ZBORNIK POVZETKOV
BOOK OF ABSTRACTS
MEDNARODNA ZNANSTVENA KONFERENCA
KULTURA SPOMINJANJA
GRADNIKOV NARODA IN DRŽAVE:
SLOVENIJA IN EVROPA
INTERNATIONAL CONFERENCE
CULTURAL MEMORY
OF NATION- AND STATE-BUILDING:
SLOVENIA AND EUROPE
22. in 23. junija 2021 = 22 and 23 June 2021
preko MS Teams = with MS Teams
PROGRAM KONFERENCE
22. JUNIJ 2021
09:00–09:45 POZDRAVNI NAGOVORI
red. prof. dr. Zdravko Kačič (Univerza v Mariboru, rektor)
red. prof. dr. Darko Friš (Univerza v Mariboru – Filozofska fakulteta, dekan)
red. prof. dr. Peter Jambrek (Nova univerza)
Tomaž Zalaznik (Inštitut Nove revije, zavod za humanistiko, direktor)
red. prof. dr. Darko Darovec (Univerza v Mariboru – Filozofska fakulteta, Inštitut IRRIS, vodja
projekta)
09:45–11:15
KULTURA SPOMINJANJA, GRADNIKI NACIJE IN MITOTVORSTVO
moderator: Žiga Oman
Pål Kolstø (Univerza v Oslu – Fakulteta za humanistiko): Cultural Memory as Both Contributor
and Impediment to Nationbuilding = Kultura spominjanja kot prispevek in ovira za
izgradnjo naroda
Darko Darovec (Univerza v Mariboru – Filozofska fakulteta, Inštitut IRRIS): Slovenian NationBuilding Mythmaker: Fran Levstik’s Martin Krpan = Slovenski narodno graditeljski
mitotvorec: Fran Levstikov Martin Krpan
Marijan Premović (Univerza Črne gore – Filozofska fakulteta): Trader Kanjoš Macedonović
as a Montenegrin National Myth = Trgovec Kanjoš Macedonović kot črnogorski nacionalni
mit
11:15–11:30
odmor/diskusija
11:30–13:00
MED ZGODOVINO IN KULTURO SPOMINJANJA 1
moderator: Darko Darovec
Andrej Rahten (Zgodovinski inštitut Milka Kosa ZRC SAZU, Univerza v Mariboru – Filozofska
fakulteta): Slovenske narodnoemancipacijske težnje po razpadu habsburške monarhije
Àngel Casals Martínez (Univerza v Barceloni – Fakulteta za geografijo in zgodovino): Conflict as
a Construction Tool of National Identity: Catalonia 1516–1714 = Konflikt kot orodje za
izgradnjo nacionalne identitete: Katalonija 1516–1714
Vera Tolz-Zilitinkevic (Univerza v Manchestru – Fakulteta za humanistiko): Cultural Memory in
a Neo-Authoritarian State: Nation-Building or Regime Legitimation? = Kultura spominjanja
v neoavtoritarni državi: izgradnja naroda ali legitimacija režima?
13:00–14:30
odmor za kosilo
22. JUNIJ 2021
14:30–16:00
KNJIŽEVNOST KOT GRADNIK NARODA IN DRŽAVE
moderator: Polona Tratnik
Darja Mihelič (upok.): Motivi iz slovenske zgodovine v pesniškem opusu Antona Aškerca (1856–
1912)
Jožica Čeh Steger (Univerza v Mariboru – Filozofska fakulteta): Levstikov Martin Krpan in njegovi
nasledniki do 1930: odnos do lastnega in tujega
Tina Bilban (Inštitut Nove revije, zavod za humanistiko): Kako nas pišejo Butalci: Butalci Frana
Milčinskega, njihova recepcija in vplivi na slovenski prostor
16:00–16:15
16:15–17:45
odmor/diskusija
NACIONALNE IDENTITETE
moderator: Marjan Horvat
Ksenija Vidmar Horvat (Univerza v Ljubljani – Filozofska fakulteta): Imperialne matere in
slovenska nacionalna identiteta
Polona Tratnik (Inštitut IRRIS, Nova univerza – Fakulteta za slovenske in mednarodne študije):
Ideological Adaptations of the Fairy Tale of Hansel and Gretel during Slovenia's Socialist
Period = Ideološke prilagoditve pravljice o janku in metki v obdobju socializma na
Slovenskem
Natalija Majsova & Jasmina Šepetavc (Univerza v Ljubljani – Fakulteta za družbene vede):
Construction of Post-Yugoslav Identities in Contemporary Slovene Cinematography =
Konstrukcija post-jugoslovanskih identitet v sodobni slovenski kinematografiji
23. JUNIJ 2021
09:45–11:45
SPOMINJANJE IN POZABA
moderator: Aleš Maver
Urška Lampe (Univerza Ca' Foscari v Benetkah, Inštitut IRRIS): Vsiljeni molk in izbris spomina v
Jugoslaviji po drugi svetovni vojni: primer taborišča Borovnica v Sloveniji
Manca Erzetič (Inštitut Nove revije, zavod za humanistiko, Nova univerza – Fakulteta za
slovenske in mednarodne študije): Diskusija o nacionalni zavesti med Tarasom
Kermaunerjem, Ivanom Urbančičem in Borisom Pahorjem v začetku sedemdestih let
prejšnjega stoletja
Marjan Horvat (Inštitut IRRIS): Kultura spominjanja in proces osamosvajanja Slovenije: primer
revije Mladina
Vida Rožac Darovec (Znanstveno-raziskovalno središče Koper): Politike spominjanja in odnos
Slovencev do spomenikov, komemoracij in sodobne zgodovine
11:45–12:00
odmor/diskusija
12:00–13:30
MED ZGODOVINO IN KULTURO SPOMINJANJA 2
moderator: Urška Lampe
Aleš Maver (Univerza v Mariboru – Filozofska fakulteta): Med ponosom in objokovanjem: vzorci
razumevanja pokristjanjevanja v nacionalnih zgodovinopisjih v Sloveniji in izbranih
evropskih okoljih
Žiga Oman (Inštitut IRRIS): Kosezi med zgodovinopisjem in kulturo spominjanja: (re)konstrukcija,
(re)interpretacije in recepcija
Andrej Hozjan (Univerza v Mariboru – Filozofska fakulteta): Družbena nasprotja in upiranje v
novoveškem Prekmurju
13:30–15:00
odmor za kosilo
23. JUNIJ 2021
15:00–16:00
PRAVOTVORNOST IN DRŽAVOTVORNOST
moderator: Gorazd Bajc
Marko Novak (Nova univerza – Evropska pravna fakulteta): Pravotvornost Slovencev: od
ljudskega prava do vodenja Evropske unije
Matej Avbelj (Nova univerza – Evropska pravna fakulteta): Constitutionalization of Jože Pučnik’s
Political Thought = Konstitucionalizacija politične misli Jožeta Pučnika
16:00–16:15
odmor/diskusija
16:15–17:15
MED ZGODOVINO IN KULTURO SPOMINJANJA 3
moderator: Andrej Hozjan
Gregor Antoličič (Zgodovinski inštitut Milka Kosa ZRC SAZU): Od Olimpa do smetišča zgodovine
in nazaj – slovenski pogledi na cesarja Franca Jožefa od konca prve svetovne vojne do
obeležitve stoletnice njegove smrti
Mateja Matjašič Friš (Univerza v Mariboru – Filozofska fakulteta): Per aspera ad astra – spomini
na mariborsko klasično gimnazijo (1857–1865) in razvoj slovenske narodne zavesti med
dijaštvom
Gorazd Bajc, Janez Osojnik & Darko Friš (Univerza v Mariboru – Filozofska fakulteta):
Manifestacije ob boleči izgubi koroškega plebicita
17:15–18:00
zaključna diskusija
moderator: Darko Darovec
CONFERENCE PROGRAMME
22 JUNE 2021 (all times are CET)
09:00–09:45
OPENING SPEECHES
Prof. Zdravko Kačič (University of Maribor, Chancellor)
Prof. Darko Friš (University of Maribor – Faculty of Arts, Dean)
Prof. Peter Jambrek (New University)
Tomaž Zalaznik (Institute Nova revija for the Humanities, Director)
Prof. Darko Darovec (University of Maribor – Faculty of Arts, Institute IRRIS, project PI)
09:45–11:15
CULTURAL MEMORY, NATION-BUILDING AND MYTHMAKING
moderator: Žiga Oman
Pål Kolstø (University of Oslo – Faculty of Humanities): Cultural Memory as Both Contributor and
Impediment to Nationbuilding
Darko Darovec (University of Maribor – Faculty of Arts, Institute IRRIS): Slovenian NationBuilding Mythmaker: Fran Levstik’s Martin Krpan
Marijan Premović (University of Montenegro – Faculty of Philosophy): Trader Kanjoš
Macedonović as a Montenegrin National Myth
11:15–11:30
11:30–13:00
break/discussion
BETWEEN HISTORY AND CULTURAL MEMORY 1
moderator: Darko Darovec
Andrej Rahten (Milko Kos Historical Institute RC SASA, University of Maribor – Faculty of Arts):
Slovenske narodnoemancipacijske težnje po razpadu habsburške monarhije = Slovene
National-Emancipatory Aspirations After the Dissolution of the Habsburg Monarchy
Àngel Casals Martínez (University of Barcelona – Faculty of Geography and History): Conflict as
a Construction Tool of National Identity: Catalonia 1516–1714
Vera Tolz-Zilitinkevic (University of Machester – Faculty of Humanities): Cultural Memory in a
Neo-Authoritarian State: Nation-Building or Regime Legitimation?
13:00–14:30
lunch break
22 JUNE 2021 (all times are CET)
14:30–16:00
LITERATURE IN NATION- AND STATE-BUILDING
moderator: Polona Tratnik
Darja Mihelič (ret.): Motivi iz slovenske zgodovine v pesniškem opusu Antona Aškerca (1856–1912)
= Motives from Slovene History in the Poetic Opus of Anton Aškerc (1856–1912)
Jožica Čeh Steger (University of Maribor – Faculty of Arts): Lepa Vida, Martin Krpan in Peter
Klepec v odnosu do tujega in drugega: na primerih iz slovenske književnosti (1850–1950)
= Lepa Vida, Martin Krpan and Peter Klepec in Relation to the Foreign and the Other: Cases
from Slovene Literature (1850–1950)
Tina Bilban (Institute of Nova Revija for the Humanities): Kako nas pišejo Butalci: Butalci Frana
Milčinskega, njihova recepcija in vplivi na slovenski prostor = How Butalci Write Us: Fran
Milčinski's Butalci, Their Reception and Influence on the Slovene Space
16:00–16:15
16:15–17:45
break/discussion
NATIONAL IDENTITIES
moderator: Marjan Horvat
Ksenija Vidmar Horvat (University of Ljubljana – Faculty of Arts): Imperialne matere in slovenska
nacionalna identiteta = Imperial Mothers and the Slovene National Identity
Polona Tratnik (New University – Faculty of Slovenian and International Studies, Institute
IRRIS): Ideological Adaptations of the Fairy Tale of Hansel and Gretel during Slovenia's
Socialist Period
Natalija Majsova & Jasmina Šepetavc (University of Ljubljana – Faculty of Social Sciences):
Construction of Post-Yugoslav Identities in Contemporary Slovene Cinematography
23 JUNE 2021 (all times are CET)
09:45–11:45
MEMORY AND OBLIVION
moderator: Aleš Maver
Urška Lampe (Ca' Foscari University of Venice, Institute IRRIS): Vsiljeni molk in izbris spomina v
Jugoslaviji po drugi svetovni vojni: primer taborišča Borovnica v Sloveniji = Imposed Silence
and Cancellation of Memory in Post-Second World War Yugoslavia: The Case of Borovnica
Camp in Slovenia
Manca Erzetič (Institute of Nova Revija for Humanities, New University – Faculty of Slovenian
and International Studies): Diskusija o nacionalni zavesti med Tarasom Kermaunerjem,
Ivanom Urbančičem in Borisom Pahorjem v začetku sedemdestih let prejšnjega stoletja =
The Discussion of National Consciousness Between Taras Kermauner, Ivan Urbančič and
Boris Pahor in the Early 1970s
Marjan Horvat (Institute IRRIS): Kultura spominjanja in proces osamosvajanja Slovenije: primer
revije Mladina = Cultural Memory and Slovenia's Independence Process: the Case of the
Mladina Magazine
Vida Rožac Darovec (Science and Research Centre Koper): Politike spominjanja in odnos
Slovencev do spomenikov, komemoracij in sodobne zgodovine = Politics of Memory and the
Attitude of Slovenes towards Monuments, Commemorations, and Contemporary History
11:45–12:00
break/discussion
12:00–13:30
BETWEEN HISTORY AND CULTURAL MEMORY 2
moderator: Urška Lampe
Aleš Maver (University of Maribor – Faculty of Arts): Med ponosom in objokovanjem: vzorci
razumevanja pokristjanjevanja v nacionalnih zgodovinopisjih v Sloveniji in izbranih
evropskih okoljih = Between Pride and Lamentation: Patterns of Understanding
Christianisation in National Historiographies in Slovenia and Select European Settings
Žiga Oman (Institute IRRIS): Kosezi med zgodovinopisjem in kulturo spominjanja:
(re)konstrukcija, (re)interpretacije in recepcija = The Kosezi Between Historiography and
Cultural Memory: (Re)Construction, Reception and (Re)Interpretations
Andrej Hozjan (University of Maribor – Faculty of Arts): Družbena nasprotja in upiranje v
novoveškem Prekmurju = Social Antagonisms and Revolts in Modern-Era Prekmurje
13:30–15:00
lunch break
23 JUNE 2021 (all times are CET)
15:00–16:00
LAWMAKING AND STATE-BUILDING
moderator: Gorazd Bajc
Marko Novak (New University – European Faculty of Law): Pravotvornost Slovencev: od
ljudskega prava do vodenja Evropske unije = The Lawmaking of the Slovenes: From Folk
Law to Leading the European Union
Matej Avbelj (New University – European Faculty of Law): Constitutionalization of Jože Pučnik’s
Political Thought
16:00–16:15
break/discussion
16:15–17:15
BETWEEN HISTORY AND CULTURAL MEMORY 3
moderator: Andrej Hozjan
Gregor Antoličič (Milko Kos Historical Institute RC SASA): Od Olimpa do smetišča zgodovine in
nazaj – slovenski pogledi na cesarja Franca Jožefa od konca prve svetovne vojne do
obeležitve stoletnice njegove smrti = From Olympus to the Landfill of History and Back –
Slovene Views on Emperor Francis Joseph from the End of the World War I to the
Commemoration of the Centennial of his Death
Mateja Matjašič Friš (University of Maribor – Faculty of Arts): Per aspera ad astra – spomini na
mariborsko klasično gimnazijo (1857–1865) in razvoj slovenske narodne zavesti med
dijaštvom = Per aspera ad astra – Memories of the Maribor Classical Gymnasium (1857–
1865) and the Development of Slovene National Consciousness among its Students
Gorazd Bajc, Janez Osojnik & Darko Friš (University of Maribor – Faculty of Arts): Manifestacije
ob boleči izgubi koroškega plebicita = Protests at the Painful Loss of the Carinthian
Plebiscite
17:15–18:00
concluding discussion
moderator: Darko Darovec
KULTURA SPOMINJANJA, GRADNIKI NACIJE
IN MITOTVORSTVO
CULTURAL MEMORY, NATION-BUILDING
AND MYTHMAKING
CULTURAL MEMORY AS BOTH CONTRIBUTOR AND IMPEDIMENT TO NATIONBUILDING
Prof. Pål Kolstø
University of Oslo – Faculty of Humanities
Department of Literature, Area Studies and European Languages
Niels Treschow building, Niels Henrik Abels vei 36, 0371 Oslo, Norway
e-mail: pal.kolsto@ilos.uio.no
In his polemics against 'modernists' such as Ernest Gellner and Benedict Anderson, Anthony Smith
argued that while nations are indeed modern phenomena, they have deep historical roots in
earlier ethnic cultures. These cultures are the raw material of nations, so to speak, and much of
his scholarship was devoted to an examination of how these proto-national cultures are moulded
into modern national cultures. Occasionally one may get the impression that Smith regarded
national consolidation around the national culture as a harmonious, teleological development, but
he was not oblivious to the dramatic aspects of nationbuilding. Already in The Ethnic Origins of
Nations (1986) he remarked that myths and symbols, values and memories »[…] possess explosive
power that goes far beyond the 'rational' uses which elites and social scientists deem appropriate.
Evoking an heroic past is like playing with fire, as the history of all too many ethnie and nations
locked in conflict today, can tell«. This is an important insight, which I believe is too little focused
upon when we study the role of culture in nationbuilding (and which, ironically, it seems that
Smith himself forgot in much of his later writings). But what will we be left with if we conclude
that the cultural memories of nations are inherently divisive and counterproductive to
nationbuilding? What else can keep nations together? Should nationbuilders try to focus on only
those cultural memories that can unite the population and ignore or even suppress controversial
memories? Is that at all feasible the age of Internet and democratic access of information for all?
Kultura spominjanja kot prispevek in ovira za izgradnjo naroda
red. prof. dr. Pål Kolstø
Univerza v Oslu – Fakulteta za humanistiko, Oddelek za književnost, območne študije in evropske jezike
Norveška
V svoji polemiki z »modernisti«, kot sta Ernest Gellner in Benedict Anderson, je Anthony Smith
trdil, da imajo narodi, čeprav so dejansko sodoben pojav, globoke zgodovinske korenine v
zgodnejših etničnih kulturah. Te kulture so nekakšne surovine za nastanek naroda in velik del
Smithovih študij je bil posvečen raziskavam preoblikovanja protonacionalnih kultur v sodobne
nacionalne kulture. Občasno se lahko zazdi, da je Smith konsolidacijo naroda okoli nacionalne
kulture pojmoval kot harmoničen, teleološki razvoj, a se je zavedal dramatičnih vidikov izgradnje
naroda. Že v delu The Ethnic Origins of Nations (1986) je opozoril, da imajo miti in simboli,
vrednote in spomini »eksplozivni naboj, ki gre daleč onkraj 'racionalne' rabe, ki jo imajo elite in
družboslovci za primerno. Obujanje junaške preteklosti je kot igra z ognjem, kar lahko pokaže
zgodovina vse preveč etnij in nacij, ki so danes zapletene v konflikte.« To je pomemben uvid, za
katerega menim, da je vse premalo izpostavljen, ko proučujemo vlogo kulture v izgradnji naroda
(in na katerega je, kot se, ironično, zdi, tudi Smith pozabil v večini svojih kasnejših del). Vendar,
kaj nam ostane, če sklenemo, da so kulture spominjanja narodov in nacij inherentno razdiralne
ter kontraproduktivne za izgradnjo naroda? Lahko narod združuje še kaj drugega? Bi se morali
graditelji naroda osredotočati le na tiste kulturne spomine, ki ljudi lahko združujejo in ignorirati
ali celo zatirati sporne spomine? Je to v času svetovnega spleta in demokratičnega dostopa do
informacij sploh mogoče?
SLOVENIAN NATION-BUILDING MYTHMAKER: FRAN LEVSTIK’S MARTIN KRPAN
Prof. Darko Darovec
University of Maribor – Faculty of Arts, Department of History
Koroška cesta 160, SI-2000 Maribor, Slovenia
Institute IRRIS for Research, Development and Strategies of Society, Culture and Environment
Čentur 1F, SI-6273 Marezige, Slovenia
e-mail: darko.darovec@um.si; darko.darovec@irris.eu
Predicated on Fran Levstik's literary tale Martin Krpan (1858), this paper illuminates Levstik's
political agenda and the literary implementation of the outlaw hero Martin Krpan for the needs of
the Slovene nation-building process. Levstik was among the most prominent writers of the
emerging Slovenian intellectual class in the second half of the nineteenth century. The value of
Levstik’s tale resides in his merger of mythical and literary narratives into a functionally
connected organism, as it enables an overlap of 'historical' and 'non-historical' reading, an
intertwinement of symbolic and real ambiguities. Levstik's entire structure of both his literarypolitical programme and his tale of Martin Krpan originated in actual historical events of the
fifteenth and sixteenth centuries: economic (transportation), social (peasant revolts) and political
history (defence against the Turks) that he combined with the fundamentals of folkloric and
ethno-symbolic cultural heritage. In Martin Krpan, Levstik skilfully concealed 'historical realities'
typical for myths and 'historical truths' behind metaphors and symbolism, showing the way for
the (national) political struggle. But the 'real' myth that Levstik wanted to create was language.
Slovene language and the culture connected to it were undoubtedly the essential distinguishing
and constitutive elements of the Slovene nation-building process in comparison to the 'Other(s)'.
Slovenski narodno graditeljski mitotvorec: Fran Levstikov Martin Krpan
red. prof. dr. Darko Darovec
Univerza v Mariboru – Filozofska fakulteta, Oddelek za zgodovino
Koroška cesta 160, 2000 Maribor
Inštitut IRRIS za raziskave, razvoj in strategije družbe, kulture in okolja
Čentur 1F, 6273 Marezige
e-pošta: darko.darovec@um.si; darko.darovec@irris.eu
Na primeru povesti Frana Levstika Martin Krpan z Vrha (1858) je namen tega prispevka osvetliti
avtorjevo politično agendo, njegov čas in literarno izvedbo stvaritve izvornega slovenskega junaka
za potrebe izgradnje naroda. Levstik je bil med prvimi in najvidnejšimi pisci nastajajoče slovenske
inteligence v drugi polovici 19. stoletja. Vrednost Levstikove povesti je v tem, da združuje mitično
in literarno pripoved v funkcionalno povezan organizem, saj omogoča sovpadanje
»zgodovinskega« in »nezgodovinskega« branja, prepletanje simbolnih in realnih večpomenskosti.
Celotno zgradbo za svoj literarno-politični program in za povest Martin Krpan je črpal iz dejanskih
zgodovinskih dogodkov 15. in 16. stoletja, iz gospodarske (prevozništvo), socialne (kmečki upori)
in politične zgodovine (obramba pred Turki), ki jih je prepletal z osnovami tedanje folklorne in
etnično-simbolne kulturne dediščine. »Zgodovinske resničnosti«, ki so značilne za mite, in
»zgodovinske resnice« je v svojem literarnem delu spretno zakril s pokrivalom metaforike in
simbolizma ter tako pokazal pot (nacionalnemu) političnemu boju. A »pravi« mit, ki ga je hotel
ustvariti, je bil jezik. Jezik in z njim povezana kultura sta bila nedvomno bistvena razločevalna in
konstitutivna elementa procesa oblikovanja slovenske države v primerjavi z »Drugim(i)«.
TRADER KANJOŠ MACEDONOVIĆ AS A MONTENEGRIN NATIONAL MYTH
Assoc. Prof. Marijan Premović
University of Montenegro, Faculty of Philosophy, Department of History
Danila Bojovića bb, 81400 Nikšić, Montenegro
e-mail: marijanp@ucg.ac.me
This paper will present the story of Kanjoš Macedonović, written in 1870 by the Montenegrin
author Stjepan Mitrov Ljubiša (1824–1878). The story of Kanjoš is a well-known literary work
about his fifteenth-century visit to Venice and provides us with a variety of historical, humanistic
and interdisciplinary interpretations. The author reconstructs the historical significance of
Kanjoš's fight with Furlan as the symbol of the relations with the Venetian authorities' and the
acquisition of trade privileges as a reward for the Montenegrin Paštrović tribe. Kanjoš is identified
as a national hero, characterized by high moral standards and his willingness to fight honestly for
the rights of his people. We will analyze the impact of this story as a national literary myth and
one of the symbols of Montenegrins that formed in the fight for independence (1876–1878), with
resistance as its integral element. Following this narrative, we interpret the influence of Stjepan
Mitrov Ljubiša on the formation of Montenegrin national identity in the second half of the
nineteenth century through medieval history.
Trgovec Kanjoš Macedonović kot črnogorski nacionalni mit
izr. prof. dr. Marijan Premović
Univerza Črne gore – Filozofska fakulteta, Oddelek za zgodovino
Črna gora
Prispevek bo predstavil pripoved o Kanjošu Macedonoviću, ki jo je leta 1870 napisal črnogorski
pisatelj Stjepan Mitrov Ljubiša (1824–1878). Pripoved o Kanjošu je zelo znano literarno delo o
njegovem obisku Benetk v 15. stoletju, ki nam nudi pester nabor zgodovinskih, humanističnih in
interdisciplinarnih interpretacij. Avtor rekonstruira zgodovinski pomen Kanjoševega boja s
Furlanom kot simbol odnosa z beneškimi oblastmi ter pridobitve trgovskih privilegijev kot
nagrado za črnogorsko pleme Paštrovićev. Kanjoš je identificiran kot nacionalni junak, ki ga
karakterizirajo visoki moralni standardi in pripravljenost, da se pošteno bori za pravice svojega
naroda. Analizirali bomo vpliv te zgodbe kot nacionalnega literarnega mita in enega od simbolov
Črnogorcev, ki se je izoblikoval v boju za neodvisnost (1876–1878), z odporom kot njenim
integralnim elementom. Sledeč tej naraciji bomo interpretirali vpliv Stjepana Mitrova Ljubiše na
oblikovanje črnogorske nacionalne identitete v drugi polovici 19. stoletja skozi srednjeveško
zgodovino.
MED ZGODOVINO IN KULTURO SPOMINJANJA 1
BETWEEN HISTORY AND CULTURAL MEMORY 1
SLOVENSKE NARODNOEMANCIPACIJSKE TEŽNJE PO RAZPADU HABSBURŠKE MONARHIJE
red. prof. dr. Andrej Rahten, znanstveni svetnik
Zgodovinski inštitut Milka Kosa ZRC SAZU
Novi trg 2, 1000 Ljubljana
Univerza v Mariboru – Filozofska fakulteta, Oddelek za zgodovino
Koroška cesta 160, 2000 Maribor
e-pošta: andrej.rahten@zrc-sazu.si; andrej.rahten@um.si
Jugoslovanska državotvorna prizadevanja slovenskih politikov so se ob razpadu habsburške monarhije
sprevrgla v tragedije. Tu ni šlo samo za »tužni Korotan«, ampak tudi za bolečino izgube Primorske in
dostopa do morja. Obe narodni katastrofi sta zrasli na pogorišču razpadle habsburške monarhije. Pokazalo
se je, da je bila želja slovenske politične elite, če citiramo Rudolfa Maistra, da pridejo »vsi Slovenci pod eno
streho«, v novih pogojih neizvedljiva. Le redki pa so si upali poudarjati, da je nekoč že bila država, ki je
združevala (skoraj) vse Slovence. S Senžermensko pogodbo leta 1919 je bila določena državna meja, takrat
formalno jugoslovansko-avstrijska, dejansko pa slovenska. Res je, da se je koroški plebiscit zgodil dobro leto
kasneje, a tudi njegov razpis je bil zakoličen s Senžermensko pogodbo. Koroški Slovenci so – kljub vsem
tranzicijskim težavam po razpadu habsburške monarhije, vztrajnim aktivnostim nemško govorečih
sodeželanov in nenaklonjenosti večine mednarodnih akterjev – dobili leta 1920 vsaj pravico do izbire.
Primorskim rojakom – podobno kot se je to zgodilo južnotirolskim Nemcem –, ta zaradi italijanskega
nasprotovanja plebiscitu sploh ni bila dana. A tudi večina Slovencev, ki se je po prevratu 1918 po zaslugi
hitrih odločitev pretežno srbofilsko usmerjene politične elite znašla v novi državi, je pri »prvi odločitvi za
Jugoslavijo« ni imela. Referendumsko pravico do izbire državnega okvira je slovenska narodna večina
dobila šele po padcu berlinskega zidu, skoraj tik pred iztekom 20. stoletja.
Slovene National-Emancipatory Aspirations After the Dissolution of the Habsburg Monarchy
Prof. Andrej Rahten, research counsellor
Milko Kos Historical Institute RC SASA
Novi trg 2, SI-1000 Ljubljana, Slovenia
University of Maribor – Faculty of Arts, Department of History
Koroška cesta 160, SI-2000 Maribor, Slovenia
e-mail: andrej.rahten@zrc-sazu.si; andrej.rahten@um.si
At the dissolution of the Habsburg monarchy, Yugoslav state-building endeavours by Slovene politicians
turned into tragedies. This was not only because of the 'sorrowful Korotan', but also due the painful loss of
Primorska and the access to the sea. Both national disasters rose from the ashes of the ruined Habsburg
monarchy. It became apparent that the wish of the Slovene political elite to unite “all Slovenes under one
roof«, to quote Rudolf Maister, was infeasible under the new conditions. Yet only a few dared to point out
that a state that united (almost) all Slovenes had once already existed. The Treaty of Saint-Germain-en-Laye
in 1919 set a state border that was formally Yugoslav-Austrian, but Slovene in reality. It is true that the
Carinthian plebiscite took place over a year later, yet it was to be held in accordance with the Treaty of SaintGermain. Carinthian Slovenes were at least given a right to choose, despite all the transitional problems
following the dissolution of the Habsburg monarchy, persistent activities of their German-speaking
countrymen and disfavour by most international actors. Their kinsmen in Primorska, much like the SouthTyrolean Germans, were not even given this choice due to Italian opposition to a plebiscite. However, most
Slovenes were not given any say in their 'first choice for Yugoslavia' either, finding themselves in a new
state following the 1918 overthrow, because of the swift decisions of a generally Serbophile political elite.
It was only after the fall of the Berlin wall, almost at the end of the twentieth century, that the Slovene
national majority was given the right to hold a referendum on its desired frame of state.
CONFLICT AS A CONSTRUCTION TOOL OF NATIONAL IDENTITY: CATALONIA 1516–1714
Prof. Àngel Casals Martínez
University of Barcelona – Faculty of Geography and History, Department of Early Modern History
Carrer Montalegre, 6, 08001 Barcelona, Spain
e-mail: casals@ub.edu
There is an extensive discussion in Europe about when it is possible to refer to nations in Europe.
Even though nationalism did not exist in the early modern period, it is indisputable that political
conflicts between some countries and their monarchs were based in discourses, which confronted
the political and religious community – not linguistic or cultural – against the monarchs accused
of absolutist tendencies. We intend to explain this process in the case of Catalonia as well as how
experiences in the sixteenth and seventeenth centuries provided for memory and arguments that
would be used in the nineteenth century in the construction of the Catalan nationalist discourse.
Konflikt kot orodje za izgradnjo nacionalne identitete: Katalonija 1516–1714
Àngel Casals Martínez
Univerza v Barceloni – Fakulteta za geografijo in zgodovino, Oddelek za zgodovino zgodnjega novega veka
Španija
V Evropi poteka obširna diskusija o tem, od kdaj je v Evropi mogoče govoriti o nacijah oziroma
narodih. Čeprav nacionalizem v zgodnjem novem veku ni obstajal, je nesporno, da so politični
spori med nekaterimi državami in njihovimi monarhi temeljili na diskurzih, ki so politično in
konfesionalno skupnost – ne jezikovne ali kulturne – zoperstavljali monarhom, obtoženim
absolutističnih teženj. Ta proces želimo pojasniti na primeru Katalonije, hkrati pa razložiti, kako
so izkušnje iz 16. in 17. stoletja priskrbele spomin in argumente, ki so bili v 19. stoletju uporabljeni
za izgradnjo katalonskega nacionalističnega diskurza.
CULTURAL MEMORY IN A NEO-AUTHORITARIAN STATE: NATION-BUILDING OR REGIME LEGITIMATION?
Prof. Vera Tolz-Zilitinkevic
University of Manchester – Faculty of Humanities
Oxford Road, Manchester M13 9PL, UK
e-mail: Vera.Tolz@manchester.ac.uk
This presentation will address a broader question about how we can theorize different regimes of
commemoration. It will argue that these regimes are directly related to political systems. In neoauthoritarian states such as contemporary Russia, cultural memory is not used primarily for
nation-building, but to build legitimacy for the ruling political elite. Referencing similar practices
in other neo-authoritarian states, the presentation will show how state-affiliated actors,
particularly state-funded media, selectively co-opt interpretations of historical events that
circulate in the global media ecology, to 'arrest' the 'memory of the multitude'. Simultaneously,
they reinforce core messages that legitimise the existing government.
Kultura spominjanja v neoavtoritarni državi: izgradnja naroda ali legitimacija režima?
red. prof. dr. Vera Tolz-Zilitinkevic
Univerza v Manchestru – Fakulteta za humanistiko
Velika Britanija
Prispevek obravnava širše vprašanje o tem, kako teoretizirati različne režime komemoracij in
zagovarja tezo, da so ti režimi neposredno povezani s političnimi sistemi. V neo-avtoritarnih
državah, kot je današnja Rusija, kultura spominjanja ni primarno rabljena za izgradnjo naroda,
temveč za legitimacijo vladajoče politične elite. Z upoštevanjem podobnih praks v drugih neoavtoritarnih državah, bo prispevek pokazal, kako z državo povezani akterji, predvsem mediji, ki
jih financira država, selektivno kooptirajo interpretacije zgodovinskih dogodkov, ki krožijo v
globalnem medijskem okolju, da bi »zagrabili spomin množice«. Sočasno ti akterji krepijo jedrna
sporočila, ki legitimirajo obstoječo vlado.
KNJIŽEVNOST KOT GRADNIK NARODA IN DRŽAVE
LITERATURE IN NATION- AND STATE-BUILDING
MOTIVI IZ SLOVENSKE ZGODOVINE V PESNIŠKEM OPUSU ANTONA AŠKERCA (1856–1912)
red. prof. dr. Darja Mihelič, znanstvena svetnica (v pokoju)
(od 1974 do 2012 Zgodovinski inštitut Milka Kosa ZRC SAZU)
e-pošta: mihelic@zrc-sazu.si
Slovenski pesnik, po svojem poslanstvu duhovnik, po poklicu ljubljanski mestni arhivist, Anton
Aškerc sodi med pesnike, ki jim je literarna zgodovina namenila že mnogo pozornosti, saj je
njegovo delo umeščeno tudi v zbirko Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev. V komentarjih,
pa tudi v ločenih literarnih študijah so podrobno analizirane vsebinske tematike, še bolj pa
umetniški domet in sočasna, dokaj kritična odzivnost na Aškerčeve stvaritve. Med slednjimi so
mnoge našle navdih v široki paleti zgodovinskih dogodkov od 4. do 19. stoletja. Prispevek bo
Aškerčeve pesnitve najprej razvrstil in predstavil v kronološkem zaporedju. Bistveno vprašanje,
na katerega bo skušal odgovoriti, pa je: katere od Aškerčevih pesniških tém bi mogli prišteti med
»gradnike narodov in države« v Sloveniji in Evropi? Glede širšega zunajslovenskega prostora je
pri Aškercu, kot tudi pri mnogih njegovih sodobnikih, prisotna zavest o vključenosti Slovencev v
skupnost Slovanov. Številne pa so tudi pesnitve, ki izkazujejo pesnikovo pripadnost slovenstvu in
danes morda celó bolj kot v pesnikovem času spodbujajo pripadnost slovenstvu in vplivajo na
slovensko osveščenost. Izpostavimo pesnitev o čedajski slovenski kraljici Vidi, ki naj bi se
zoperstavila hunskemu vojskovodju Atili (kar je sicer anahronizem), pa pesmi o umeščanju
koroških knezov, o celjskih grofih, kmečkih uporih, Trubarju, Prešernu in še marsičem. Zgovorna
in daljnovidna pa sta njegova verza: »Kaj uk je zgodovine? – Bodočnost je mladine«; »Napredek in
prosveta, to naša bo osveta!«
Motives from Slovene History in the Poetic Opus of Anton Aškerc (1856–1912)
Prof. Darja Mihelič, Research Advisor (retired)
(from 1974 to 2012 Milko Kos Historical Institute RC SASA)
e-mail: mihelic@zrc-sazu.si
The Slovene poet Anton Aškerc, a priest by vocation and a Ljubljana town archivist by profession,
is among the poets who have already received a lot of attention from literary history, as his opus
is included in the Collected Works of Slovene Poets and Writers. The contents of his themes have
been analysed in great detail in commentaries and individual literary studies, even more so his
artistic range and the coeval, rather critical response to his works. Many of them found inspiration
in a broad spectrum of historical events from the fourth to the nineteenth centuries. First, this
paper will chronologically classify and present Aškerc's poems. However, the key question this
paper will attempt to answer is: which of his poetic themes can be considered part of 'nation- and
state-building' in Slovenia and Europe? Regarding the broader 'extra-Slovene' world, Aškerc, like
many of his contemporaries, was aware of the Slovenes' inclusion into the Slavic community. Yet
there are also numerous poems that demonstrate the poet's belonging to a Sloveneness and today,
perhaps even more than in his time, encourage this belonging and influence this awareness. We
can set out the poem about the Slovene Queen Vida from Cividale del Friuli, who supposedly
resisted the Hun warlord Attila (which is an anachronism), poems about the enthronement of the
Dukes of Carinthia, about the Counts of Cilli, peasant revolts, Trubar, Prešeren and many others.
Two of his verses are especially revealing and farsighted: »What is the learning of history? – The
future of the youth«; »Progress and education, they shall be our vengeance!«
LEPA VIDA, MARTIN KRPAN IN PETER KLEPEC V ODNOSU DO TUJEGA IN DRUGEGA: NA PRIMERIH IZ SLOVENSKE
KNJIŽEVNOSTI (1850–1950)
red. prof. dr. Jožica Čeh Steger
Univerza v Mariboru – Filozofska fakulteta, Oddelek za slovanske jezike in književnosti
Koroška cesta 160, 2000 Maribor
e-pošta: jozica.ceh@um.si
Vse do nastanka slovenske države sta bila jezik in književnost ključnega pomena za konstituiranje in
ohranjanje narodne identitete. Pri konstrukciji nacionalnih mitov kot figur kulturnega spomina ima
literatura lahko celo vodilno vlogo. Pri Slovencih so spričo pomanjkanja junaških epov vlogo nacionalnih
mitov in simbolov, ki so v okviru kulturne semiotike razumljeni kot kondenzatorji kulturnega spomina,
prevzeli nekateri folklorni in literarni liki: Lepa Vida, Kralj Matjaž, Peter Klepec, Kurent, Martin Krpan,
Črtomir idr. V prispevku bo predstavljeno, kako se v različnih reprezentacijah slovenske pripovedne proze
v času od 1850 do 1950 zapisujejo nacionalni miti Lepa Vida, Martin Krpan in Peter Klepec, v katerih se je
izkristaliziralo bistvo slovenstva, in kako ga ti simbolni liki v posameznih obdobjih od realizma do
socialnega realizma razlagajo, instrumentalizirajo in konstruirajo. Ker se vsaka identiteta vzpostavlja v
razmerju do tujega, bomo opazovali, kako se v omenjenih nacionalnih mitih in simbolih različnih pisateljev
(Fran Levstik, Robert Košar, Josip Jurčič, Ivan Cankar, Bogomir Magajna, France Bevk, Stanko Vuk, Boris
Pahor idr.) v kontekstu zgodovinskih sprememb, literarnoprogramskih in estetskih usmeritev vzpostavljajo
različne strategije in odnosi do tujega. Pri tem izhajamo iz trojnega razumevanja tujega (tuje v geografskem
smislu, kot nasprotje našemu in kot povsem neznano) in različnih modelov tujosti, ki se gibljejo v razponu
od popolnega zapiranja pred tujim do različnih oblik sprejemanja tujega.
Lepa Vida, Martin Krpan and Peter Klepec in Relation to the Foreign and the Other: Cases
from Slovene Literature (1850–1950)
Prof. Jožica Čeh Steger
University of Maribor – Faculty of Arts, Department of Slavic Languages and Literatures
Koroška cesta 160, SI-2000 Maribor, Slovenia
e-mail: jozica.ceh@um.si
Until the foundation of the Slovene state, language and literature were of key importance for the
constitution and preservation of nation identity. Literature can even have a leading role in the construction
of national myths as figures of cultural memory. With the Slovenes, due to a lack of heroic epics, the role of
national myths and symbols, understood as condensers of cultural memory in cultural semiotics, was taken
over by certain folk and literary figures: Lepa/Fair Vida, Kralj/King Matjaž, Peter Klepec, Kurent, Martin
Krpan, Črtomir, etc. This paper will demonstrate how the national myths Lepa Vida, Martin Krpan and Peter
Klepec, in which the essence of Sloveneness was crystallised, were inscribed in various representations of
Slovene narrative prose between 1850 and 1950 and how this essence was explained, instrumentalized and
constructed by these symbolic figures in specific time periods, from realism to social realism. As every
identity is established in relationship to the Foreign, we will observe how in the abovementioned national
myths and symbols of various authors (Fran Levstik, Robert Košar, Josip Jurčič, Ivan Cankar, Bogomir
Magajna, France Bevk, Stanko Vuk, Boris Pahor, etc.) different strategies and relations to the Foreign were
established in the context of historical change, literary-programmatic and aesthetic directions. Our
observation is predicated on a triple understanding of the Foreign (in the geographic sense, as the opposite
to Ours and as the completely unknown) and on various models of foreignness, ranging from the complete
closing-off from the Foreign to various forms of its acceptance.
KAKO NAS PIŠEJO BUTALCI: BUTALCI FRANA MILČINSKEGA, NJIHOVA RECEPCIJA IN VPLIVI NA SLOVENSKI
PROSTOR
dr. Tina Bilban
Inštitut Nove revije, zavod za humanistiko
Vodovodna cesta 101, 1000 Ljubljana
e-pošta: tina.bilban@gmail.com
Slovenska književnost je eden od pomembnih sooblikovalcev slovenskega kulturnega prostora in
samorazumevanja posameznika znotraj njega in z ozirom na ta prostor. Izhajam iz hipoteze, da je
eno od ključnih besedil, ki so nas napisala, Butalci Frana Milčinskega. Najprej predstavim
primarno bralsko in kritiško recepcijo Butalcev: bralci so jih hitro vzeli za svoje in iz literarnega
sveta so stopili v druge medije, v jezik, v folkloro itd. Temeljit literarno-teoretski pretres pa so
doživeli šele v zadnjih desetletjih. Barbara Simoniti je v njih prepoznala nonsens besedilo, kar vsaj
delno pojasni fenomen Butalcev, njihovo večplastno in brezčasno nagovarjanje bralcev. Iz analize
teh pristopov izhaja moj hermenevtični pretres Butalcev v odnosu do njihovega prostora in
bralcev, v katerem se oprem tudi na filozofski pretres smešnega in upoštevam ilustracijo kot
specifično vrsto interpretacije besedila. Milčinskijevi postopki so pogosto povezani z elementi
ljudskega pripovedništva: od jezika, do motivike in strukture ljudskih zgodb. Butalci so latentno
filozofski tekst, ki brez varoval izpostavlja nekatera brezčasna eksistencialna in esencialna
vprašanja ̶ od vloge drugega, do vloge junaka, odnosa do oblasti in svetega. Pokažejo se kot
ambivalenten tekst, kjer vsaka analiza pušča še nek ostanek, ki bistveno sodoloča kompleksno
umestitev Butalcev v slovenskem prostoru.
How Butalci Write Us: Fran Milčinski's Butalci, Their Reception and Influence on the Slovene
Space
Dr. Tina Bilban
Institute of Nova Revija for the Humanities
Vodovodna cesta 101, SI-1000 Ljubljana, Slovenia
e-mail: tina.bilban@gmail.com
Slovene literature co-defines Slovene cultural space and the self-understanding of the individual
within and in relation to this space. I follow the thesis that Butalci by Fran Milčinski is one of the
key texts that wrote us. First, I present the primary reading and critical reception of Butalci:
readers received the eponymous protagonists as their own and they soon stepped from the
literary world into other media, language, folklore, etc. However, the work only received a
thorough literary-theoretical analysis in recent decades. Barbara Simoniti recognized it as a
nonsense text, which at least partially explains the phenomenon of Butalci, their multilayered and
timeless addressing of readers. My hermeneutic analysis of Butalci in relation to their space and
readers originates in these approaches, wherein I also lean on the philosophical analysis of the
humorous and consider illustration as a specific kind of text interpretation. Milčinski's procedures
are often linked to elements of folk storytelling: from the language to themes and the structure of
folktales. Butalci are a latently philosophical text that exposes some timeless existential and
essential questions ̶ from the role of the other to the role of the hero, attitudes towards authority
and the holy. The work is shown to be an ambivalent text, with each analysis leaving some
remainder, which essentially co-defines the complex positioning of Butalci in the Slovene space.
NACIONALNE IDENTITETE
NATIONAL IDENTITIES
IMPERIALNE MATERE IN SLOVENSKA NACIONALNA IDENTITETA
red. prof. dr. Ksenija Vidmar Horvat
Univerza v Ljubljani – Filozofska fakulteta, Oddelek za sociologijo
Aškerčeva cesta 2, 1000 Ljubljana
e-pošta: ksenija.vidmar@ff.uni-lj.si
Prispevek analizira razmerje med spolom in nacionalizmom v primeru transnacionalnih
»imperialnih mater«. Pojem imperialne matere opisuje zakonske sopotnice vladarjev
večnacionalnih imperijev, ki so hkrati nosilke simbolne reprezentacije političnega telesa in
njegove spolne reprodukcije. Študija se osredotoča na tri imperialne matere v zgodovinski
formaciji slovenskega naroda: Elizabeto, soprogo Franca Jožefa iz obdobja habsburške monarhije;
Jovanko, soprogo Josipa Broza iz obdobja socialistične federativne Jugoslavije; in Melanio, soprogo
ameriškega predsednika in »prvo damo« ZDA (kot svetovne imperialne sile) iz aktualne
zgodovinske situacije post-socialistične nacije. Teoretsko se vprašanje naslanja na feministično
teorijo nacionalizma, pri čemer je v ospredju kritično prevrednotenje vprašanja »etnične«
komponente reprodukcije nacionalne identitete.
Imperial Mothers and the Slovene National Identity
Prof. Ksenija Vidmar Horvat
University of Ljubljana – Faculty of Arts, Department of Sociology
Aškerčeva cesta 2, SI-1000 Ljubljana, Slovenia
e-mail: ksenija.vidmar@ff.uni-lj.si
This paper analyzes the relationship between gender and nationalism in the case of transnational
'imperial mothers'. The concept of imperial mothers denotes spouses of rulers of multinational
empires who are also carriers of the symbolic representation of the political body and its sexual
reproduction. This study focuses on three imperial mothers from the historical formation of the
Slovene nation: Elisabeth, the wife of Francis Joseph from the period of the Habsburg monarchy;
Jovanka, the spouse of Josip Broz from the era of the Socialist federative Yugoslavia; and Melania,
the wife of the US president and the First Lady of the United States (as the world's imperial power)
from the current historical situation of a post-Socialist nation. This issue is theoretically based in
the feminist theory of nationalism, with the critical re-evaluation of the issue of the 'ethnic'
component of the reproduction of national identity at the forefront.
IDEOLOGICAL ADAPTATIONS OF THE FAIRY TALE OF HANSEL AND GRETEL DURING SLOVENIA'S SOCIALIST
PERIOD
Prof. Polona Tratnik, Dean
New University – Faculty of Slovenian and International Studies
Mestni trg 23, SI-1000 Ljubljana, Slovenia
Institute IRRIS for Research, Development and Strategies of Society, Culture and Environment
Čentur 1F, SI-6273 Marezige, Slovenia
e-mail: polona.tratnik@fsms.nova-uni.si
Hansel and Gretel is one of the so-called classic fairy tales that circulated across Europe for centuries and in
many versions. Today, this fairy tale is often attributed to the Brothers Grimm, yet it has to be taken into
account that versions of this tale have already been recorded before them in other cultural contexts and
that the brothers published seven versions of their Children's and Household Tales, considerably changing
the tale of Hansel and Gretel as well. The author argues that regarding fairy tales it makes no sense to speak
of originals in the sense of original version, but that the model that corresponds to folk tales is a matrix
adapted by each rendition, unique to given ideological or socio-political circumstances. In many aspects
these determine a fairy tale's circulation. This fact has generally been neglected by existing studies of fairy
tales. Folk tales are part of the distribution of the sensible, consisting of a priori laws that determine what
can be done, as Jacques Rancière defines this politics of distribution, wherein the allocation of sensible
demarcations is comprised of forms of communal inclusion and exclusion. With case studies of the versions
the fairy tale of Hansel and Gretel from Slovenia's Socialist period the author will address the issue of how
the specific political-cultural context dictated the politics of the distribution of the sensual, as well as how
this changed in the transition period into late capitalism.
Ideološke prilagoditve pravljice o Janku in Metki v obdobju socializma na Slovenskem
red. prof. dr. Polona Tratnik, dekanja
Nova univerza – Fakulteta za slovenske in mednarodne študije
Mestni trg 23, 1000 Ljubljana
Inštitut IRRIS za raziskave, razvoj in strategije družbe, kulture in okolja
Čentur 1F, 6273 Marezige
e-pošta: polona.tratnik@fsms.nova-uni.si
Janko in Metka je ena od t. i. klasičnih pravljic, ki so stoletja krožile po Evropi ter doživljale različne inačice.
Danes se ta pravljica pogosto pripisuje bratoma Grimm, vendar je pri tem pomembno upoštevati, da so bile
inačice te pravljice evidentirane že prej v drugih kulturnih kontekstih ter da sta Grimma izdala sedem inačic
Pravljic za otroke in dom, pri čemer sta precej spreminjala tudi pravljico o Janku in Metki. Avtorica zagovarja
stališče, da pri pravljicah ni smiselno govoriti o izvirniku v smislu prvotne inačice pravljic, temveč je model,
ki ustreza ljudskim pravljicam, matrika, ki jo vsaka posamična izdaja, ki je edinstvena, prilagaja danim
ideološkim ali družbeno-političnim okoliščinam, ki pogojujejo kroženje pravljice v mnogih pogledih.
Obstoječe študije o pravljicah so večinoma zanemarjale to dejstvo. Ljudske pripovedi sodijo med
distribucijo čutnega, ki je sestavljena iz a priori zakonov, ki določajo, kaj je mogoče narediti, kot Jacques
Rancière opredeljuje to politiko distribuiranja, pri kateri porazdelitev smiselnih razmejitev vključuje oblike
vključevanja in izključenosti v skupnosti. Avtorica bo prek študije primerov inačic pravljic o Janku in Metki
iz obdobja socializma na Slovenskem obravnavala vprašanje, kako je specifični politično-kulturni kontekst
narekoval politiko distribuiranja čutnega, pa tudi, kako se je ta spremenila v obdobju tranzicije v pozni
kapitalizem.
CONSTRUCTION OF POST-YUGOSLAV IDENTITIES IN CONTEMPORARY SLOVENE CINEMATOGRAPHY
Assist. Prof. Natalija Majsova
Dr. Jasmina Šepetavc, teaching assistant
University of Ljubljana – Faculty of Social Sciences, Department of Culturology
Kardeljeva ploščad 5, SI-1000 Ljubljana, Slovenia
e-mail: natalija.majsova@fdv.uni-lj.si; jasmina.sepetavc@fdv.uni-lj.si
This paper discusses the construction of Slovene national identity in relation to remembering the
period of Socialist Yugoslavia and its dissolution in the context of contemporary Slovene
cinematography (1991–2021). Based on an overview of Slovene cultural policies connected to
film production in the selected period, we re-examine the symbolic position of history, especially
the history of the Socialist period, in contemporary Slovene films. The dynamic of forgetting and
remembering Socialism and Yugoslav identity is presented with the help of an in-depth analysis
of select representative cases: Outsider (1997), the most popular Slovene feature film of the 1990s,
the mockumentary Houston, We Have a Problem! (2016) and the co-production Parada (2011).
Representation analysis is complemented by an analysis of the critical and popular national and
international visibility of the selected works. The films are thus discussed as repositories and reexaminers of national and regional policies, trauma, and reinterpretations of history and
emotions, which are not only coded in the texts proper, but also in the context of practices that
encompass their production and reception.
Konstrukcija post-jugoslovanskih identitet v sodobni slovenski kinematografiji
doc. dr. Natalija Majsova
asist. dr. Jasmina Šepetavc
Univerza v Ljubljani – Fakulteta za družbene vede, Oddelek za kulturologijo
Kardeljeva ploščad 5, 1000 Ljubljana
e-mail: natalija.majsova@fdv.uni-lj.si; jasmina.sepetavc@fdv.uni-lj.si
V prispevku naslavljava vprašanje konstrukcije slovenske nacionalne identitete v razmerju do
spominjanja na obdobje socialistične Jugoslavije in njenega razpada v kontekstu sodobne
slovenske kinematografije (1991–2021). Naslanjajoč se na pregled slovenskih kulturnih politik,
vezanih na filmsko produkcijo v izbranem obdobju, preizprašava simbolno mesto zgodovine in
posebej zgodovine, vezane na obdobje socializma, v sodobnem slovenskem filmu. Dinamiko
pozabljanja in spominjanja na socializem in na jugoslovansko identiteto nadalje predstaviva prek
poglobljene analize izbranih reprezentativnih primerov – v devetdesetih letih najbolj gledanega
slovenskega celovečerca Outsider (1997), mockumentarca Houston, imamo problem! (2016) in
koprodukcijskega filma Parada (2011). Analizo reprezentacij poveževa z analizo kritiške in
popularne nacionalne in mednarodne odmevnosti izbranih del, pri tem pa filme obravnavava kot
odlagališča in preizpraševalce nacionalnih in regionalnih politik, travm, reinterpretacij zgodovine
in emocij, ki niso zakodirane samo v samih tekstih, temveč tudi v kontekstu praks, ki obkrožajo
njihovo produkcijo in recepcijo.
SPOMINJANJE IN POZABA
MEMORY AND OBLIVION
VSILJENI MOLK IN IZBRIS SPOMINA V JUGOSLAVIJI PO DRUGI SVETOVNI VOJNI: PRIMER TABORIŠČA BOROVNICA
V SLOVENIJI
doc. dr. Urška Lampe
Univerza Ca’ Foscari Benetke, Oddelek za humanistične študije
Italija
Inštitut IRRIS za raziskave, razvoj in strategije družbe, kulture in okolja
Čentur 1F, 6273 Marezige
e-pošta: Urska.Lampe@unive.it; urska.lampe@irris.eu
V socialistični Jugoslaviji je po drugi svetovni vojni kolektivno sprejeta in vsiljena naracija postavila
narodnoosvobodilni boj za osrednji vir legitimnosti, medtem ko nasilje, ki so ga partizani izvajali nad
sovražniki, zlasti ob koncu vojne, ni bilo vključeno v uradno naracijo o »čistem« partizanskem boju. Na
tovrstna vprašanja je bil vsiljen molk, propaganda, ki je promovirala uradno kolektivno naracijo, pa je
poskušala izbrisati in potisniti v pozabo spomin na povojne zločine. Tako je bilo tudi v primeru spomina
povezanega z nekdanjim taboriščem za italijanske ujetnike, ki so bili večinoma aretirani po osvoboditvi
Trsta maja 1945, v Dolu pri Borovnici pri Ljubljani, t. i. »taborišču Borovnica«. Tekom raziskave sem
opravila pogovore z več pričevalci, ki so kot otroci ali mladostniki živeli v bližini taborišča. Desetletja je bilo
za tiste, s katerimi sem se pogovarjala, enako nepredstavljivo, da bi javno spregovorili o taborišču ali o tem,
kaj se je tam dogajalo, kot je bilo to nepredstavljivo za celotno skupnost. Pri poglobitvi raziskave sem
ugotovila, da v arhivih bivše Jugoslavije ni najti skoraj nobenega pisnega dokaza, da je taborišče kdaj
obstajalo. Prizadevanja jugoslovanskih oblasti, da bi prikrile svojo odgovornost, so očitno pripeljala do
javne pozabe. Toda ali je res tako? Taborišče Borovnica v obdobju socialistične Jugoslavije ni bilo del
nacionalnega kolektivnega spomina ali naracije. Zagotovo pa je bilo in je še vedno del individualnih
spominov in lokalnega kolektivnega spomina, kljub vsiljenemu molku.
Imposed Silence and Cancellation of Memory in Post-Second World War Yugoslavia: the
Case of Borovnica Camp in Slovenia
Assist. Prof. Urška Lampe
Ca' Foscari University of Venice, Department of Humanities
Dorsoduro 3484/D, 30123 Venezia, Italy
Institute IRRIS for Research, Development and Strategies of Society, Culture and Environment
Čentur 1F, SI-6273 Marezige, Slovenia
e-mail: Urska.Lampe@unive.it
In socialist Yugoslavia the collectively accepted and imposed narrative after the Second World war placed
the National Liberation Struggle as a central source of legitimacy, while the violence inflicted by the
partisans on their enemies, especially at the end of the war, was not included in the official narrative of the
'pure' partisan struggle. Silence was imposed on those subjects, while propaganda promoting the official
collective narrative tried to eliminate and cast into oblivion the memory of post-war crimes. This was also
the case of memory related to the former camp for Italian prisoners, most of whom were arrested after the
liberation of Trieste in May 1945, in Dol pri Borovnici near Ljubljana, the so-called 'Borovnica camp'. During
the course of my research I interviewed several witnesses who lived in the vicinity of the camp as children
or young adults. For decades it was as unthinkable for those I interviewed to speak publicly about the camp
or what happened there as it was for the whole community. In broadening my research, I have found almost
no written evidence in post-Yugoslav archives that the camp had ever existed. The efforts on the part of
Yugoslav authorities to hide their responsibility has apparently led to public oblivion. But did it really?
Borovnica camp was not part of the national collective memory or the narrative in the period of socialist
Yugoslavia. However, it certainly was and still is a part of individual memories and the local collective
memory, despite imposed silence.
DISKUSIJA O NACIONALNI ZAVESTI MED TARASOM KERMAUNERJEM, IVANOM URBANČIČEM IN BORISOM
PAHORJEM V ZAČETKU SEDEMDESTIH LET PREJŠNJEGA STOLETJA
doc. dr. Manca Erzetič
Inštitut Nove revije, zavod za humanistiko
Vodovodna cesta 101, 1000 Ljubljana
Nova univerza – Fakulteta za slovenske in mednarodne študije
Mestni trg 23, 1000 Ljubljana
e-pošta: manca.erzetic@fsms.nova-uni.si
Zgodovinski razvoj slovenske državnosti zadeva politične, kulturne, verske, gospodarske idr. vidike, ki so
se lahko pokrivali, lahko pa so stopali v medsebojna nasprotja. Kot zelo zapleten primer lahko štejemo
diskusijo o slovenski samobitnosti in nacionalnem statusu, ki se je razvila v začetku 70-ih let prejšnjega
stoletja; in sicer v intelektualnih krogih, ki bi jih lahko šteli kot opozicijo tedanji socialistični oblasti. Pri tem
ne moremo trditi, da je bila ta oblast indiferentna do nacionalnega vprašanja, vendar pa ni uspela zagotoviti
osnovnih demokratičnih standardov, ki bi Slovencem omogočili polno bivanje v okviru tedanje Jugoslavije.
Naša obravnava se bo opirala na diskusijo, ki so jo sprožili eseji Tarasa Kermaunerja o slovenskih arhetipih
in na katero je odgovoril Ivan Urbančič, ki je proučeval tako problem slovenstva s filozofske perspektive,
kakor tudi položaj naroda do nacije, kot je to formuliral Dušan Pirjevec v delu Vprašanje o poeziji, vprašanje
naroda. Posebej relevantno je, da se je v diskusijo vključil Boris Pahor, ki je sicer deloval v Trstu, in prispeval
svoj pogled »od zunaj« na pojmovanja, ki so v diskusiji izstopila v zvezi z narodnim zavedanjem in
delovanjem. V zaključku bo podana ocena, kako je na podlagi interpretativne rekonstrukcije omenjene
diskusije mogoče določiti prispevek kritičnih intelektualcev k procesu osamosvajanja Slovenije in njene
demokratizacije ter opozoriti na razhajanja v stališčih, ki so ostala problemsko odprta vse do danes.
The Discussion of National Consciousness Between Taras Kermauner, Ivan Urbančič and
Boris Pahor in the Early 1970s
Assist. Prof. Manca Erzetič
Institute Nova Revija for the Humanities
Vodovodna cesta 101, SI-1000 Ljubljana, Slovenia
New University – Faculty of Slovenian and International Studies
Mestni trg 23, SI-1000 Ljubljana, Slovenia
e-mail: manca.erzetic@insitut-nr.si; manca.erzetic@fsms.nova-uni.si
The historical development of Slovene statehood concerns political, cultural, religious, economic, etc.
aspects that could overlap or contradict each other. A very complex example was the discussion of Slovene
independence and national status, which developed in the early 1970s in intellectual circles that can be
regarded as the opposition to the then Socialist authorities. While we cannot claim that these authorities
were indifferent towards the national question, they were unable to ensure the basic democratic standards
that would enable Slovenes a 'full living' in the Yugoslav framework of the day. Our examination will lean
on the discussion triggered by the essays of Taras Kermauner on Slovene archetypes that was answered by
Ivan Urbančič, who studied the issue of Sloveneness from the philosophical perspective as well as the
Slovenes' position towards the nation, as it was formulated by Dušan Pirjevec in Vprašanje o poeziji,
vprašanje naroda (The Question of Poetry, the Question of the Nation). It is especially relevant that Boris
Pahor from Trieste entered the discussion, contributing his view 'from the outside' on perceptions that
stood out in the discussion regarding national consciousness and action. In the conclusion it will be
evaluated how the contribution of critical intellectuals to the process of Slovenia's independence and
democratization, predicated on an interpretative reconstruction of this discussion, can be defined. The
differences in viewpoints that have remained open issues until today will also be pointed out.
KULTURA SPOMINJANJA IN PROCES OSAMOSVAJANJA SLOVENIJE: PRIMER REVIJE MLADINA
dr. Marjan Horvat
Inštitut IRRIS za raziskave, razvoj in strategije družbe, kulture in okolja
Čentur 1F, 6273 Marezige
e-pošta: marjan.horvat@irris.eu
Prispevek analizira vlogo Mladine – revije, ki se je v kolektivni spomin nacije vpisala kot eden
izmed pomembnih akterjev v procesih demokratizacije in osamosvajanja – z vidika njenega
prispevka k reartikulaciji slovenskega družbeno-intergrativnega diskurza v interregnumu
osemdesetih let. Avtor v ta namen, na osnovi teoretičnih izhodišč kulture spominjanja (Aleida
Assmann, Todor Kuljić) in z analizo vseh izvodov revije, ki so izšli v tistem desetletju, razčleni
vlogo Mladine v procesih demokratizacije interpretacij slovenske in jugoslovanske (polpretekle)
zgodovine, posebno pozornost pa nameni tistim vsebinam, ki v odnosu do slovenskih »krajev
spomina« (Philippe Nora) zadevajo možnosti in pasti v poenotenju slovenstva na esencialističnih
temeljih. Na tej osnovi v sklepu naslovi teoretično izzivalno in aktualno vprašanje o zmožnosti in
nezmožnosti liberalizma kot politične filozofije v refleksiji tistih aspektov skupnostnega diskurza,
ki so utemeljeni v pred- ali postrazsvetljenskih doktrinah.
Cultural Memory and Slovenia's Independence Process: the Case of the Mladina Magazine
Dr. Marjan Horvat
Institute IRRIS for Research, Development and Strategies of Society, Culture and Environment
Čentur 1F, SI-6273 Marezige, Slovenia
e-mail: marjan.horvat@irris.eu
This paper analyzes the role of Mladina – a Slovene weekly that entered the collective memory of
the nation as an important actor in the processes of democratization and achieving independence
– in terms of its contribution to the rearticulation of the Slovene integrative discourse in the
interregnum of the 1980s. By employing the theory of the culture of remembrance (Aleida
Assmann, Todor Kuljić), the author analyzes all editions of Mladina published in the 1980s to
examine the role of Mladina in the processes of democratizing interpretations of Slovene and
Yugoslav (recent) history, but also taking into account – in relation to Slovene 'sites of memory'
(Philippe Nora) – Mladina’s reflections on the possibilities and pitfalls of the unification of
Sloveneness on essentialist foundations. On this basis, in the conclusion the author addresses the
theoretically challenging and topical issue of the ability and disability of liberalism as a political
philosophy in the reflection of those aspects of community discourse that are grounded in pre- or
post-Enlightenment doctrines.
POLITIKE SPOMINJANJA IN ODNOS SLOVENCEV DO SPOMENIKOV, KOMEMORACIJ IN SODOBNE ZGODOVINE
Vida Rožac Darovec, višja strokovno-raziskovalna asistentka
Znanstveno-raziskovalno središče Koper, Inštitut za zgodovinske študije
Garibaldijeva ulica 1, 6000 Koper
e-pošta: vida.rozacdarovec@zrs-kp.si
Prispevek se posveča vprašanju razdeljenega spomina v Sloveniji, ki je nastal po osamosvojitvi
države. Posledice ostrih javnih debat na to temo so bile izmerjene z javnomnenjsko raziskavo.
Prispevek predstavlja rezultate telefonske raziskave o komemorativnih praksah v Sloveniji, ki jo
je Znanstveno-raziskovalno središče Koper izvedlo leta 2018. V odgovorih na našo javnomnenjsko
raziskavo so se zrcalili tudi levičarski pogledi, da protifašizem predstavlja temelj Zahodne Evrope
in da je partizanski odpor rešil narod pred gotovo pogubo pod nacifašistično okupacijo.
Ugotavljamo, da se anketiranci z levim ali sredinskim ideološkim prepričanjem pogosteje
udeležujejo komemorativnih dogodkov in so bolje organizirani kot anketiranci z desno politično
pripadnostjo. Vendar je treba poudariti, da si večina anketirancev ne želi izkoriščanja preteklosti
za politične namene, ki delijo nacijo.
Politics of Memory and the Attitude of Slovenes towards Monuments, Commemorations, and
Contemporary History
Vida Rožac Darovec, Senior Professional Research Assistant
Science and Research Centre Koper, Institute for Historical Studies
Garibaldijeva ulica 1, SI-6000 Koper, Slovenia
e-mail: vida.rozacdarovec@zrs-kp.si
This paper is concerned with the issue of divided memory in Slovenia that emerged in the wake
its independence. The effects of the heated public debates on this issue were gauged through a
public opinion poll. The paper presents the results of a telephone survey about commemorative
practices in Slovenia, conducted by the Science and Research Centre Koper in 2018. Left-wing
views that anti-fascist struggle represents the foundations of Western Europe and that Partisan
resistance saved the nation from certain demise under Nazi-Fascist occupation are also reflected
in the opinions of the participants in our opinion poll. We find that respondents of left- and centreorientated ideological persuasion attend commemorative events more frequently and are better
organised than respondents of right-wing political affiliation. However, it should be emphasised
that the vast majority of respondents do not wish for the past to be exploited for political purposes
that divide the nation.
MED ZGODOVINO IN KULTURO SPOMINJANJA 2
BETWEEN HISTORY AND CULTURAL MEMORY 2
MED PONOSOM IN OBJOKOVANJEM: VZORCI RAZUMEVANJA POKRISTJANJEVANJA V NACIONALNIH
ZGODOVINOPISJIH V SLOVENIJI IN IZBRANIH EVROPSKIH OKOLJIH
doc. dr. Aleš Maver
Univerza v Mariboru – Filozofska fakulteta, Oddelek za zgodovino
Koroška cesta 160, 2000 Maribor
e-pošta: ales.maver@um.si
Sprejem in uveljavitev krščanstva sodita v praktično vseh evropskih okoljih med konstitutivne dogodke
srednjeveške zgodovine in sta bila pogosto povezana tudi z oblikovanjem zgodnjih državnih tvorb, kar temu
dogajanju zagotavlja pomembno mesto med gradniki narodne in državne istovetnosti. Zato je bil njun
pomen v nacionalnih zgodovinopisjih vsaj do sredine 20. stoletja izjemno velik. Odnos slovenske
historiografije do zgodnjesrednjeveških pokristjanjevalnih procesov je v tem oziru izjemno zanimiv. Po
mnenju avtorja prispevka se je zlasti pod vplivom impresivne Prešernove pesniške vizije v Krstu pri Savici
na eni in dejstva, da je poglavitni vir za kristjanizacijo salzburška (in s tem v razumevanju 19. stoletja
»nemška«) Conversio, oblikoval večinsko zadržani odnos do procesa sprejema krščanstva, saj je bil
razumljen kot dejavnik izgube politične samostojnosti Karantanije. Tudi zaradi tega se znajdemo pred
paradoksom, ko slovensko zgodovinopisje v okolju, kjer je bila prevladujoča oblika krščanstva zgodovinsko
skoraj povsem latinska, v glavnem »objokuje« premajhno vlogo vzhodnih vplivov. Od tu se odpirajo
možnosti za plodne primerjave na eni strani s stanjem na Slovaškem, kjer je kljub prevladi katoliškega
krščanstva navezava na cirilmetodovsko dediščino izjemno izražena, na drugi strani pa s stanjem na
Hrvaškem, kjer je prav proces pokristjanjevanja pod zahodno frankovsko taktirko večinsko dojet kot
blagodejen odmik od vzhodnih (bizantinskih) miselnih vzorcev. Za podporo nekaterim ugotovitvam bodo v
prispevku ilustrativno pritegnjeni še posamezni zgledi iz drugih slovanskih okolij in iz madžarskega.
Between Pride and Lamentation: Patterns of Understanding Christianisation in National
Historiographies in Slovenia and Select European Settings
Assist. Prof. Aleš Maver
University of Maribor – Faculty of Arts, Department of History
Koroška cesta 160, SI-2000 Maribor
e-mail: ales.maver@um.si
In practically every European region the reception and assertion of Christianity is one of the constitutive
events of medieval history and was often linked to early state formation, which ensures that these events
have an important place among the building stones of national and state identity. Hence, its immense
importance in national histories at least up to the mid-twentieth century. In this regard, the attitude of
Slovene historiography to the early medieval processes of Christianisation is very interesting. It is the
author's opinion that it was particularly the influence of Prešeren's impressive poetic vision in The Baptism
at the Savica on one hand, and the fact that the main source on the Christianisation was the Salzburg (and,
thus, in nineteenth-century understanding, »German«) Conversio on the other, that formed the generally
reserved attitude towards the process of the reception of Christianity, since it was regarded as a factor in
the loss of Carantania's political independence. It is also due to this that we find ourselves facing the paradox
in which Slovene historiography, in a setting where the predominant form of Christianity was almost
completely Latin, generally 'laments' the insufficient role of Eastern influence. This opens up possibilities
for fruitful comparisons with, on the one hand, the situation in Slovakia, where the connection to the legacy
of Cyril and Methodius is exceptionally pronounced despite the dominance of Catholic Christianity and, on
the other hand, with the situation in Croatia, where it is precisely the Christianisation process under the
Western, Frankish lead that is generally regarded as a beneficial departure from the Eastern (Byzantine)
patterns of thought. In order to support certain findings, this paper will also include individual cases from
other Slavic settings and from Hungary for illustration.
KOSEZI MED ZGODOVINOPISJEM IN KULTURO SPOMINJANJA: (RE)KONSTRUKCIJA, (RE)INTERPRETACIJE IN
RECEPCIJA
doc. dr. Žiga Oman
Inštitut IRRIS za raziskave, razvoj in strategije družbe, kulture in okolja
Čentur 1F, 6273 Marezige
e-pošta: ziga.oman@irris.eu
Kosezi ali Edlinge že več kot stoletje burijo duhove v slovenski in avstrijski nacionalni zgodovini ter kulturi
spominjanja. Medtem ko avstrijska historiografija zagovarja zlasti germansko poreklo svobodnega
srednjeveškega družbenega sloja, je v slovenski uveljavljen kot del karantanske družbe, ki naj bi preživel še
v (zgodnji) novi vek. Posledično v slovenskem nacionalnem imaginariju tvori pomembno kontinuiteto s
»prvo slovensko državo«. Članek je osredotočen na (re)konstrukcijo in recepcijo besede kosez ter
družbenega sloja, ki naj bi ga označevala, v slovenski znanosti in kulturi spominjanja. Analiza pokaže, da so
kosezi v slovenski nacionalni imaginarij vstopili predvsem preko povezave z ustoličevanjem koroških
vojvod. Vloga svobodnih slovenskih kmetov v srednjeveškem obredu je bila odkrita šele dve desetletji pred
(re)konstrukcijo besede kosez v letih 1912/13 na podlagi toponimov in priimkov iz 15. oziroma 16. stoletja
kot domnevni slovenski izvirnik za nemški Edlinger. Beseda kosez v ljudskem spominu ni izpričana, njena
(re)konstrukcija pa je bila prepozna za vključitev v izgradnjo naroda v 19. stoletju, obdobju najplodnejše
konstrukcije nacionalnih mitov. Kosezi, skozi svojo vlogo v obredu ustoličevanja, ki naj bi izviral v
Karantaniji, so zato šele v času med svetovnima vojnama v slovenskem zgodovinopisju in filologiji postali
del enega ključnih gradnikov slovenskega naroda in države. V slovenski kulturi spominjanja so se uveljavili
po drugi svetovni vojni, predvsem z recepcijo poljudnoznanstvenih del in šolskih učbenikov, utemeljenih
zlasti na interpretacijah vodilnega povojnega slovenskega medievista, Boga Grafenauerja.
The Kosezi Between Historiography and Cultural Memory: (Re)Construction, Reception and
(Re)Interpretations
Assist. Prof. Žiga Oman
Institute IRRIS for Research, Development and Strategies of Society, Culture and Environment
Čentur 1F, SI-6273 Marezige, Slovenia
e-mail: ziga.oman@irris.eu
For well over a century now, the enigmatic kosezi (Svn.), or Edlinge (Ger.), continue to create agitation in
Slovene and Austrian national histories and cultural memories. While Austrian historiography largely
advocates for a Germanic origin of this free medieval social stratum, in the Slovene it is established as an
integral part of Carantanian society, said to have persevered until the (early) modern period. Hence, in the
Slovene national imagination, it provides an important continuity with the 'first Slovene state'. This paper
focuses on the (re)construction and reception of the word kosez, and the stratum it allegedly designated, in
Slovene science and cultural memory. The analysis shows that the kosezi (pl.) entered the Slovene national
imagination especially due to their key role in the enthronement of the dukes of Carinthia. The role of free
Slovene peasants in the medieval ritual was discovered only two decades before the (re)construction of the
word kosez in 1912/13 from fifteenth- and early sixteenth-century toponyms and surnames, as the
supposed old Slovene original for the German Edlinger. The word kosez was unknown in folk memory and
its (re)construction was too late to be included in nineteenth-century nation building, the most prolific time
for the construction of national myths. Thus, it was only in the interwar period that Slovene historiography
and philology made the kosezi, through their role in the enthronement ritual supposedly originating in
Carantania, an integral part of one of the key elements of Slovene nation and state building. After World War
Two, the kosezi were further established in Slovene cultural memory, particularly through the reception of
popular-scientific works and school textbooks, predicated mainly on the interpretations of the leading postwar Slovene medievalist Bogo Grafenauer.
DRUŽBENA NASPROTJA IN UPIRANJE V NOVOVEŠKEM PREKMURJU
izr. prof. dr. Andrej Hozjan
Univerza v Mariboru – Filozofska fakulteta, Oddelek za zgodovino
Koroška cesta 160, 2000 Maribor
e-pošta: andrej.hozjan@um.si
Na podlagi objav o preteklosti Prekmurja (tudi s Porabjem) je vsekakor že možno podati celovitejšo podobo
ostrine tukajšnjih novoveških družbenih nasprotij in upiranj. V njem je precejšnjo večino prebivalstva tvoril
slovanskojezični živelj. Od obdobja Matije Korvina do marčne nacionalne revolucije v letih 1848/49 – doba
nekaj izrazitih državnih katastrof − so se, tako kot povsod drugod na Madžarskem, tudi v Prekmurju dogajali
konkretni primeri družbenih nasprotij in upiranja. Ni šlo le za nešteta individualna in skupinska upiranja
ljudi iz vrst osebno podložnih slojev ter prebivalstva tukajšnjih trgov njihovim gospodarjem, kar je bil le
najočitnejši vidik nasprotij. Prišteti jim je treba nasprotja znotraj vseh družbenih plasti: med samim
kmečkim, in tudi med urbanim prebivalstvom, ter nujno med obema slojema; nadalje med obema slojema
in slojem nižjega ter srednjega plemstva; kot tudi med plemstvom samim, še posebej konkretno med
predstavniki tanke najvišje, veleposestniške plasti. Primeri teh pojavov iz prostora so številni in
raznovrstni. Zavoljo do sedaj manjšega števila slovenskojezičnih objav o starejši preteklosti prostora
(medtem ko so madžarskojezične težko dostopne širši javnosti), se spoznanja o stopnji ostrine tukajšnjih
družbenih nasprotij in upiranj niso mogla konkretneje vtisniti v zavest slovenske zgodovinopisne stroke,
kot tudi sploh celotne slovenske družbe. Kar pa ne pomeni, da jih ni bilo. Nasprotno, od najstarejših vesti o
upiranju ter hudih posledicah le-tega iz sredine 14. stoletja v Porabju se rdeča nit dogajanj z nezmanjšano
intenzivnostjo vleče skozi obdobja. Poročila v virih so se iz generacije v generacijo količinsko stopnjevala.
Slovenski živelj na skrajnem severovzhodu etničnega prostora je v novem veku doživljal enako težke in še
bistveno težje preizkušnje kot ljudje v osrednjeslovenskem prostoru.
Social Antagonisms and Revolts in Modern-Era Prekmurje
Assoc. Prof. Andrej Hozjan
University of Maribor – Faculty of Arts, Department of History
Koroška cesta 160, SI-2000 Maribor, Slovenia
e-mail: andrej.hozjan@um.si
Predicated on publications on Prekmurje's (and Porabje's) past, a more comprehensive picture of
the severity of modern-era social antagonisms and revolts in the region can be established. Slavic-speaking
inhabitants formed a substantial majority of the region's population. Like the rest of Hungary, Prekmurje
experienced cases of social antagonism and revolt from the era of Matthias Corvinus to the March
Revolution of 1848/49. These cases were not only the countless individual and collective revolts of serfs
and inhabitants of local market towns against their lords, which was just the most evident aspect of social
antagonisms, since conflicts within all social strata have to be taken into account as well: among peasants,
among the urban population and, inevitably, between both classes; further between them and the lower and
middle nobility; among nobles themselves, particularly among members of the highest thin class of big
landowners. Cases of these conflicts in the region are numerous and diverse. Due to the hitherto smaller
number of Slovene publications about Premurje's distant past (as Hungarian publications are not easily
accessible to the broader Slovene public) findings about the intensity of social antagonism and revolt in the
region could not have left a notable impression on Slovene historiography nor the Slovene society as a
whole, but this does not mean that they did not exist. To the contrary, since the oldest reports of revolts and
the grave consequences thereof from the mid-fourteenth-century Porabje the common thread of such
events runs through the centuries with unabated speed. The number of reports in the sources increased
from generation to generation. The Slovene population in the far northeast of the ethnic territory
experienced ordeals that were just as hard or even much worse than those of the inhabitants of the central
Slovene territories.
PRAVOTVORNOST IN DRŽAVOTVORNOST
LAWMAKING AND STATE-BUILDING
PRAVOTVORNOST SLOVENCEV: OD LJUDSKEGA PRAVA DO VODENJA EVROPSKE UNIJE
red. prof. dr. Marko Novak
Nova univerza – Evropska pravna fakulteta
Delpinova ulica 18B, 5000 Nova Gorica
e-pošta: marko.novak@epf.nova-uni.si
V drugi polovici 19. stoletja so si v duhu narodnozavednega gibanja slovenski pravni zgodovinarji
(predvsem Babnik in Hudovernik), ki so doštudirali pravo v nemško govorečem okolju,
prizadevali dokazati, da so tudi Slovenci pravotvoren narod. Pod okriljem njihovih naslednikov
(Dolenc, Goršič) se je rodila t. i. pravno-slavistična smer pojmovanja slovenskega prava. Ta se je
ukvarjala predvsem z »ljudskim pravom« (npr. gorske bukve, zadruga, soseske, ljudski običaji,
pregovori in reki, kjer je zaslediti pravotvornost), saj je ob tujih oblastnikih predvsem v slovenskih
ljudskih pravnih običajih našla sposobnost slovenskega življa za lastno pravotvornost. To šolo je
dopolnjevala t. i. realistična šola (Polec), ki jo je nasploh zanimalo pravo, ki se je razvijalo na
slovenskem ozemlju. Nekateri avtorji so se ukvarjali tudi s še starejšimi pravnimi elementi, npr.
pri Karantancih. Danes, ko imamo že skoraj tri desetletja svojo lastno državo, skupaj s kompletnim
pravnim redom, in ko smo že predsedovali ter bomo v kratkem spet predsedovali EU, ni seveda
nikakršnega dvoma v sposobnost Slovencev za pravotvornost. Vendar bi bilo smiselno oceniti, kaj
in kako sta obe omenjeni šoli slovenskih pravnih zgodovinarjev prispevali k današnji
pravotvornosti. Njun prispevek bomo ocenili prek vpliva, ki ga je imelo tedanje proučevanje
slovenskega in tujega prava na današnjo zgradbo slovenskega prava, po različnih panogah.
The Lawmaking of the Slovenes: From Folk Law to Leading the European Union
Prof. Marko Novak
New University – European Faculty of Law
Delpinova ulica 18B, SI-5000 Nova Gorica, Slovenia
e-mail: marko.novak@epf.nova-uni.si
In the second half of the nineteenth century, Slovene legal historians (especially Babnik and
Hudovernik) who finished their legal studies in a German-speaking environment strived to prove,
in the spirit of the national movement, that Slovenes are also a lawmaking nation. Under the
patronage of their successors (Dolenc, Goršič) the so-called legal-Slavicist approach to Slovene
law was born. It predominately addressed 'folk law' (e.g. Bergrechtbücher, cooperatives,
neighbourhoods, folk customs, proverbs and sayings, wherein traces of lawmaking can be found),
since, due to foreign rulers, it generally found Slovene folk legal customs to show the Slovenes'
ability for lawmaking. This school was complemented by the so-called realist school (Polec) that
was generally interested in the law developed in the Slovene territory. Some authors also engaged
with even older legal elements, e.g. of the Carantanians. Today, after almost three decades of
having our own state, including a complete legal order, and after already having presided the EU,
which we will do again shortly, there is, of course, no doubt about the Slovenes' ability for
lawmaking. However, it would be reasonable to evaluate what and how both aforementioned
schools of Slovene legal historians have contributed to today's lawmaking. We will evaluate their
contribution through the impact of the then studies of Slovene and foreign law on the current
structure of Slovene law by different areas.
CONSTITUTIONALIZATION OF JOŽE PUČNIK’S POLITICAL THOUGHT
Prof. Matej Avbelj, Chancellor
New University – European Faculty of Law
Delpinova ulica 18B, SI-5000 Nova Gorica, Slovenia
e-mail: matej.avbelj@epf.nova-uni.si
This article sheds light on the academic side of Dr. Jože Pučnik. While his civic, dissident and
political activities in Slovenia have been well known, his academic work and the political
philosophy he developed have been largely neglected. This is unfortunate, as already the cursory
insight in Pučnik’s monograph Culture, Society and Technology, provided in this article, reveals the
richness of his political thought. Pučnik as an intellectual, as a political thinker was not only aware
of the main currents of Western political philosophy after World War Two, but was also entirely
on par with the political and legal thinkers of the day. He had integrated their work into his own
political philosophy that he subsequently applied to the case study of Slovenia, a country that he
felt most deeply about.
Konstitucionalizacija politične misli Jožeta Pučnika
red. prof. dr. Matej Avbelj, rektor
Nova univerza – Evropska pravna fakulteta
Delpinova ulica 18B, 5000 Nova Gorica
e-pošta: matej.avbelj@epf.nova-uni.si
Ta članek odstira manj znano akademsko plat dr. Jožeta Pučnika. Medtem ko so njegove
državljanske, disidentske in politične aktivnosti v Sloveniji relativno dobro poznane, pa njegovo
akademsko delo ter politična filozofija, ki jo je v njem razvijal, ostajata precej neznana. To je
obžalovanja vredno, saj že kratka analiza Pučnikove monografije Kultura, družba in tehnologija, ki
ji je posvečen tudi ta članek, razkrije bogastvo njegove politične misli. Pučnik kot intelektualec,
kot politični mislec ni zgolj poznal glavnih tokov zahodne politične filozofije, kot se je ta razvijala
po drugi svetovni vojni, temveč je bil tudi njen enakopraven tvorec. Dela vodilnih političnih in
pravnih mislecev svoje dobe je vgradil v svojo politično filozofijo, ki jo je kasneje uporabil v praksi
na primeru Slovenije, države, katere nestor je bil.
MED ZGODOVINO IN KULTURO SPOMINJANJA 3
BETWEEN HISTORY AND CULTURAL MEMORY 3
OD OLIMPA DO SMETIŠČA ZGODOVINE IN NAZAJ – SLOVENSKI POGLEDI NA CESARJA FRANCA JOŽEFA OD KONCA
PRVE SVETOVNE VOJNE DO OBELEŽITVE STOLETNICE NJEGOVE SMRTI
doc. dr. Gregor Antoličič
Zgodovinski inštitut Milka Kosa ZRC SAZU
Novi trg 2, 1000 Ljubljana
e-pošta: gregor.antolicic@zrc-sazu.si
Med izjemno močne gradnike slovenske narodne identitete sodijo tudi naši nekdanji vladarji. Toda različne
politične tranzicije so pogosto vplivale na to, da se je podoba teh vladarjev v naši družbi precej spreminjala.
Tako je tudi cesar Franc Jožef doživel precej raznoliko zgodovinsko percepcijo. Medtem ko je v času svojega
življenja oziroma obstoja habsburške monarhije veljal za nekakšnega očeta naroda in garanta reda in miru,
je podoba »presvitlega« cesarja nemudoma po razpadu Avstro-Ogrske dobila drugačno konotacijo. Izjemno
zgovorni znak novega duha časa je postala naslovnica satiričnega časopisa Kurent, izdana 1. decembra 1918,
na dan nastanka Kraljevine SHS. Karikaturist Hinko Smrekar, avtor omenjene naslovnice, namreč rajnega
cesarja Franca Jožefa ni upodobil v raju, ampak ga je postavil kar v pekel. Čeprav je šlo za karikaturo, je bil
takšen odnos do cesarja v času obstoja monarhije nekaj nepredstavljivega oziroma sakrileg. A znotraj novih
političnih okvirjev se je pričela demonizacija vsega starega zgodovinskega balasta. Monarhija je postala
»ječa narodov«, Franc Jožef pa njen glavni »ječar«. Šele slovenska osamosvojitev je na nek način
osamosvojila tudi realni zgodovinski pogled na Franca Jožefa. Prav leta 1991 je tako izšel prevod njegove
biografije izpod peresa Jeana Paula Bleda. A miniti je moralo še nadaljnjega četrt stoletja, da je slovensko
zgodovinopisje sproduciralo prvo znanstveno kritično biografijo o cesarju Francu Jožefu, ki je izšla ob
stoletnici njegove smrti. Biografija, ki se je prodala v več tisoč izvodih, kaže na vsesplošno slovensko
zanimanje za nekdanjega cesarja. Ta referat lahko tako služi kot vzorčni primer transformacije podobe
vladarje kot pomembnega gradnika slovenske nacionalne identitete.
From Olympus to the Landfill of History and Back – Slovene Views on Emperor Francis
Joseph from the End of World War I to the Commemoration of the Centennial of his Death
Assist. Prof. Gregor Antoličič
Milko Kos Historical Institute RC SASA
Novi trg 2, SI-1000 Ljubljana, Slovenia
e-mail: gregor.antolicic@zrc-sazu.si
The Slovenes' former rulers are among the especially strong building blocks of our national identity. Yet
various political transitions have often caused the image of these rulers to change considerably. Thus,
Emperor Francis Joseph also experienced diverse shifts in historical perception. Considered the father of
the Slovene nation and the guarantor of order and peace during his lifetime and the existence of the
Habsburg Monarchy, following the disintegration of Austria-Hungary the image of the 'Illustrious' Emperor
took on a different connotation. The cover of the Slovene satirical newspaper Kurent, published on 1
December 1918, the day of the establishment of the Kingdom of Serbs, Croats and Slovenes, became a very
eloquent sign of the new zeitgeist. Hinko Smrekar, the caricaturist who drew the cover, did not portray the
late Emperor Francis Joseph in paradise, but placed him in hell. Although it was a caricature, such an attitude
towards the Emperor would have been unimaginable or considered a sacrilege in the Monarchy. But within
the new political framework the demonization of all of the old historical ballast had begun. The Monarchy
became a 'prison of nations' and Francis Joseph its main 'warder'. It was not until Slovene independence
that a realistic historical view of Francis Joseph also gained independence in a way. It was precisely in 1991,
when a translation of his biography by Jean Paul Bled was published. But it took another quarter of a century
for the Slovene historiography to produce the first critical scientific biography of Emperor Francis Joseph,
published at the centennial of his death. The biography, sold in thousands of copies, shows the general
Slovene interest in the former Emperor. This paper can serve as a model of the transformations in the
perception of rulers as an important building block of the Slovene national identity took place.
PER ASPERA AD ASTRA – SPOMINI NA MARIBORSKO KLASIČNO GIMNAZIJO (1857–1865) IN RAZVOJ
SLOVENSKE NARODNE ZAVESTI MED DIJAŠTVOM
dr. Mateja Matjašič Friš
Univerza v Mariboru – Filozofska fakulteta
Koroška cesta 160, 2000 Maribor
e-pošta: mateja.matjasic@um.si
Tudi po zaslugi klasične gimnazije je Maribor v drugi polovici 19. stoletja postal pomembno
slovensko kulturno središče. Iz nje so izšli narodni buditelji, uspešni znanstveniki in pomembni
kulturni delavci. Gimnazija in njeni profesorji so dijakom razvijali, oplajali, brusili in pravilno
usmerjali njihove potenciale. Za narodno stvar zavzeti vzgojitelji pa so v mladih sinovih slovenske
narodnosti budili navdušenje za slovensko in vseslovansko čutenje v času, ko je bil učni jezik v
vseh razredih samo nemški in je Maribor ob prevladi nemških nacionalistov in pod pritiski vladnih
krogov Avstro-Ogrske veljal za »trdnjavo nemštva«. Prispevek prinaša mikroštudijo razmer, v
katerih se je v Slovence (in Južne Slovane) kalila generacija mariborskih gimnazijcev 1857–1865.
Študija temelji na spominih in korespondenci med sošolci B paralelke (Josipom Serncem, Pavlom
Turnerjem, Karlom Glaserjem in Antonom Šantelom), ki so vse do konca življenja ostali v tesnih
stikih in pogosto obujali spomine na lepa, a tudi težka gimnazijska leta.
Per aspera ad astra – Memories of the Maribor Classical Gymnasium (1857–1865) and the
Development of Slovene National Consciousness among its Students
Dr. Mateja Matjašič Friš
University of Maribor – Faculty of Arts
Koroška cesta 160, SI-2000 Maribor, Slovenia
e-mail: mateja.matjasic@um.si
In the second half of the nineteenth century, Maribor became an important Slovenian cultural
center, in part thanks to its Classical Gymnasium. Out of it stemmed important national
awakeners, successful scientists and important cultural workers. The students' potentials were
being developed, improved, sharpened and directed by the Gymnasium and its professors. All this
was happening during the time when the teaching language in every class was only German and
when – considering the dominance of the German nationalists and under Austro-Hungarian
government pressure – Maribor was understood to be a 'German fortress'. Still, the nationally
inflamed educators were inspiring the young sons of Slovene pedigree to become followers of the
Slovene and Pan Slavic cause. This paper is a so-called microstudy of the circumstances in which
the student generation of 1857–65 was being forged into Slovenians (and South Slavs). The study
is based on the memories and correspondence among the schoolmates from the B class (Josip
Sernec, Pavel Turner, Karel Glaser and Anton Šantel). They remained in close contact for the rest
of their lives and often reminisced about the lovely, but also hard Gymnasium years.
MANIFESTACIJE OB BOLEČI IZGUBI KOROŠKEGA PLEBICITA
izr. prof. dr. Gorazd Bajc
Janez Osojnik, asistent, mladi raziskovalec
red. prof. dr. Darko Friš, dekan
Univerza v Mariboru – Filozofska fakulteta
Koroška cesta 160, 2000 Maribor
e-pošta: gorazd.bajc@um.si; janez.osojnik1@um.si; darko.fris@um.si
Na podlagi proučevanja slovenskega časopisnega gradiva in najbolj relevantne literature se
prispevek osredotoča na manifestacije, ki so na Slovenskem potekale v spomin na koroški
plebiscit, ki je bil izveden 10. oktobra 1920. Kronološko bomo podrobneje predstavili, kako so se
ljudskega glasovanja spominjali v prvih desetih letih po njegovi izvedbi. Ugotavljamo, da so večje
manifestacije potekale leta 1921 in ob peti ter deseti obletnici plebiscita. Prvi večji shodi pa so
potekali že istega dne, ko so bili objavljeni rezultati, tj. 13. oktobra 1920. Ob spominjanju na enega
izmed najbolj bolečih trenutkov slovenskega naroda so se pojavljala zlasti razmišljanja o razlogih
za poraz jugoslovanske strani na plebiscitu ter stanje položaja koroških Slovencev v Avstriji, ki so
se znašli pod pritiskom večinskega naroda. Poleg manifestacij so se koroškega plebiscita
spominjali tudi z izdajanjem publikacij, postavitvijo spomenikov in izvedbo raznih kulturnih
dogodkov.
Protests at the Painful Loss of the Carinthian Plebiscite
Assoc. Prof. Gorazd Bajc
Janez Osojnik, Assistant, Junior Researcher
Prof. Darko Friš, Dean
University of Maribor – Faculty of Arts
Koroška cesta 160, SI-2000 Maribor, Slovenia
e-mail: gorazd.bajc@um.si; janez.osojnik1@um.si; darko.fris@um.si
Based on the study of Slovenian newspaper material and the most relevant literature, this paper
focuses on events that took place in the Slovene part of Kingdom of SHS in remembrance of the
Carinthian plebiscite held on 10 October 1920. Chronologically, the paper presents in more detail
how the popular vote was remembered in the first ten years after its implementation. We
established that larger events took place in 1921 and on the fifth and tenth anniversaries of the
plebiscite. The first major demonstrations took place the same day the results were published, 13
October 1920. Recalling one of the most painful moments of the Slovene nation, there were
reflections on the reasons for the defeat of the Yugoslav side in the plebiscite and the situation, in
which Carinthian Slovenes found themselves in the Republic of Austria. They were under pressure
from the majority nation. In addition to the protests, the Carinthian plebiscite was also
commemorated by publishing publications, erecting monuments, and holding various cultural
events.
Predsednik programskega in organizacijskega odbora = Programme and organizing
committee chair
Darko Darovec
Člani programskega in organizacijskega odbora = Programme and organizing committee
members: Arnela Abdić, Marco Bellabarba, Stuart Carroll, Àngel Casals Martínez, Mateja Matjašič
Friš, Lucien Faggion, Darko Friš, Peter Jambrek, Pål Kolstø, Ed Muir, Žiga Oman, Hatice Oruç,
Vjeran Pavlaković, Claudio Povolo, Marijan Premović, Tone Ravnikar, Ana Šela, Marek Tamm,
Ksenija Vidmar Horvat, Alexandra Walsham
Mednarodna znanstvena konferenca Kultura spominjanja gradnikov naroda in države: Slovenija in
Evropa je del raziskovalnega projekta J6-9354 (A): Kultura spominjanja gradnikov slovenskega
naroda in države, ki ga sofinancira Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije
(ARRS).
The international conference Cultural Memory of Nation and State Building: Slovenia and Europe is
part of the research project J6-9354 (A): Cultural Memory of Slovene Nation and State Building,
funded by the Slovenian Research Agency (ARRS).
----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------