SI25775A

SI25775A - Pospeševalni kanali z generatorji momenta

Info

Publication number: SI25775A
Application number: SI201900020A
Authority: SI
Inventors: Gomboc Timi; SarjaĹˇ Andreas; Zadravec Matej
Original assignee: Rivertum D.O.O.
Priority date: 2019-01-29
Filing date: 2019-01-29
Publication date: 2020-07-31
Also published as: WO2020159449A1

Abstract

Predmet izuma je pospeševalni kanal z generatorji momenta (1) in rešuje tehnična problema povišanja učinkovitosti generatorjev momenta (3) brez vidnejšega poseganja v okolje in posledično tudi omogoča postavitev manj generatorjev momenta (3) pri enakih potrebah po generiranem momentu. Rešitev tehničnega problema je izvedena tako, da se na ustrezno področje vodnega toka, izvede pospeševalni kanal z generatorji momenta (1), kjer se s konstrukcijsko ustrezno konfiguracijo, pomanjša njegov prečni pretočni prerez v ravnini, ki leži pravokotno glede na smer vodnega toka, na področju, kjer so nameščeni generatorji momenta (3). Stene pospeševalnega kanala (2) so toge in gladke, da povzročajo čim manjše hidravlične izgube. V pospeševalni kanal (2) je nameščen vsaj en generator momenta (3), prednostno pa je v pospeševalni kanal (2) nameščenih več generatorjev momenta (3). Generatorji momenta (3) se prednostno namestijo na območja pospeševalnega kanala (2), kjer je pospešitev toka največja.

Description

POSPEŠEVALNI KANALI Z GENERATORJI MOMENTA

OPIS IZUMA

Področje tehnike

Generator momenta; vodna turbina; porabnik momenta; zmanjšanje pretočnega prereza; pospešitev vodnega toka; črpalka; namakanje površin; proizvodnja električne energije.

Prikaz problema

Potrebe po energiji se iz dneva v dan višajo. Večina energije se pridobiva iz fosilnih goriv in iz jedrskih reakcij. Izgorevanje fosilnih goriv vpliva na onesnaževanje okolice, pri zgorevanju pa se tvori predvsem ogljikov dioksid (CO2), ki povzroča učinek tople grede in s tem globalno segrevanje planeta. Pridobivanje jedrske energije kratkotrajno manj onesnažuje okolje, vendar pa ostanejo radioaktivni odpadki, ki jih je potrebno skrbno m dolgotrajno skladiščiti oziroma se takšni odpadki pustijo v skrb prihodnjim rodovom.

Postavitev sončnih elektrarn je običajno smiselna le na področjih z visokim deležem sončnega sevanja in je povezana z visokimi investicijskimi stroški in z nizkimi izkoristki. Razen navedenega so sončni kolektorji občutljivi na mehanske poškodbe in je potrebno biti previden glede kraja njihove namestitve.

Pridobivanje energije iz vetra je omejeno predvsem na nenaseljene kraje zaradi hrupa, ki ga povzročajo vetrne turbine.

Dosedanje pridobivanje energije iz naravnih virov je bilo dokaj omejeno. Vodni viri so že v veliki meri izkoriščeni. Razen navedenega je pri vodnih virih tudi omejitev, da pri postavitvi kakršnihkoli jezov posledično prihaja do poplavljanja večjega območja, zaradi česar navedeni posegi povzročajo grob poseg v okolico.

Prav tako velikokrat nastopa problem z dovajanjem električne energije, saj je pri kontinuirani potrebi po večji količini energije smiselno napeljati električne inštalacije za napajanje porabnikov električnega toka.

Stanje tehnike

Naprave za proizvodnjo mehanske ali električne energije so velikokrat povezane z generatorji momenta, kamor sodi tudi pričujoč izum. Generatorje momenta, katerih pogon ne zavisi od zgorevanja fosilnih goriv, v večini primerov poganja energija vetra ali energija vode.

Proizvodnja energije iz vetra je omejena predvsem na vetrovne kraje in na nenaseljene kraje, zaradi hrupa, ki ga povzročajo vetrne turbine.

Obstajajo različni načini za izkoriščanje vodne energije. Takšno je tudi na primer izkoriščanje bibavice ali na primer izkoriščanje vodnih valov, vendar sta tudi navedena načina omejena s področjem postavitve in z izkoristkom.

V preteklosti so bili enostavni generatorji momenta vodna kolesa, ki so jih uporabljali predvsem za mline. Postavitev podobnih vodnih koles, pri večji potrebi po energiji, bi rezultirala v postavitev ogromnih naprav, kar je povezano s konstrukcijsko rešitvijo vodnega kolesa, kakor tudi z relativno nizkim izkoristkom takšnih koles.

Znane so tudi potopne turbine oziroma potopni generatorji momenta, ki se potopijo na dno tekoče vode, prednostno reke. Obstajajo že takšni generatorji momenta, ki zagotavljajo dokaj visok izkoristek, vendar pa je njihov izkoristek pogojen s konfiguracijo vodne struge in vsekakor s pretočnimi parametri vode.

Opis nove rešitve

Predmet izuma je pospeševalni kanal z generatorji momenta in rešuje tehnična problema povišanja učinkovitosti generatorjev momenta brez vidnejšega poseganja v okolje in posledično tudi omogoča postavitev manj generatorjev momenta pri enakih potrebah po generiranem momentu.

Predmet izuma je izveden tako, da minimalno vpliva na okolico. Pospeševalni kanal z generatorji momenta je lahko izveden tako, da je v celoti pod vodno gladino in tako zelo omejeno vpliva na okolico. Tudi v primeru ko je tehnična izvedba izvedena tako, da je predmet izuma viden, je naveden poseg v okolje samo lokalne narave in ne povzroča nikakršne spremembe višine vodne gladine oziroma posledično poplavljanja območja.

Moment ustvarjen v generatorjih momenta, prednostno v turbinah, se lahko izkoristi s porabniki momenta na različne načine, kot na primer·

- za pogon vodnih črpalk za namakanje površin, kot na primer agrarnih površin ali na primer

- za pogon generatorjev za proizvodnjo električne energije

Rešitev tehničnega problema je izvedena tako, da se na ustrezno področje vodnega toka, izvede pospeševalni kanal z generatorji momenta, kjer se s konstrukcijsko ustrezno konfiguracijo za pomanjšanje prečnega pretočnega prereza, lokalno poviša hitrost vodnega toka, kar posledično povzroči večjo učinkovitost generatoijev momenta in posledično tudi potrebo po postavitvi manj generatorjev momenta za doseganje potrebnega učinka.

Funkcija pospeševalnega kanala je, da lokalno poviša hitrost vodnega toka na področju, kjer so nameščeni generatorji momenta. Pospeševalni kanal je konstrukcijsko izveden tako, daje na izbranem mestu zmanjšana površina prečnega prereza v ravnini, ki leži pravokotno glede na smer vodnega toka. Stene pospeševalnega kanala so toge, prednostno izvedene iz betona, kar pa ne omejuje bistva izuma. Stene pospeševalnega kanala so izvedene tako, da imajo gladko površino, da povzročajo čim manjše hidravlične izgube.

Pospeševalni kanal je lahko izveden tako, da:

- njegove stranske površine segajo do gladine vodnega toka oziroma čez gladino vodnega toka ali

- njegove stranske površine ne segajo do gladine vodnega toka in vodni tok usmerjajo samo v spodnjem delu vodnega toka

Generatorji momenta imajo rotorsko kolo na katerega so pritrjene rotorske lopatice, ki se vrtijo v delovni snovi. Z rotacijo se spremeni kinetična energija delovne snovi, ki nateka na lopatice rotorskega kolesa.. V odvisnosti od pretvorbe kinetične energije se spremeni tudi tlačna in s tem totalna energija, kar je povezano s pridobivanjem dela oziroma momenta.

Rotorsko kolo generatorja momenta, vključno z rotorskimi lopaticami, je v fazi obratovanja generatorja momenta v celoti potopljeno. Rotorsko kolo generatorja momenta je vrteči oziroma rotirajoči del generatorja momenta, katerega vrtenje povzroča vodni tok, ki svojo silo prenaša na površine rotorskega kolesa generatorja momenta in s tem povzroča vrtenje rotorskega kolesa. Moment, ki se ustvari na rotorskem kolesu, se prenese preko osi generatorja momenta na porabnike momenta.

Pospeševalni kanal je lahko izveden tako, da prečni prerez pospeševalnega kanala v ravnini, ki leži pravokotno glede na smer vodnega toka ni v celoti obdan s togo površino, lahko pa je izveden tudi tako, daje celotni tok obdan s togo površino oziroma kot odprt kanal ali kot cevni vodnik z nekrožnim prečnim prerezom.

Pospeševalni kanal z generatorji momenta je lahko izveden tako, da zajema celotno širino vodne struge, lahko jo zavzema le del širine vodne struge, lahko pa je več pospeševalnih kanalov, vzporedno nameščenih eden ob drugem ali tudi nameščenih eden za drugim.

V smeri toka tekočine, je v območju pospeševalnega kanala izvedeno področje zožitve v katero se namesti en ali več generatorjev momenta. V pospeševalni kanal je nameščen vsaj en generator momenta, prednostno pa je v pospeševalni kanal nameščenih več generatorjev momenta. Generatorji momenta se prednostno namestijo na območja pospeševalnega kanala, kjer so hitrosti vodnega toka največje, oziroma kjer so tokovnice najbolj stisnjene, oziroma je hitrostni gradient najvišji.

Območje največjih hitrosti je zaradi konstrukcijske izvedbe oziroma poteka tokovnic na področju robov pospeševalnega kanala na vstopu oziroma na izstopu iz kanala in v sredini prečnega prereza pospeševalnega kanala zaradi poteka tokovnic in nekoliko oddaljeno od robov pospeševalnega kanala zaradi hidravličnih izgub ob trdih površinah.

Stene pospeševalnega kanala so izvedene iz togega materiala, na primer iz betona ali kakršnih koli togih naravnih ali umetnih materialov. V pospeševalnih kanalih je prednostno izveden dostop v področje pod katerim so nameščeni generatorji momenta. Moment proizveden v generatorju momenta se prenese na porabnika momenta, ki je lahko različne izvedbe, kot na primer v obliki vodnih črpalk ali generatorja električnega toka. Dostop pod generatorje momenta je izveden tako, da zagotavlja postavitev porabnikov momenta in je zaradi manjšega vpliva na hidravlične razmere v pospeševalnem kanalu pokrit s pokrovom. Na področjih pod generatorji momenta so prednostno nameščeni porabniki momenta, prednostno vodne črpalke ali generatorji električne energije. V preprostejši izvedbi, so porabniki momenta nameščeni neposredno pod generatorje momenta, tako, da dostop v področje pod katerim so nameščeni generatorji momenta ni potreben.

Zožitev prečnega prereza v ravnini, ki leži pravokotno glede na smer vodnega toka se izvede z ravnimi ploskvami, ki so na medsebojnem stiku zaradi gladkega prehoda lahko zaobljene, kar pa ne omejuje bistva izuma saj je na stiku posameznih ploskev lahko izveden tudi oster rob.

V primeru uporabe generiranega momenta za pogon vodnih črpalk, se voda odvaja po ustreznih hidravličnih vodnikih, v primeru uporabe generiranega momenta za pogon električnega generatorja pa se električna energija odvaja po ustreznih električnih vodnikih.

Celotno delovanje pospeševalnega kanala z generatorji momenta je nadzorovano z elektronsko napravo, ki je sestavni del naprave in preko ustreznih senzorjev sprejema podatke iz okolice, generatorja momenta in porabnika momenta. S programiranjem elektronske naprave se določa in optimizira delovanje naprave po izumu. Seveda je možna izvedba tudi brez elektronke naprave, kar ne omejuje bistva izuma.

Pri generatorjih momenta je proizvedena moč, odvisna od velikosti oziroma premera generatorja momenta, pri čemer višina lopatic znaša okvirno 25 % (?) premera generatorja in znaša:

Pri premeru generatorja momenta 2,0 metra je proizvedena moč:

pri hitrosti vode 1,0 m/s -	210 W
pri hitrosti vode 1,5 m/s -	670 W
pri hitrosti vode 2,0 m/s -	1450 W
pri hitrosti vode 2,5 m/s -	2700 W
pri hitrosti vode 3,0 m/s -	5200 W
pri hitrosti vode 3,5 m/s -	10500 W
pri hitrosti vode 4,0 m/s -	14500 W

Pri navedenem primeru je minimalna globina vode 1,2 metra.

Pri premeru generatorja momenta 4,0 metra je proizvedena moč:

pri hitrosti vode 1,0 m/s -	1000 W
pri hitrosti vode 1,5 m/s -	3300 W
pri hitrosti vode 2,0 m/s -	6000 W
pri hitrosti vode 2,5 m/s -	13200 W
pri hitrosti vode 3,0 m/s -	25000 W
pri hitrosti vode 3,5 m/s -	42000 W
pri hitrosti vode 4,0 m/s -	64000 W

Pri navedenem primeru je minimalna globina vode 2,6 metra.

Iz zgoraj navedenih podatkov je med ostalim razvidna tudi smiselnost pospešitve hitrosti vodnega toka na področju namestitve generatorjev momenta.

Podrobneje je bistvo izuma pojasnjeno v nadaljevanju z opisom izvedbenega primera in priloženih skic, pri čemer so skice del pričujoče patentne prijave in je na skicah prikazano:

Skica 1 prikazuje pospeševalni kanal z generatorji momenta 1, pospeševalni kanal 2, generator momenta 3.

Skica 2 prikazuje pospeševalni kanal 2, generator momenta 3, struga 4.

Skica 3 prikazuje pospeševalni kanal 2.

Skica 4 prikazuje pospeševalni kanal 2.

Skica 5 prikazuje pospeševalni kanal 2.

Skica 6 prikazuje pospeševalni kanal 2, struga 4.

Prvi izvedbeni primer:

Geometrija pospeševalnega kanala z generatorji momenta 1 je prikazana na sliki 1. Pospeševalni kanal 2, prikazan na sliki 3, je na vstopu in izstopu širok 50 metrov in visok 8 metrov in zajema celotno širine rečne struge 4. Globina reke je na mestu postavitve pospeševalnega kanala z generatorji momenta 1 dvanajst metrov.

Stene pospeševalnega kanala 2 so izvedene iz betona. V smeri toka tekočine, je na sredini pospeševalnega kanala 2 izvedena zožitev, tako da je zožen prečni prerez širok 50 metrov in visok 3 metre. Zožitev je izvedena tako, da je na dnu pospeševalnega kanala 2 izvedena umetna izboklina. Zaradi manjših tlačnih izgub v toku vode, sta zožitev in naknadna razširitev pospeševalnega kanala 2 izvedena postopno, tako, da zožitvena in razširitvena ploskev, vsaka zase ležita na eni ravnini in oklepata s smerjo glavnine toka kot 30°. Stene pospeševalnega kanala 2 so gladke, da povzročajo čim manjše hidravlične izgube. Ploskve pospeševalnega kanala 2, so na medsebojnem stiku zaradi gladkega prehoda zaobljene.

Pospeševalni kanal z generatorji momenta 1 je izveden tako, da je v celoti pod vodno gladino in tako zelo omejeno vpliva na okolico. Moment ustvarjen v generatorjih momenta 3, se izkorišča za pogon batnih črpalk za namakanje agrarnih površin.

V pospeševalnem kanalu 2 je nameščenih osem generatorjev momenta 2, premera sedem metrov, kot je to prikazano na sliki 1.

V pospeševalnem kanalu 2 je izveden dostop v področje pod katerim so nameščeni generatorji momenta 3. Dostop pod generatorje momenta 3 je izveden tako, da zagotavlja postavitev porabnikov momenta in je zaradi manjšega vpliva na hidravlične razmere v pospeševalnem kanalu pokrit s pokrovom. Na področjih pod generatorjih momenta 3 so nameščeni porabniki momenta, batne vodne črpalke, ki črpajo vodo za namakanje agrarne površine. Voda se črpa po ustreznih hidravličnih vodnikih.

Delovanje pospeševalnega kanala z generatorji momenta 1 je nadzorovano z elektronsko napravo, ki je sestavni del naprave in preko ustreznih senzorjev sprejema podatke iz okolice, generatorja momenta 3 in porabnika momenta. S programiranjem elektronske naprave se določa in optimizira delovanje naprave po izumu.

Drugi izvedbeni primer:

Geometrija pospeševalnega kanala z generatorji momenta 1 je prikazana na sliki 2. Pospeševalni kanal 2, prikazan na sliki 6, je na vstopu in izstopu širok 15 metrov in visok tri metra in zajema del širine rečne struge 4, ki je široka 50 metrov. Globina reke je na mestu postavitve pospeševalnega kanala z generatorji momenta 1 sedem metrov.

Stene pospeševalnega kanala 2 so izvedene iz betona. Pospeševalni kanal 2, je od zgoraj zaprt s trdo površino. V smeri toka tekočine, je na sredini pospeševalnega kanala 2 izvedena zožitev, tako da je zožen prečni prerez širok šest metrov in visok 3 metre. Zožitev pospeševalnega kanala 2 je izvedena z navpičnimi bočnimi stranicami. Zaradi manjših tlačnih izgub v toku vode, sta zožitev in naknadna razširitev pospeševalnega kanala 2 izvedena postopno, tako, da zožitvene in razširitvene ploskve, vsaka zase ležijo na eni ravnini in oklepajo s smerjo glavnine toka kot 25°. Stene pospeševalnega kanala 2 so gladke, da povzročajo čim manjše hidravlične izgube. Ploskve pospeševalnega kanala 2, so na medsebojnem stiku zaradi gladkega prehoda zaobljene.

Pospeševalni kanal z generatorji momenta 1 je izveden tako, da je v celoti pod vodno gladino in tako zelo omejeno vpliva na okolico. Moment ustvarjen v generatorjih momenta 3, se izkorišča za pogon električnih generatorjev. V pospeševalnem kanalu 2 je nameščenih devet generatorjev momenta 2, premera 2,4 metra, kot je to prikazano na sliki 1.

V pospeševalnem kanalu 2 je izveden dostop v področje pod katerim so nameščeni generatorji momenta 3. Dostop pod generatorje momenta 3 je izveden tako, da zagotavlja postavitev porabnikov momenta in je zaradi manjšega vpliva na hidravlične razmere v pospeševalnem kanalu 2 pokrit s pokrovom. Na področjih pod generatorjih momenta 3 so nameščeni porabniki momenta, generatorji električnega toka. Električni rok se odvaja po ustreznih električnih vodnikih.

Tretji izvedbeni primer:

Geometrija pospeševalnega kanala 2 je prikazana na sliki 4. Pospeševalni kanal 2 je na vstopu in izstopu širok 18 metrov in visok tri in pol metra in zajema del širine rečne struge 4, ki je široka 40 metrov. Globina reke je na mestu postavitve pospeševalnega kanala 2 osem metrov.

Stene pospeševalnega kanala 2 so izvedene iz betona. Pospeševalni kanal 2, je od zgoraj odprt. V smeri toka tekočine, je na sredini pospeševalnega kanala 2 izvedena zožitev, tako daje zožen prečni prerez širok sedem metrov in visoka 3,5 metre. Zožitev pospeševalnega kanala 2 je izvedena z navpičnimi bočnimi stranicami. Zaradi manjših tlačnih izgub v toku vode, sta zožitev in naknadna razširitev pospeševalnega kanala 2 izvedena postopno, tako, da zožitvene in razširitvene ploskve, vsaka zase ležijo na eni ravnini in oklepajo s smerjo glavnine toka kot 22,5°. Stene pospeševalnega kanala 2 so gladke, da povzročajo čim manjše hidravlične izgube. Ploskve pospeševalnega kanala 2, so na medsebojnem stiku zaradi gladkega prehoda zaobljene.

Pospeševalni kanal 2, je izveden tako, da je v celoti pod vodno gladino in tako zelo omejeno vpliva na okolico.

Četrti izvedbeni primer:

Geometrija pospeševalnega kanala 2 je prikazana na sliki 5. Pospeševalni kanal 2 je na vstopu in izstopu širok 12 metrov in visok dva metra in zajema del širine rečne struge 4, ki je široka 45 metrov. Globina reke je na mestu postavitve pospeševalnega kanala 2 šest metrov.

Stene pospeševalnega kanala 2 so izvedene iz betona. Pospeševalni kanal 2, je od zgoraj odprt. V smeri toka tekočine, je na sredini pospeševalnega kanala 2 izvedena zožitev, tako da je zožen prečni prerez širok šest metrov in visok 1,5 metra. Zožitev pospeševalnega kanala 2 je izvedena z navpičnimi bočnimi stranicami in tako, da je na dnu pospeševalnega kanala 2 ustvarjena umetna izboklina. Zaradi manjših tlačnih izgub v toku vode, sta zožitev in naknadna razširitev pospeševalnega kanala 2 izvedena postopno, tako, da zožitvene in razširitvene ploskve, vsaka zase ležijo na eni ravnini in oklepajo s smerjo glavnine toka kot 25°. Ploskve pospeševalnega kanala 2 so gladke, da povzročajo čim manjše hidravlične izgube. Ploskve pospeševalnega kanala 2, so na medsebojnem stiku zaradi gladkega prehoda zaobljene.

Razumljivo je, daje mogoče opisano rešitev izvesti tudi v drugačni oblikovni izvedenki, ki ne spreminja bistva izuma.

Claims

PATENTNI ZAHTEVKI

1. Pospeševalni kanal z generatorji momenta označen s tem, da zaobsega pospeševalni kanal (2) in vsaj en generator momenta (3), pri čemer je v smeri toka tekočine v območju pospeševalnega kanala (2) izvedena zožitev prečnega prereza v ravnini, ki leži pravokotno glede na smer vodnega toka, pri čemer se generator momenta (3) namesti v področje zožitve pospeševalnega kanala (2) in je rotorsko kolo generatorja momenta, vključno z rotorskimi lopaticami, v fazi obratovanja generatorja momenta (3) v celoti potopljeno, moment proizveden v generatorju momenta (3) pa se prenese preko osi generatorja momenta, na porabnika momenta.
2. Naprava po zahtevku 1, označena s tem, da je pospeševalni kanal z generatorji momenta (1) izveden tako, da je v celoti pod vodno gladino.
3. Naprava po zahtevku 1, označena s tem, da je pospeševalni kanal z generatorji momenta (1) izveden tako, da njegove stranske površine segajo do gladine vodnega toka oziroma čez gladino vodnega toka.
4. Naprava po kateremkoli od zahtevkov 1 do 3, označena s tem, da je porabnik momenta vodna črpalka.
5. Naprava po kateremkoli od zahtevkov 1 do 3, označena s tem, da je porabnik momenta generator električnega toka.
6. Naprava po kateremkoli od zahtevkov 1 do 5, označena s tem, da so stene pospeševalnega kanala (2) toge.
7. Naprava po kateremkoli od zahtevkov 1 do 6, označena s tem, da so stene pospeševalnega kanala (2) izvedene iz betona.
8. Naprava po kateremkoli od zahtevkov 1 do 7, označena s tem, da so stene pospeševalnega kanala (2) izvedene tako, da imajo gladko površino, da povzročajo čim manjše hidravlične izgube.
9. Naprava po kateremkoli od zahtevkov 1 do 8, označena s tem, da je pospeševalni kanal (2) izveden tako, da prečni prerez pospeševalnega kanala (2) v ravnini, ki leži pravokotno glede na smer vodnega toka ni v celoti obdan s togo površino.
10. Naprava po kateremkoli od zahtevkov 1 do 8, označena s tem, da je pospeševalni kanal (2) izveden tako, da prečni prerez pospeševalnega kanala (2) v ravnini, ki leži pravokotno glede na smer vodnega toka v celoti obdan s togo površino.
11. Naprava po kateremkoli od zahtevkov 1 do 10, označena s tem, da je v pospeševalni kanal (2) nameščenih več generatorjev momenta (3)
12. Naprava po kateremkoli od zahtevkov 1 do 11, označena s tem, daje pospeševalni kanal z generatorji momenta (1) izveden tako, da zajema celotno širino vodne struge.
13. Naprava po kateremkoli od zahtevkov 1 do 11, označena s tem, daje pospeševalni kanal z generatorji momenta (1) izveden tako, da zajema del širine vodne struge.
14. Naprava po kateremkoli od zahtevkov 1 do 13, označena s tem, da se generatorji momenta (3) namestijo na področju robov pospeševalnega kanala (2) na vstopu oziroma na izstopu iz kanala.
15. Naprava po kateremkoli od zahtevkov 1 do 13, označena s tem, da se generatorji momenta (3) namestijo v sredini prečnega prereza pospeševalnega kanala (2).
16. Naprava po kateremkoli od zahtevkov 1 do 15, označena s tem, da je v pospeševalnih kanalih (2) izveden dostop v področje pod katerim so nameščeni generatorji momenta (3).
17. Naprava po kateremkoli od zahtevkov 1 do 16, označena s tem, da so na področjih pod generatorjih momenta (3) nameščeni porabniki momenta.
18. Naprava po kateremkoli od zahtevkov 1 do 16, označena s tem, da so porabniki momenta nameščeni neposredno pod generatorje momenta (3).
19. Naprava po kateremkoli od zahtevkov 1 do 18, označena s tem, da je celotno delovanje pospeševalnega kanala z generatorji momenta (1) nadzorovano z elektronsko napravo, ki je sestavni del naprave in preko ustreznih senzorjev sprejema podatke iz okolice, generatorja momenta (3) in porabnika momenta.