnaprej določenega časovnega intervala Atz od trenutka, ko je brezstični merilnik razdalje zaznal razdaljo med r0 in r0-rtol,
i) izračunavanje prostornine hloda ob vsakem zaključku merilnega cikla po Z X 2 enačbi: Vi = π - J l, pri čemer je 1 pomik hloda v njegovi vzdolžni smeri skozi rezalni del stroja,
j) izračunavanje skupne količine hlodovine s prištevanjem prispevka izračunane prostorne hloda,
k) po izbiri ponavljanje korakov b) do j).
2. Postopek po zahtevku 1, značilen po tem, daje vrednost za tolerančno razdaljo rtol približno 3 cm.
3. Postopek po zahtevku 1 ali 2, značilen po tem, daje časovni interval At za zajem meritev razdalje v koraku c) približno Ips.
4. Postopek po katerem koli od predhodnih zahtevkov, značilen po tem, da se za zaokroževanje zajetih diskretnih vrednosti izmerjene razdalje v koraku d) uporabi metoda, s katero se posamezne diskretne vrednosti najprej delijo z deset, se nato izbrišejo vrednosti za decimalno vejico in se tako dobljene vrednosti spet množijo z deset.
5. Postopek po katerem koli od predhodnih zahtevkov, značilen po tem, daje vnaprej določen časovni interval Atz približno 2 sekundi.
6. Računalniško berljiv medij, na katerem so shranjena navodila, ki potem, ko se izvršijo z računalnikom, povzročijo izvedbo postopka po katerem koli od predhodnih zahtevkov.
7. Računalniški program, ki obsega navodila, ki se izvedejo z računalnikom, ko se program zažene, in povzročijo, da računalnik izvede postopek po katerem koli od zahtevkov od 1 do 5.
8. Merilni sistem za določanje količine hlodovine na rezalno cepilnem stroju, ki obsega brezstični merilnik razdalje in računalnik s procesno enoto, ki je prilagojena, da izvaja postopek po katerem koli od zahtevkov od 1 do 5.
9. Merilni sistem po zahtevku 8, pri čemer je računalnik opremljen z vsaj eno izhodno enoto, kije izbrana iz skupine, ki obsega prikazovalnik in tiskalnik.
10. Merilni sistem po zahtevku 8 ali 9, pri čemer je računalnik opremljen z vsaj eno vhodno enoto, kije izbrana iz skupine, ki obsega tipkovnico in zaslon na dotik.
11. Merilni sistem po katerem koli od zahtevkov od 8 do 10, pri čemer je procesna enota izbrana med mikroprocesorjem ali posebnonamenskim vezjem.
SI202000108A 2020-06-17 2020-06-17 Postopek in merilni sistem za določanje količine hlodovine na rezalno cepilnem stroju SI26021A (sl)

Priority Applications (2)

Application Number Priority Date Filing Date Title
SI202000108A SI26021A (sl) 2020-06-17 2020-06-17 Postopek in merilni sistem za določanje količine hlodovine na rezalno cepilnem stroju
EP21178458.2A EP3925740B1 (en) 2020-06-17 2021-06-09 Method for measuring the amount of logs and measuring system for a cutting and splitting machine

Applications Claiming Priority (1)

Application Number Priority Date Filing Date Title
SI202000108A SI26021A (sl) 2020-06-17 2020-06-17 Postopek in merilni sistem za določanje količine hlodovine na rezalno cepilnem stroju

Publications (1)

Publication Number Publication Date
SI26021A true SI26021A (sl) 2021-12-31

Family

ID=76999547

Family Applications (1)

Application Number Title Priority Date Filing Date
SI202000108A SI26021A (sl) 2020-06-17 2020-06-17 Postopek in merilni sistem za določanje količine hlodovine na rezalno cepilnem stroju

Country Status (2)

Country Link
EP (1) EP3925740B1 (sl)
SI (1) SI26021A (sl)

Family Cites Families (1)

* Cited by examiner, † Cited by third party
Publication number Priority date Publication date Assignee Title
SE353958B (sl) * 1967-04-19 1973-02-19 Asea Ab

Also Published As

Publication number Publication date
EP3925740A1 (en) 2021-12-22
EP3925740B1 (en) 2024-12-18

Similar Documents

Publication Publication Date Title
CN102175297B (zh) 对电子皮带秤进行精确度校核的方法和系统
US20170001378A1 (en) Three-Dimensional Printer and Printing Accuracy Detection Method
EP2587224B1 (en) Displacement detecting device, scale calibrating method and scale calibrating program
CN109612607B (zh) 一种温度传感器反应速度测试方法
CN103913140A (zh) 铸坯长度精确测量装置及其方法
CN104034300A (zh) 星型探针安装角度检测系统及方法
CN104570031A (zh) Gps三频载波相位整周模糊度逐级确定过程的检验修正方法
SI26021A (sl) Postopek in merilni sistem za določanje količine hlodovine na rezalno cepilnem stroju
DE60002518D1 (de) Verfahren und Vorrichtung zum adaptiven Lernen von Testfehlern zur Verminderung der Gesamtzahl von Testmessungen erforderlich in Echtzeit
CN103920722A (zh) 一种热连轧机飞剪带钢定位方法
CN105058169A (zh) 一种铣刀检测机
CN108627859B (zh) 一种rtk算法结果的可靠性分析方法及装置
JP2006322751A (ja) 計量装置
CN110031079B (zh) 一种电子皮带秤在线标定方法
US10337410B2 (en) Analysis method for measurement error of operating parameters of gas turbine and control apparatus
AU2010306061B2 (en) Belt image zero tracking system
CN104613993B (zh) 产品识别方法、装置及系统
CN110462363A (zh) 轮胎试验方法以及轮胎试验装置
CN110542382A (zh) 一种利用激光对射测量管材长度的方法及装置
CN106767620B (zh) 一种高精度位移测量系统的传感器安装检测方法
CN106179984B (zh) 一种交叉带分拣机供件台邮件在主环方向投影尺寸的计算方法
CN104183054B (zh) 影像辨识装置
JP6197261B2 (ja) 測定機の校正方法及びその装置
EP1684957A1 (en) Method for calibrating rotation centres in veneer peeling
CN108507644B (zh) 一种查找流水线上串表位置的方法

Legal Events

Date Code Title Description
OO00 Grant of patent

Effective date: 20220121