URBANIZACIJA PROSTORA – NASTANEK MESTA
URBANISATION OF SPACE – BEGINNING OF A TOWN
6
Uvodnik / Editorial
Začetki Emone / The beginnings of Emona
9
Zaton predrimske naselbine na Tribuni. Razumevanje morebitne diskontinuitete
poselitve med zadnjo fazo latenskega naselja in rimskim vojaškim taborom /
The decline of the pre-Roman settlement at Tribuna. Deliberations on the possibility of settlement discontinuity
between the final phase of the La Tène settlement and the Roman military camp
Matjaž Novšak, Iris Bekljanov Zidanšek, Petra Vojaković
53
Obrežje Ljubljanice na Prulah (Ljubljana) v avgustejskem obdobju /
The bank of the Ljubljanica at Prule (Ljubljana) in the Augustan period
Tina Žerjal
71
Nekaj novih ugotovitev o poselitvi pod Grajskim gričem v Ljubljani: raziskave na
Starem in Gornjem trgu v letih 2009–2011 / New insights into the settlement below Grajski grič in
Ljubljana: results of the 2009–2011 investigations at Stari trg and Gornji trg
Mateja Ravnik, Bernarda Županek
Mesto in ljudje / The town and its inhabitants
91
Mesto kot stroj: analiza prostorske skladnje Emone /
The town as a machine: space syntax analysis of Emona
Dimitrij Mlekuž, Bernarda Županek
111
O začetkih poselitve Emone z vidika novčnih najdb /
The beginnings of the settlement of Emona in light of the coin finds
Alenka Miškec
121
Kamen Emone / The rocks for Emona
Bojan Djurić, Igor Rižnar
145
Pometeno pod preprogo: zbir živalskih ostankov na pragu
rimske kolonije Emone / Swept under the carpet: Animal remains on the doorstep
of the Roman town of Emona (Slovenia)
Borut Toškan
159
Živalski ostanki z arheološkega najdišča Emonska cesta (izkopavanja
iz let 1988–89) / Animal remains from the Emonska cesta archaeological site (excavations in 1988–89)
Mateja Kovač
173
Ljudje, ki tvorijo mesto / The people maketh the town
Kaja Štemberger
185
Bronasta posodica z vložki iz emajla iz severnega emonskega grobišča /
A bronze vessel with enamel inlay from the northern cemetery of Emona
Tadeja Mulh
Emonsko podeželje / Emona's countryside
201
Emonsko podeželje / Emona’s countryside
Jana Horvat, Milan Sagadin
225
Antično ime za Ljubljanico / The ancient name(s) for the Ljubljanica River
Marjeta Šašel Kos
235
Prvo odkritje rimskega grobišča na Igu /
The first discovery of the Roman cemetery at Ig, Slovenia
Lucija Grahek, Anja Ragolič
249
Meč s srebrno nožnico poznolatenske sheme z mednarodnega trga starin.
Predhodna opažanja / Late La Tène style sword and its silver scabbard
from the antiquities market. Preliminary notes
Andrej Gaspari
6
Uvodnik
Pričujoča publikacija zaokrožuje nadvse razgibano in dogodkov polno obdobje v letih
2014 in 2015, ki so bili posvečeni dvatisoči obletnici ustanovitve Emone (Colonia Iulia
Emona), rimskodobne predhodnice današnje Ljubljane. Ideja o praznovanju je v začetku
sprožila nekaj negativnih odzivov predvsem v strokovni javnosti, saj nam ni poznan vir, ki
bi nedvoumno pričal o natančnejšem datumu nastanka kolonije. Pobudniki in organizatorji
smo se tega zavedali, vendar smo menili, da vsi novopridobljeni arheološki dokazi zadnjih
dveh desetletij podpirajo in upravičujejo izvedbo bogatega programa, ki ga povezuje
okrogla obletnica.
Ideja o praznovanju je doživela posebej široko podporo in razumevanje pri vodstvu
Mestne občine Ljubljana, še zlasti njenem Oddelku za kulturo in Zavodu za turizem, ki ga
je takrat vodila ga. Barbara Vajda in se ji ob tej priložnosti še prav posebej zahvaljujemo.
Koordinacijo projekta je prevzel Oddelek za kulturo Mestne občine Ljubljana. Slednja je
skozi programsko-finančna razpisa sofinancirala vrsto projektov s področja umetnosti in
kulture ter turističnih prireditev, povezanih z arheološko in nesnovno dediščino antične
Emone. V času praznovanja se je zvrstilo veliko različnih prireditev: razstav, literarnih
dogodkov, gledaliških predstav, delavnic, izšlo je več knjig, Banka Slovenije je izdala
spominski novec, Pošta Slovenije pa priložnostno razglednično dopisnico. V praznovanje
mestne obletnice so se vključili ljubljanski vrtci in šole s številnimi prireditvami, ki so jih
izvedli sami ali v sodelovanju z različnimi institucijami, ter Mestna knjižnica Ljubljana s
pestrim programom predavanj in drugih dogodkov. Tik pred samo obletnico, in že z mislimi
nanjo, so bili obnovljeni ljubljanski arheološki parki in vzpostavljena krožna »Pot po rimski
Ljubljani«.
V zadnjih dveh desetletjih so bile na emonskem pomeriju izvedene številne arheološke
raziskave, tako na urbanih predelih mesta kot tudi v predmestjih in na grobiščih. Posebej
je treba omeniti velika izkopavanja na Prulah, območju na južnih brežinah Grajskega
griča. Poleg izjemno izpovednih prazgodovinskih ostalin sta bila delno raziskana tudi
dva vojaška tabora, nastala tik pred izgradnjo obzidanega mesta na nasprotnem, levem
bregu Ljubljanice. Poglavitne značilnosti poselitve na Prulah so predstavljene v uvodnem
prispevku te publikacije, z nestrpnostjo pa pričakujemo monografsko obdelavo najdišča.
Na koncu se najlepše zahvaljujemo vsem, ki so kakorkoli prispevali k uspešni izvedbi
niza dogajanj z naslovom Emona MM.
7
Editorial
This book represents the last chapter in the story unfolding in 2014 and 2015 that commemorated the
bimillenary of the foundation of Emona (Colonia Iulia Emona), the Roman-period predecessor of the
modern Ljubljana. It should be noted that the commemoration was not without initial reservations on
the part of the scholars, given the fact that we do not have irrefutable evidence of the exact date of
the said foundation. The initiators and organisers were well aware of this fact, but we also believed
that the archaeological finds and findings made during the last two decades should be accompanied
by a series of events dedicated to the Roman endeavour in the area and the anniversary associated
with it.
The idea of the anniversary commemoration was particularly well accepted and also wholeheartedly supported by the Municipality of Ljubljana, particularly its Department for Culture and the
Tourism Institute, then headed by Barbara Vajda, whom we would especially like to thank on this
occasion. The Department for Culture coordinated the commemoration activities. The Municipality of
Ljubljana also organised two tenders to co-finance a series of programmes. These involved events
on the common topic of the archaeological and immaterial heritage of the ancient Emona. The events
and activities that took place during 2014 and 2015 consisted of exhibitions, literary events, theatrical performances, workshops and book publications, the Bank of Slovenia issued a commemorative
coin and the Post of Slovenia issued a commemorative postcard. Commemoration activities also
took place in the nurseries and schools across Ljubljana, organised either by themselves or in collaboration with different institutions. The City Library of Ljubljana organised a series of lectures and
other events. Before the anniversary and with it in mind, the archaeological parks in Ljubljana were
renovated and the circular ‘Roman trail of Ljubljana’ set up.
The territory of Emona has witnessed numerous archaeological investigations over the last two
decades, both in the urban areas, the suburbs and the adjacent cemeteries. Of particular importance
are the extensive excavations at Prule, the area at the southern foot of Grajski grič. These revealed
prehistoric habitation remains, but also two Roman camps put up just before the construction of
the fortified colony of Emona on the opposite, left bank of the River Ljubljanica. The main features of
the habitation traces at Prule are presented in the opening contribution of this publication, but we
eagerly await a comprehensive publication of the site.
Last but not least, we would sincerely like to thank all who contributed their knowledge, effort and
time to successfully carry out the events that took place under the common title of Emona MM.
Boris Vičič, Bernarda Županek
121
Kamen Emone
he rocks for Emona
Bojan Djurić, Igor Rižnar
122
Izvleček: Uporaba kamnin za potrebe gradnje in izdelavo
Abstract: The stone used in construction and the manufacture of
raznovrstnih spomenikov je v Emoni, enako kot v drugih
a range of products at Emona, as in other towns and cities across
mestih imperija, vezana predvsem na lokalne in regionalne
the Empire, was mainly supplied from local and regional sources,
vire in le v izjemnih primerih na oddaljene vire. Stavbni
only in rare cases from distant ones. The rock used in the construc-
kamen je bil lomljen na južnih pobočjih Grajskega griča, kjer
tion of the colony was quarried on the southern slopes of Grajski
je bil za cerkvijo sv. Florijana hipostaziran glavni emonski
grič, with the main quarry presumably located behind the church
kamnolom. Apnenec spodnjejurske starosti je bil že ob
of St Florian. Also from the beginning of the construction, Lower
začetku gradnje kolonije lomljen v Podpeči, verjetno tudi
Jurassic limestone was quarried at Podpeč, probably at Podutik
v Podutiku, medtem ko je bil neogenski apnenec kopan
as well. There was also Neogene limestone, which came from a
na nekaj mestih v okolici Moravč verjetno šele v 3. st.
number of sources in the vicinity of Moravče and was probably only
Skromnejša uporaba peračiškega tufa za gradbene namene
used later, in the 3rd century. The limited use of Peračica Tuff for
časovno še ni določljiva, verjetna poznoantična raba
construction purposes could as yet not be determined chronolo-
pisanega škofjeloškega konglomerata pa z nekaj fragmenti
gically, while the colourful Škofja Loka Conglomerate was used for
arhitektonskih členov dokazana. Raba nadregionalnih
architectural members in Late Antiquity. As for interregional rocks,
kamnin, predvsem krednega nabrežinskega apnenca,
the use of Cretaceous Aurisina limestone has been proven at least
je dokazana vsaj za najzgodnejše obdobje kolonije in
for the earliest period of the Roman colony and for the furnishings
opremo severske (?) civilne bazilike, medtem ko je bil beli
of the Severan (?) civil basilica, while white Eastern Alpine marbles
vzhodnoalpski marmor uporabljen že ob nastanku mestnega
were used in the period of the construction of the defensive
obzidja (Gummern) in pozneje za nagrobne spomenike in
walls of Emona (Gummern) and later for funerary monuments and
dele arhitekture (Pohorje). Mediteranski marmorji se pojavl-
architectural members (Pohorje). Mediterranean marbles have only
jajo samo v obliki talnih in stenskih obložnih plošč.
been documented as floor and wall veneer.
Ključne besede: kamnolomi, kremenov peščenjak, podpeški,
Keywords: quarries, quartz sandstone, Podpeč limestone, Podutik
podutiški in nabrežinski apnenci, peračiški tuf, škofjeloški
limestone, Aurisina limestone, Peračica Tuff, Škofja Loka Conglo-
konglomerat, vzhodnoalpski marmor, mediteranski marmorji
merate, Eastern Alpine marbles, Mediterranean marbles
Djurić, Rižnar 123
Sl. 1: Položaj kamnolomov Emone: 1-Ljubljana-Grajski grič, 2-Podutik, 3-Podpeč, 4-Moravče, 5-Škofja Loka-Kamnitnik, 6-Peračica (E. Lozić).
Fig. 1: Locations of the quarries supplying Emona: 1-Ljubljana-Grajski grič, 2-Podutik, 3-Podpeč, 4-Moravče, 5-Škofja Loka-Kamnitnik,
v6-Peračica (E. Lozić).
O raznovrstnih kamninah in njihovi raznoliki rabi v rimski
The long list of literature on Roman Emona (Colonia Iulia Emona) and
Emoni (Colonia Iulia Emona) je bilo med dolgim ukvarjanjem
its stone monuments, written at least from the times of Schönleben
z mestom in njegovimi spomeniki, vsaj od Schönlebna
(1674) and Valvasor (1689) onwards includes numerous passages
(1674) in Valvasorja (1689) naprej, napisanega že zelo
dealing with the different rocks and their varied use in the city.
veliko, a vendar celovit in samo na to temo osredotočen
A comprehensive overview focused on that part of the Roman
pregled tega dela rimske ekonomije, proizvodnje in trgo-
economy, however, has never been attempted. Neither does the
vine doslej še ni bil napisan. Naš namen sicer ni na tem
current state of research and knowledge allow us to give a compre-
mestu ponuditi tak celovit pregled. Želimo samo pregledati
hensive and detailed analysis of the rocks used in Emona and to
tackle the associated questions of products and production process,
*
V besedilu sta za označevanje let uporabljani okrajšavi pr. kr. št.
= pred krščanskim štetjem, oz. kr. št. = krščanskega štetja, ki je v
zahodnem svetu najbolj razširjeno označevanje, ni pa edino.
as well as trading and transport networks. This contribution merely
aims to provide a homogeneous overview and an attempt at a critical
124
dosedanje védenje o tej temi, ga po možnosti kritično
evaluation of the literature on that subject, as well as to add new
ovrednotiti, mu dati bolj homogeno obliko in ga dopolniti z
data and interpretations.
možnimi novimi podatki oziroma razlagami. Nikakor namreč
As far as the extraction and use of rocks is concerned, Emona
še ni mogoče podati celovite in popolne analize vseh
was no different than any other Roman city newly founded in areas
kamnin, uporabljenih v Emoni, ki bi hkrati vključevala tudi
without the previous experience of urban life and the ancient Medi-
vprašanja proizvodnje, izdelkov in trgovskih ter transpor-
terranean practice of using stone for constructional, architectural,
tnih mrež, vezanih nanje.
decorative, memorial and other purposes. For the first time in this
Glede pridobivanja in rabe kamnin se Emona sicer v
area, Rome brought with it the cultural need for products made of
ničemer ni razlikovala od drugih novonastalih mest rimske
stone and the associated range of skills and knowledge involved in
države, postavljenih v okoljih, ki dotlej niso poznala ne
the production cycle1 from the quarry to the finished product.
urbane organiziranosti življenja ne stare mediteranske
In its basic features, this cycle was always determined (only Impe-
prakse rabe kamna za gradbene, arhitekturne, krasilne,
rial projects differed to a certain extent) by the natural environment
označevalne in druge namene. Z rimsko državo se je, prvič
of a particular city, by which we mean the presence of suitable rocks
v tem prostoru sploh, pojavila kulturna potreba po kamni-
in the immediate vicinity and the transport routes between these
tih proizvodih in vzporedno z njo celota znanj in tehnik, ki
resources and the city. The quarries that supplied a city were located
so sestavljali in oblikovali proizvodni cikel1 od pridobivanja
so as to be as economically viable as possible. Those that provided
kamna do končnih izdelkov.
building material were for the most part opened in closest proxim-
V bistvenih elementih so ta cikel vedno in povsod
ity, while those that served the architectural and other needs for
(izjeme so deloma le cesarski projekti) določale naravne
dimension blocks were located as close as possible, in the distance
danosti okolja, v katerem je bilo mesto zgrajeno –
of up to 20 miles (fig. 1). The rocks lying beyond this 20-mile radius
prisotnost ustreznih kamnin v neposredni bližini mesta
were only used for special purposes or in special circumstances.
oziroma ustrezna transportna povezanost mesta z viri
The quarries and their products could thus supply only the city and
kamnin. Kamnolomi, iz katerih se je mesto oskrbovalo, so
its surroundings, but could also have served a region, a province
bili v ekonomskem smislu v prostoru kar se da racionalno
or even the Empire. On this basis, we distinguish between local,
odpirani. Tisti, ki so zadovoljevali osnovne potrebe
regional, provincial, interprovincial quarries and those that supplied
mesta po gradbenem materialu, so bili večinoma odprti v
the whole of the Empire. Inextricably related to this was the logistic
njegovi neposredni bližini, tisti, ki so zadovoljevali ar-
support and suitable transport routes, predominantly by water and
hitektonske in druge potrebe po masivnih blokih, so bili
only short distances by land. In terms of ownership, of which we
prav tako odprti čim bliže mestu, običajno v oddaljenosti
possess limited knowledge,2 quarries were either imperial, municipal
do največ 20 milj (sl. 1). Onstran te meje se zdi, da so bili
or private with different contractors.
uporabljani le kamnolomi kamnin in izdelkov za posebne
namene ali posebne okoliščine. Kamnolomi so s svojo
LOCAL AND REGIONAL ROCKS / QUARRIES OF EMONA
proizvodnjo lahko oskrbovali samo mesto in njegovo
okolico ali pa so pokrivali mnogo širši prostor, ki je obse-
Building material
gal regijo, provinco, več provinc ali celoten imperij. Prav
The city walls, infrastructure and individual buildings of Emona
zato je po pomenu njihove proizvodnje mogoče ločevati
were mainly constructed of the stone from the slopes of Grajski grič
med krajevnimi, regionalnimi, provincialnimi, nadpro-
(Castle Hill). There has, in fact, never been any doubt on that matter,
vincialnimi in tistimi kamnolomi, ki so s svojimi izdelki
as the general characteristics of the rock are so apparent that a
pokrivali ves imperij. Neločljivo so bila s tem povezana
more detailed petrographic verification was never required and never
vprašanja logistike, ustrezne transportne, predvsem
performed. The first detailed analyses of the building material were
vodne, v notranjosti kopnega rečne in le na krajše
only done in the final phase of the excavations on the NUK II site,3
razdalje kopne poti. V lastniškem smislu, kolikor lahko o
These analyses have confirmed that the variously-sized rubble
tem aspektu kamnolomov danes sploh govorimo,2 je šlo
used in the constructions was predominantly Upper Palaeozoic or
za imperialne, mestne in zasebne kamnolome z različnimi
Upper Carboniferous quartz sandstone. The rubble includes pieces
koncesionarji.
where sandstone appears together with shale, which indicates the
presence of shale layers in the quarry. The tectonisation observed
on some of the sandstone pieces, e.g. several blocks with a small-
1
2
Gl. Mannoni, Giannichedda 1996.
Hirt 2010; Russel 2013.
1
2
3
See Mannoni, Giannichedda 1996.
Hirt 2010; Russel 2013.
Rižnar 2010.
Djurić, Rižnar 125
LOKALNE IN REGIONALNE KAMNINE /
EMONSKI KAMNOLOMI
scale fold, shows that only minor deformations are to be expected
in the quarry, presumably at the contact between shale- and either
sandstone or conglomerate. Also used in construction, albeit rarely
Gradbeni kamen
(less than 10%), was fine-grained conglomerate with up to 10mm,
V Emoni uporabljan kamen za izgradnjo njenega obzidja,
rarely 20mm large pebbles. The presence of such conglomerate
infrastrukture in stavb je bil skoraj brez izjeme tisti,
and the rough or poorly rounded shale pebbles in it, coupled with a
ki so ga pridobivali v kamnolomu, odprtem na pobočju
relatively high share of sandstone, positions the quarry in the upper
Grajskega griča v Ljubljani. O tem ni pravzaprav nikoli bilo
part of the so-called B-Level of Carboniferous clastites,4 i.e. in the
nobenega dvoma, saj so splošne značilnosti kamnin tako
Upper Carboniferous, which corresponds with the biostratigraphic
očitne, da njihovo natančnejše petrografsko preverjanje
determination.5
ni bilo ne potrebno ne izdelano. Prvi natančen strokovni
The fact that sandstone was used to construct the walls together
pregled gradbenega kamna je bil opravljen šele v okviru
with conglomerate and shale, which is clearly visible in the exposed
zadnje faze izkopavanj na lokaciji NUK II.3 Te analize
parts of the city walls, and the fact that all varieties of clastites
so potrdile, da gre pri gradbenem kamnu – večjih ali
were used indiscriminately, although shale makes for much less
manjših lomljencih – predvsem za kremenov peščenjak
durable building material, lead us to infer that the lithological variety
zgornjepaleozojske oziroma zgornjekarbonske starosti.
observable in the walls directly reflects the shares of sandstone,
Med gradniki zidov iz peščenjaka je bilo odkritih tudi nekaj
conglomerate and shale in the quarry. The city walls, particularly
kosov muljevca in gradnikov peščenjaka, ki se jih je držal
sections of the outer face on its best preserved south part in Mirje,
muljevec, kar kaže na to, da so v kamnolomu, od koder
allow us to observe the changing shares of different stones of the
izvira peščenjak, bile tudi plasti muljevca. Tektoniziranost
same quarry, which may be related to the dynamics of supplying the
nekaterih gradnikov iz peščenjaka, še posebej pa nekateri
stone from different parts of the quarry.
gradniki peščenjaka, v katerih je vidna guba, kažejo,
da je v kamnolomu pričakovati le manjše deformacije,
predvidoma zgolj ob stiku muljevca in peščenjaka ali konglomerata. V zidovih so prisotni tudi gradniki oziroma bloki
kremenovega konglomerata, a jih je razmeroma malo, manj
kot 10 odstotkov. Gre za drobnozrnati konglomerat, katerega prodniki so manjši od 10, izjemoma 20 milimetrov.
Pojav razmeroma drobnozrnatega konglomerata, splak v
konglomeratu (nezaobljenih ali slabo zaobljenih prodnikov
muljevca v konglomeratu) in razmeroma velik delež peščenjaka uvršča nahajališče (kamnolom) v zgornji del tako
Sl. 2: Grajski grič v Ljubljani z mestom domnevnega rimskega kamnoloma (E.
Lozić). Pgled z zahoda.
Fig. 2: Grajski grič in Ljubljana with the location of the presumed Roman quarry (E.
Lozić). View from the west.
imenovane “b etaže” karbonskih klastitov,4 torej v zgornji
The layers of the hard, heavily cemented quartz sandstone, which
karbon, kar se ujema z biostratigrafsko opredelitvijo.5
Ob upoštevanju, da so poleg peščenjaka uporabljeni v
was very difficult to be worked, show numerous cracks and individual
zidovih še konglomerat in drobnozrnati klastiti (glinovec,
sandstone rubble from the quarry thus only measured up to 30cm
meljevec in muljevec), kar lahko opazujemo tudi v vidnih
across. The large, more regularly shaped and in part worked pieces
delih mestnega obzidja, in da pri gradnji med opisanimi
were mainly used for corner reinforcement, smaller ones made up the
različki klastitov niso delali razlik, lahko sklepamo, da
faces of the walls, while the small stones and chips were used for
litološka raznolikost, ki jo vidimo v zidovih, neposredno
the core of the walls constructed in the opus caementicium tech-
odslikava sedimentološke razmere oziroma delež pešče-
nique (the core also revealed cobbles and pebbles from the gravely
njaka, konglomerata in drobnozrnatih klastitov v območju,
basement into which the foundations were dug). This means that the
od koder kamnina izvira. V obzidju, predvsem njegovem
quarry produced no discards and that we would not find any traces of
najbolje ohranjenem južnem delu na Mirju, lahko opazuje-
quarrying even if the quarry were archaeologically investigated.
mo v posameznih delih fasade spreminjajoča se razmerja
gradnikov iz različnih kamnin iz istega kamnoloma, kar
Quarry(ies) of building material
The quartz sandstone quarry is generally believed to have been
sited on the slope of Grajski grič between Rotovž and Tranča,
3
4
5
Rižnar 2010.
Mlakar, Skaberne, Drovenik 1992.
Kolar – Jurkovšek, Jurkovšek 2007.
4
5
Mlakar, Skaberne, Drovenik 1992.
Kolar-Jurkovšek, Jurkovšek 2007.
126
lahko povežemo z dinamiko prihajanja tovorov kamna iz
which is very steep and terraced as characteristic of abandoned
različnih delov kamnoloma.
quarries. It should be noted that this hypothesis is not supported
Plasti trdnega, močno cementiranega kremenovega
by archaeological evidence. It was first proposed by Walter Schmid6
peščenjaka, ki ga je težko obdelovati, so precej razpo-
and has, as topologically rather convincing, since been adopted by
kane, in v kamnolomu pridobivani lomljenci za gradnjo
other authors.7 Recent excavations and discoveries at the southern
so dosegali povprečno velikost do 30 centimetrov.
foot of Grajski grič at Prule,8 however, have offered new interpretative
Tisti večji in pravilnejših oblik, deloma dodelani, so bili
possibilities on the subject.
uporabljani predvsem za vogalne ojačitve zidov, drugi
The excavations have shown that the quartz sandstone rubble
pa za gradnjo fasadnih sten, medtem ko so drobir in
was occasionally used to construct the earliest, Late Bronze Age
drugo manjše kamenje uporabili za izdelavo jedra zidov
settlement (10th–9th c. BCE), but also appeared in later, Early and Late
v opus caementicium (v jedru mestnega obzidja so bili
Iron Age settlements9 in foundations, drywalls and retaining walls,
uporabljeni tudi prodniki iz plasti proda, v katero so bili
paved areas and hearths. The source of this building material should
vkopani njegovi temelji). Vse to pomeni, da v kamnolomu
certainly be sought in the quarry (or quarries) located in the immedi-
ni ostajalo prav nič odpadka in da sledov lomljenja, tudi
ate vicinity of these settlements, somewhere on the southern slope
če bi kamnolom arheološko raziskali, najverjetneje sploh
of Grajski grič in the area of present-day Gornji trg (fig. 2).
ne bi našli.
The Roman fort built on the spot of these prehistoric settlements
sometime after 15 BCE10 was enclosed within defensive walls built
Kamnolom(i) gradbenega kamna
in the drywall technique.11 They were built on top of the foundation
O mestu kamnoloma kremenovega peščenjaka velja
layer of quartz sandstone rubble and measured 2.5–2.8m in width,
splošno prepričanje, da je bil odprt na pobočju Grajskega
the exterior side of which was strengthened with an up to 0.3m thick
griča med Rotovžem in Trančo, ki dejansko kaže strmo in
drywall.12 This exterior face survived up to 0.5m high. The width of
terasasto obliko, značilno za stene opuščenih kamnolo-
the defence walls and comparable walls elsewhere suggest that the
mov. Hipotezo je sicer brez vsakršnih arheoloških dokazov
exterior face of the defence walls proper must have been between
prvi izrazil Walter Schmid6 in po njem so jo zaradi njene
2.5 and 3m high.
precejšnje topološke prepričljivosti povzeli drugi pisci.7
Even if the traces of the earlier, pre-Roman exploitation of stone
Nova izkopavanja in odkritja na južni strani Grajskega griča
on the southern slope of Grajski grič were no longer visible when the
na Prulah8 so vprašanje lokacije rimskega kamnoloma
construction of the Roman fort at Prule began, we may still presume
postavila v povsem novo luč in odprla možnosti drugačne
that the large quantities of building material needed to build the
razlage.
fort were extracted roughly on the same spot. It is also logical that
Z izkopavanji je bilo ugotovljeno, da so lomljence
this quarry, opened for the needs of the first fort, remained in use
kremenovega peščenjaka ekstenzivno uporabljali že v
when building the new colony on the other side of the Ljubljanica.13
najstarejšem, poznobronastodobnem naselju (10.–9. st.
The quarry must have been located in the area of Gornji trg, directly
pr. kr. št.*), pa tudi v poznejših starejše- in mlajšežele-
at the road from Aquileia to Segestica/Siscia that gently descended
znodobnih naseljih za gradnjo različnih temeljev, suhih
westwards to the river crossing, which is a very favourable circum-
zidov in škarp ter izdelavo tlakovanih površin in ognjišč.
stance for the transport of the heavy loads of stone.
9
Vir gradbenega materiala je nedvomno treba iskati v
The nowadays densely built up and cultivated southern slope
kamnolomu (ali kamnolomih) v neposredni bližini teh
still holds traces of earlier quarrying; these can be found at Reber,
naselij, odprtem/ih nekje na južnem pobočju Grajskega
in the valley behind the church of St Florian and to the west at Villa
griča na območju današnjega Gornjega trga (sl. 2).
Samassa, more precisely at the south entrance to the tunnel under
Rimska utrdba, ki je na mestu starejših naselij na
Prulah nastala kmalu po letu 15 pr. kr. št.,10 je imela
Grajski grič. The most extensive stone extraction activity certainly
took place behind the church of St Florian, which is the spot closest
svoje suhozidno kamnito obzidje, postavljeno na plast
11
lomljencev kremenovega peščenjaka širine 2,5–2,8 m.
Njegovo zunanjo stran je tvoril navpičen suhi zid debeline
6
7
8
9
10
11
Schmid 1913, 89; avtor kaže v tem sicer kratkem odstavku precej
slabo poznavanje kamnin.
Npr. Rakovec 1955, 14; Gaspari 2010, 133.
Najdišče Tribuna; glej Vojaković et al. 2011; Gaspari et al. 2014.
Vojaković et al. 2011.
Vojaković et al. 2011, 89.
Gaspari et al. 2014, 138.
6
7
8
9
10
11
12
13
Schmid 1913, 89; this passage reveals a poor geological knowledge on the part
of the author.
E.g. Rakovec 1955, 14; Gaspari 2010, 133.
Tribuna site; see Vojaković et al. 2011; Gaspari et al. 2014.
Vojaković et al. 2011.
Vojaković et al. 2011, 89.
Gaspari et al. 2014, 138.
It is not clear what sort of stone was used for the buildings of the ‘pre-civilian
settlement’ (Plesničar-Gec 1999, 64–66) that may be contemporary with the first
Roman fort at Prule; we may only presume it was quartz sandstone.
For a calculation of the quantity of rubble needed in the construction of the
colony see Plesničar Gec 1999, 43 and Gaspari 2010, 133.
Djurić, Rižnar 127
do 0,3 metra.12 Zunanje lice je bilo v času izkopavanj na
to the Roman fort. This can therefore be considered as the most
nekaterih mestih ohranjeno do pol metra visoko, glede na
likely location of the main and largest Roman quarry, while a smaller
širino obzidja in primerljive najdbe pa izkopavalci menijo,
one might have been located at Reber. The quarry at Villa Samassa,
da je bila zunanja fronta glavne strukture obzidja visoka
the memory of which is still alive among the local population, was
od 2,5 do 3 metre.
probably the quarry of Ljubljana, opened just outside its south-
Tudi če sledov starega, predrimskega pridobivanja
eastern city walls.
gradbenega kamenja na južnem pobočju Grajskega griča
The above does not exclude the possibility of there being several
v času gradnje obzidja rimske vojaške utrdbe morda ni
quarry sites in the Roman period, including that between Rotovž and
bilo videti, velja sklepati, da so velike količine kamnitega
Tranča.14 Given its location, however, it seems more likely that the
gradiva, potrebnega za izgradnjo obzidja, Rimljani pridobili
latter location was only used in the medieval and modern periods to
v istem starem kamnolomu ali v njegovi neposredni bližini.
build houses, extend courtyard areas and for trading purposes, as
Povsem logično je tudi sklepanje, da so prav ta kamnolom,
reported by the documents kept in the Zgodovinski arhiv Ljubljana
odprt za potrebe prve utrdbe, Rimljani intenzivno uporabili
(Historical Archives Ljubljana) and synoptically presented by Sergij
tudi za gradnjo nove kolonije. Ležati je moral na območju
Vilfan.15
13
današnjega Gornjega trga, neposredno ob cesti Aquileia–
Segestica/Siscia, ki se je v smeri proti zahodu, do prehoda
Products
čez reko, zložno spuščala, kar je bilo za tovorjenje težkih
The properties of quartz sandstone (and conglomerate) only render it
tovorov kamenja zelo ugodna okoliščina.
suitable for a limited range of products, mainly whetstones, querns
Če skušamo na močno pozidanih in kultiviranih južnih
and millstones. The prehistoric settlement contexts at the Tribuna
pobočjih Grajskega griča danes najti sledove starih kamno-
site yielded a number of querns,16 but no other products. The Mestni
lomov, jih opazimo na Rebri, v dolini za cerkvijo sv. Florijana
muzej Ljubljana keeps several Roman hand mills17 from Emona,18
in zahodno ob Samassovi vili na mestu današnjega južnega
while the Narodni muzej Slovenije keeps the only inscribed object of
portala predora pod Gradom. Največji poseg v pobočje je
quartz sandstone known thus far – a roughly carved boundary stone
nedvomno tisti za cerkvijo sv. Florijana, ki je prvi rimski utrd-
with the inscription loco / co(ncesso?).19 The material makes this
bi tudi najbližji. Prav tu si lahko najlaže predstavljamo glavni
boundary stone unique.20 It was found in a presumably sepulchral
in največji rimski kamnolom, ki se mu je morda pridružil še
context.21
tisti manjši na območju Rebri. Kamnolom ob Samassovi vili,
The general lack of architectural members (steps, thresholds,
o katerem med lokalnim prebivalstvom še danes živi spomin,
architraves, columns and so forth) in Emona is even more apparent
je bil najverjetneje mestni kamnolom Ljubljane, odprt nepo-
when it comes to the Grajski grič stone, suggesting it was completely
sredno ob zunanji strani njenega jugovzhodnega obzidja.
inappropriate for such uses. From the very beginning of the city,
Povedano seveda ne izključuje možnosti, da so Rimljani
izkoriščali grajski kamen tudi na drugih pobočjih hriba, mor-
these members were made of limestone, in part probably also of
wood.
da tudi med Rotovžem in Trančo.14 Si pa je na tem prostoru
laže predstavljati poznejše srednjeveško in novoveško
Lime
izkoriščanje kamna za gradnjo hiš, povečevanje dvoriščnih
The large quantities of lime needed to construct the new colony had
površin in prodajo, kakor ga beležijo dokumenti Mestnega
to be obtained close to the construction site. The only source of
arhiva Ljubljane, ki jih pomembno povzema S. Vilfan.15
carbonate material available on site or its vicinity was the gravel of
Izdelki
14
Kremenov peščenjak (pa tudi konglomerat) je zaradi svojih
lastnosti primeren samo za izdelavo nekaterih specifičnih
izdelkov, predvsem brusov, žrmelj in mlinskih kamnov. Žrmelj
15
16
17
je bilo v prazgodovinskih naselbinskih kontekstih najdišča
18
12
19
20
13
14
15
Za objekte »predcivilne naselbine« (Plesničar Gec 1999, 64–66),
ki bi lahko bili morda sočasni prvi rimski utrdbi, ni jasno, iz
katerega kamna so bili grajeni. Domnevamo lahko, da gre za grajski
kremenov peščenjak.
Za izračun količine za gradnjo kolonije potrebnega lomljenega
kamenja glej Plesničar Gec 1999, 43, in Gaspari 2010, 133.
Manj verjetne so domneve o rimskih kamnolomih na Golovcu
(Schmid 1913, 89).
Vilfan 1958, 26–28; glej tudi Vrhovec 1886, 21–22.
21
The hypotheses on Roman quarries located on the hill of Golovec are less
credible (Schmid 1913, 89).
Vilfan 1958, 26–28; see also Vrhovec 1886, 21–22.
Vojaković et al. 2011.
Town Museum (Mestni muzej, hereinafter MGML) Access. No. 300 79695 (4
pieces), A6.PN2287.
Ramovš (1990, 14) mentions that the stonemasons from Podutik were coming
to Grajski grič to cut stones used for grinding their stone products. When
inspecting the quarry on 15 April 2015, M. Novak found just such a stone.
Šašel Kos 1997, 247–248.
M. Šašel Kos presumes that the surviving boundary stone is only a fragment.
The two bottom thirds of the stone, however, appear undamaged and may have
been intentionally left rough as only the inscribed upper third was visible above
ground. The upper third also seems undamaged, as the inscription is centred
and complete.
Found in 1896 during the construction works for the state secondary school,
now the Prežihov Voranc primary school, Prežihova ulica 8; Müllner 1900, 204.
For sepulchral context see Rutar 1891, 190.
128
Tribuna odkritih precej,16 drugih in drugačnih izdelkov pa ne.
the River Sava,22 on top of or into which the city was constructed or
Mestni muzej Ljubljana sicer hrani nekaj primerkov antičnih
dug.23 The Sava gravel consists of app. 80% of carbonate pebbles.
ročnih mlinov iz Emone, izdelanih iz grajskih kamnin,
17
The second closest source would be in the Podutik area some 5km
18
Narodni muzej Slovenije (NMS) pa hrani doslej edini znani,
away, with limited quantities of Upper Triassic and Lower Jurassic
iz kremenovega peščenjaka izdelan napisni kamen – grobo
limestone,24 and the third one at Podpeč (Lower Jurassic limestone).
oblikovan mejnik z napisom loco / co(ncesso?). Mejnik je
The excavation report of the Tribuna site in Ljubljana states
19
prav zaradi kamnine, iz katere je izdelan, edinstven,20 odkrit
that the stone used for the defensive walls of the first Roman fort
v najverjetneje sepulkralnem kontekstu.21
included limestone rubble,25 such as had already been used to
Značilna je sicer v Emoni popolna odsotnost delov
repair a large pre-Roman paved area26 and to strengthen the bank
stavbne in arhitektonske opreme (pragovi, stopnice,
of a stream associated with the La Tène settlement on that spot.27
arhitravi, stebri ipd.), ki bi bili izdelani iz grajskih kamnin,
We can no longer verify whether the rock was correctly identified,
kar kaže na njihovo popolno neustreznost za tovrstne
nor is it possible to determine the exact sort of limestone. If,
namene. Te elemente so v mestu vse od začetka izdelovali
however, we accept the identification as correct, we also accept
predvsem iz apnenca, deloma pa verjetno tudi iz lesa.
that a limestone quarry was exploited already in this pre-Roman
phase. Given the direct connection via the River Ljubljanica, the
Apno
most likely candidate for this quarry is that at Podpeč, which could
Velike količine apna, potrebnega za izgradnjo nove koloni-
also be the source of lime the Romans used in the construction of
je, je bilo treba izdelati v bližini gradbišča. Edini karbonatni
the colony.
material, ki je bil za ta namen na gradbišču oziroma v
njegovi bližini na voljo, je bil savski prod,22 na katerega je
Dimension stone
bila kolonija postavljena oziroma vanj vkopana.23
The blocks used in Emona as ashlar, architectural members, monu-
Drugi najbližji možni vir karbonatnega materiala je bilo 5
ments, votive objects and so forth, were mainly extracted from the
kilometrov oddaljeno območje Podutika z majhnimi količina-
layers of Lower Jurassic limestone. The closest source of this rock is
mi jurskega apnenca,24 tretji možni vir pa apnenec v Podpeči.
at Podutik, some 5km from Emona,28 while a somewhat more distant
Izkopavalci najdišča Tribuna v Ljubljani navajajo v
source (roughly 15km) is at Podpeč29 and around Ig southwest and
svojem poročilu, da so bili za izgradnjo obzidja prve
south of Emona, respectively. Emona revealed no pieces of the dark
rimske utrdbe uporabljani tudi »apnenčevi lomljenci«,25
Upper Triassic limestone later quarried on the slopes of Lesno Brdo
še prej uporabljeni za popravilo velike predrimske
(west of Ljubljana) and very popular in Ljubljana and its vicinity from
tlakovane površine26 in utrditve brega potoka v latenski
the end of the 17th century onwards.30
It is not always possible to distinguish between Podutik limestone
16
17
18
19
20
21
22
23
24
25
26
Vojaković et al. 2011.
MGML akc. št. 300 79695 (4 kosi), A6.PN2287.
Ramovš (1990, 14) med drugim navaja, da so podutiški kamnoseki
odhajali na Grajski grič izsekavat bruse, ki so jih uporabljali za
brušenje svojih kamnitih izdelkov. Ob ogledu kamnoloma 15. aprila
2015 je M. Novak odkril kos takega brusa.
Šašel Kos 1997, 247–248.
M. Šašel Kos meni, da je mejnik fragmentaren, vendar se zdi, da
spodnji dve tretjini mejnika nista poškodovani, temveč namenoma
puščeni v grobi obliki zato, ker sta namenjeni umestitvi v zemljo,
iz katere je gledala le zgornja tretjina z napisom. Tudi ta se zdi
nepoškodovana, saj je napis organiziran po središčni osi sprednje
ploskve in ohranjen v celoti.
Leta 1896 je bil odkrit ob gradnji Državne višje gimnazije, danes
Osnovna šola Prežihovega Voranca, Prežihova ulica 8; Müllner 1900,
204. Za sepulkralni kontekst glej Rutar 1891, 190.
Glej npr. Rakovec 1932, 46–56.
Delež malte, uporabljene pri gradnji obzidja in zidov, ki ga navaja
Plesničar Gecova, znaša 20 odstotkov, kar bi ustrezalo našemu
izračunu za obzidje Felix Romuliane, ki znaša okoli 25 odstotkov
celotnega volumna in so ga potrdili tudi tamkajšnji restavratorji.
Skupaj s prodniki, uporabljenimi v jedru emonskega obzidja, bi ta
delež, po izračunu Gasparija, znašal 30–40 odstotkov.
Primer peči za žganje apna iz rečnih oblic je sicer znan z najdišča
Hajndl pri Ormožu, kjer je I. Žižek leta 2000 izkopal sedem rimskih
peči, napolnjenih z velikimi rečnimi oblicami; glej Žižek 2003, 150.
Ramovš 1990.
Vojaković et al. 2011, 92.
Faza II; Vojaković et al. 2011, 76.
(gliničan in Slovenian)31 and Podpeč limestone (podpečan), either
macro- or microscopically,32 as the two rocks formed contemporaneously and in similar environments. There are, however, certain macroscopic traits that do, in some cases, allow this distinction to be
22
23
24
25
26
27
28
29
30
31
32
See e.g. Rakovec 1932, 46–56.
The 20% share of mortar in the city walls and the walls in its interior, as reported
by Plesničar Gec, is comparable with the calculation we made for the defensive
walls of Felix Romuliana (roughly 25%) and confirmed by the restorers working on
the site. Together with the pebbles in the core of the Emona city walls, Gaspari
calculated this share to be between 30 and 40%.
The possibility of using pebbles in lime production is proven by the find of seven
Roman lime kilns filled with large river cobbles, excavated in 2000 at Hajndl near
Ormož, see Žižek 2003, 150.
Ramovš 1990.
Vojaković et al. 2011, 92.
Phase II; Vojaković et al. 2011, 76.
Vojaković et al. 2011, 71.
Ramovš 1990.
Ramovš 1961; 2000.
Ramovš 2000. Also popular and sought after in the 18th and 19th-century
Ljubljana were other dark, almost black limestones, such as the limestone
from Ihan and the vicinity of Mengeš, as well as Moravče Triassic-Jurassic
limestones. For black and other ‘marbles’ in Carniola during the time of Valvasor
see Valvasor, I, 434–436.
Named after the stream or settlement of Glinica; Ramovš 1990, 3.
See Ramovš 1990, 15.
Djurić, Rižnar 129
fazi naselja.27 Pravilnosti določitve kamnine danes ni več
made. One of the main traits of Podutik limestone is cracks, running
mogoče preveriti niti ni mogoče ugotoviti, za katero vrsto
in different directions, filled with white, rarely ochre, yellowish or
apnenca gre. Če je določitev kamnine pravilna, je treba že
reddish calcite. These cracks are cemented to the point of no longer
v tej predrimski fazi računati na izkoriščanje kamnoloma
representing cleavage. The limestone is further characterised by
apnenca, ki si ga je zaradi rečne transportne povezave
fenestral porosity and corrosion cavities filled with coarse-grained
mogoče še najlaže predstavljati v Podpeči. Ta vir bi
calcite forming cocard textures, which already Ramovš mentioned as
lahko Rimljani morda uporabljali tudi za izdelavo apna za
a distinguishing criterion. More precisely, he writes that, in general,
izgradnjo kolonije.
similar environments of Podutik limestone revealed far less fossils
than Podpeč limestone and no lithiotid bivalves (characteristic of
Masivni kamen
Podpeč limestone). He adds that at least one of the beds at Podutik
V Emoni so bili masivni bloki, izsekani ali odlomljeni v
shows plenty of crushed shells of megalodontid bivalves, but no
kamnolomu/ih in uporabljani za oblikovanje gradbenih in
brachiopod remains, such as we can find at Podpeč.33 It is also true
arhitekturnih elementov, spomenikov, votivnih predmetov
that the Podutik quarry revealed no thin-bedded limestone charac-
ipd., izsekani predvsem iz plasti spodnjejurskega apnen-
teristic mainly of the lower but, as has recently been confirmed, also
ca, ki ga Emoni najbližje najdemo v okolici 5 kilometrov
the upper part of the Podpeč quarry.
oddaljenega Podutika,28 nekaj dlje v 15 kilometrov odda-
The last to describe Podutik limestone in both sedimentological
ljeni Podpeči29 ter v okolici Iga. V Emoni sicer ne najdemo
and palaeolontological terms was Matevž Novak.34 The largest of
nobenega kosa temnega apnenca zgornjetriasne starosti,
the quarry sites, located west of Krivec, is the spot where Liassic
ki so ga pozneje lomili v kamnolomih na pobočjih Lesnega
(Lower Jurassic) limestone crops out, i.e. of the same age as the
brda in je bil v Ljubljani in širši okolici izredno priljubljen od
rock at Podpeč. However, Novak’s description reveals the horizons of
konca 17. stoletja.30
oolite limestone as light grey. The Podpeč quarry was last described
Ločevanje podutiškega apnenca – gliničana od
31
by Irena Debeljak and Stanko Buser35 as well as by Luka Gale,36
podpeškega apnenca – podpečana ni vedno možno
though their cross section of the Podpeč quarry is not presented in
ne makro- ne mikroskopsko,32 saj gre za kamnini, ki
enough detail and, as a consequence, cannot be used to directly
sta nastajali sočasno in v podobnih okoljih, je pa res,
identify individual lithofacies or lithotypes. With the aim of studying
da nekatere makroskopske značilnosti to ločevanje
the foraminiferal assemblage as a whole, as well as the range of
marsikdaj omogočajo. Tako je ena bistvenih karakteristik
individual taxa, Luka Gale recently recorded three detailed sedimen-
gliničana njegova razpokanost, razpoke, ki se medsebojno
tological cross sections in the quarry.37 A detailed archaeological
prepletajo, so zapolnjene z belim, redkeje tudi z okrasto,
and geological analysis of the wider quarry area is also currently
rumenkasto ali rdečkasto obarvanim kalcitom. Te razpoke
under way.
so že tako močno cementirane, da ne predstavljajo več
razkolnosti kamnine. Zanj so značilne še fenestralna po-
Quarry(ies)
roznost in korozijske votline, zapolnjene z debelozrnatim
None of the above-discussed quarries of Lower Jurassic limestone
kalcitom, ki je običajno tudi obarvan, tako da tvori tako
around Ljubljana (Podutik, Podpeč)38 have revealed traces of Roman
imenovane kokardne teksture, kar že Ramovš omenja kot
exploitation, though oral tradition for both sites relates the exist-
kriterij za ločevanje omenjenih apnencev: »V splošnem
ence of a ‘Roman quarry’ as the earliest known quarrying activity.
je v podobnih okoljih v gliničanu precej manj okamenelih
For Podutik, the oral tradition locates the Roman quarry at the SE
ostankov kot v podpečanu in v njem ni litiotidnih školjk (ki
foot of the 383.5m high hill of Strmica,39 which is, according to Anton
so značilne za podpečana). V Podutiku je vsaj v eni plasti
Ramovš,40 the site of the modern-period quarry of Lovrenc Vodnik.41
vse polno zdrobljenih megalodontidnih školjčnih lupin, ni
For Podpeč, Ramovš suggests that the Roman quarry should be
pa ostankov ramenonožcev, ki so v Podpeči.«33 Res pa je
27
28
29
30
31
32
33
Vojaković et al. 2011, 71.
Ramovš 1990.
Ramovš 1961; 2000.
Ramovš 2000. Sicer so bili v Ljubljani v 18. in 19. st. cenjeni in
iskani tudi drugi temni, skoraj črni apnenci, na primer tisti iz Ihana
in okolice Mengša ter moravški triasno-jurski apnenci. O črnih in
drugih »marmorjih« Kranjske v Valvasorjevem času glej Valvasor
1689, I, 434–436.
Ime po potoku oziroma naselju Glinica; Ramovš 1990, 3.
Glej Ramovš 1990, 15.
Ramovš 1990, 15.
33
34
35
36
37
38
39
40
41
Ramovš 1990, 15.
Novak 2003.
Debeljak, Buser 1997.
Gale 2015.
Gale 2014.
Ramovš 1990; 2000.
This is most probably the quarry that Müllner (1879, 20) referred to as the Dravlje
Steinbruch and located on his map (Tafel I). Of further interest here is the note
by V. Vodnik (Vodnik 1848, 87) after a visit to the quarry on 7 April 1808, who
wrote, “Kamna Goriza Calcareus grana Quarzi continens – Germes totus terra
tecta habet Strata.”
Ramovš 1990, 15.
Ramovš 1990, Fig. 8, 2.
130
tudi, da v podutiškem kamnolomu ni tankoplastnatega
sought in the earliest of the numerous quarry sites at the northern
apnenca, značilnega predvsem za spodnji in, kot vemo
and north-western foot of the hill of Sv. Ana, known as Knezov pruh,42
danes, tudi zgornji del podpeškega kamnoloma.
though we believe this not to be very likely considering the limestone
Podutiške kamnine je sedimentološko in paleontološko
layers on that location.
nazadnje opisal M. Novak.34 V največjem kamnolomu zahodno od Krivca izdanjajo apnenci liasne (spodnjejurske)
Podutik
starosti, torej enako stare plasti kot v podpeškem kamno-
The most extensive modern quarry sites at Podutik 43 are located
lomu. Vendar iz Novakovega opisa izhaja, da so horizonti
at the south-eastern and southern foot of the Strmica hill. Their
oolitnega apnenca svetlo sivi. Podpeški kamnolom so
faces allow us to observe the orientation and thickness of the
nazadnje opisali I. Debeljak in S. Buser ter L. Gale, žal pa
35
36
profil v podpeškem kamnolomu ni dovolj podrobno popisan
in sedimentološko obdelan, da bi ga lahko uporabili
za neposredno identifikacijo posameznih litofaciesov
oziroma litotipov. Za proučitev celotne foraminiferne
združbe in razpona posameznih taksonov je tri detajlne
sedimentološke profile v okolici kamnoloma pred kratkim
posnel L. Gale.37 Trenutno poteka detajlna arheološko-geološka analiza širšega območja kamnoloma.
Kamnolom(i)
V nobenem od navedenih kamnolomov spodnjejurskega
apnenca v neposredni okolici Ljubljane (Podutik, Podpeč)38
ni bilo odkritih sledov rimskega pridobivanja, čeprav
tako v Podutiku kot v Podpeči obstaja lokalna tradicija o
»rimskem kamnolomu«, ki hkrati velja za najstarejši znani
tamkajšnji kamnolom. Tako naj bi bil rimski kamnolom
na jugovzhodnem vznožju 383,5 metra visokega hriba
Strmica v Podutiku39 po mnenju A. Ramovša40 tam, kjer je
v modernem času nastal kamnolom Lovrenca Vodnika.41 V
Podpeči naj bi bil po Ramovšu med številnimi kamnolomi v
Sl. 3: Ležišče jurskega apnenca v Podutiku (E. Lozić, M. Novak).
Fig. 3: Jurassic limestone at Podutik (E. Lozić, M. Novak).
severnem in severozahodnem vznožju hriba Sv. Ana rimske
limestone beds (fig. 3). The largest of the sites, active until
starosti najstarejši Knezov pruh,42 kar glede na tamkajšnje
recently, shows the synclinal structure of the hill, more precisely
plasti apnenca ni verjetno.
a NW – SE orientated and a roughly 500m wide synclinal fold, with
the axis parallel to the ridge crest. Quarrying has already removed
Podutik
the south-western limb of the fold. The central part of the quarry
Hrib Strmica pri Podutiku ima na svojem jugovzhodnem
site is intensely cracked along the syncline axis. In the southern
in južnem vznožju najizrazitejše moderne kamnolome,43 v
slope, there is a small part between the large quarry site and a
small face to the west that has been left intact, as the rocks in this
34
35
36
37
38
39
40
41
42
43
Novak 2003.
Debeljak, Buser 1997.
Gale 2015.
Gale 2014.
Ramovš 1990; 2000.
Najverjetneje je to Müllnerjev (1879, 20) draveljski kamnolom,
zarisan na njegovi karti (Tafel I). Zanimiv je zapis Valentina Vodnika
(Vodnik 1848, 87) ob njegovem obisku kamnoloma 7. aprila 1808:
»Kamna Goriza Calcareus grana Quarzi continens – Germes totus
terra tecta habet Strata.«
Ramovš 1990, 15.
Ramovš 1990, sl. 8,2.
Ramovš 2000, 16, na mestu Prebilove hiše, Podpeč 10; analiza
protokola in katastrskega načrta občine Preserje franciscejskega
katastra iz let 1823–24 je pokazala, da gre za kamnolom Jožeta
Artača, ki je ležal neposredno ob zahodni meji velikega kamnoloma
skupnosti Podpeč v katastrski občini Jezero.
O vseh znanih kamnolomih in njihovih lastnikih glej Ramovš 1990.
part of the fold are most densely cracked and the cracks filled with
a fair amount of infiltrated red earth or terra rossa, which probably
rendered the stone unusable. The surviving face of this quarry
site allows us to observe the beds of the north-eastern limb of the
syncline dipping towards the south-west. The beds dip at an angle
of up to 45° depending on the position within the fold; most are
80cm thick, rarely less, while a number of them appear to be thicker.
42
43
Ramovš 2000, 16, on the spot of the ‘Prebil’ house, Podpeč 10; the analysis of
the protocol and the cadastral plan of the Preserje cadastral municipality in the
Franciscan cadastre from 1823–24 has shown that this is probably the quarry
owned by Jože Artač, bordering the west edge of the large quarry of the Podpeč
community in the Jezero cadastral community.
For all of the known quarries and their owners see Ramovš 1990.
Djurić, Rižnar 131
katerih čelih je mogoče opazovati usmeritev in debelino
During a survey of the area in 2015,44 we detected quarrying traces
plasti apnenca (sl. 3). V največjem odkopu lahko danes
across the whole of the north-eastern slope of Strmica all to its
opazimo sinklinalno zgradbo Strmice. V največjem od-
top, which is the NW edge of the large quarry site. We also found
kopu, ki je do nedavnega še deloval, je večja sinklinalna
wedge holes,45 which clearly show the method of extracting blocks.
guba z osjo v smeri severozahod–jugovzhod in razponom
On that subject, Ramovš already noted that Podutik limestone was
približno 500 metrov, pri čemer se os gube ujema s pote-
less appropriate for extraction and later working than some other
kom grebena, ki predstavlja vrh hriba. Jugozahodno krilo
limestones.46 The state prior to quarrying at the southern foot of
je danes že odstranjeno oziroma izkoriščeno. Osrednji
Strmica may be compared with the state now observable at the
del kamnoloma je vzdolž osi gube močno razpokan,
top of the hill. The roughly one metre thick limestone beds in the
kar je za gubanje že litificiranih kamnin blizu površja
normalno. V južnem pobočju je med velikim odkopom in
manjšim zahodnim čelom neodkopan del, saj tu poteka
os gube, kjer je kamnina najmočneje razpokana, v
razpokah pa je infiltrirane precej rdeče jerine, tako da ta
del prav zato najbrž nikoli ni bil zanimiv za izkoriščanje.
Danes v ohranjenem čelu velikega odkopa podutiškega
kamnoloma lahko opazujemo proti jugozahodu vpadajoče
plasti severovzhodnega krila omenjene sinklinalne gube.
Plasti apnenca, ki merijo približno 80 centimetrov, so
nagnjene do 45 stopinj, odvisno od položaja v sinklinalni
gubi. Redke plasti so tanjše, precej je tudi debelejših.
Med pregledom območja v letu 201544 smo lahko na
celotnem severovzhodnem pobočju Strmice prav do vrha
hriba oziroma današnjega severozahodnega roba odkopa
opazili sledove izkoriščanja kamna, tudi sledove žepov
za kline,45 kar vse zelo dobro kaže način pridobivanja
blokov na tem območju. Že Ramovš je ugotovil,46 »da
je bil gliničan za pridobivanje iz kamnite gmote in za
obdelovanje manj ugoden kot … kateri drugi kamen«.
Razmere ob odprtju kamnoloma na južnem robu Strmice
Sl. 4: Situacija podpeškega apnenca na hribu Sv. Ana (E. Lozić, I. Rižnar).
Fig. 4: Podpeč limestone on the hill of Sv. Ana (E. Lozić, I. Rižnar).
lahko primerjamo z razmerami, ki jih danes opažamo pri
north-eastern part of the modern quarry site dip steeply, while
vrhu hriba oziroma v severovzhodnem delu današnjega
the frequency of fractures parallel to the syncline axis and the
odkopa, kjer okoli meter debele plasti apnenca vpadajo
transverse fractures running diagonal to the axis plane determine
pod razmeroma strmim kotom, frekvenca manjših razpok
the size of the blocks to be quarried.
vzporednih osi gube (klivaž osne ravnine) in prečnih
razpok diagonalno na osno ravnino pa definira velikost
Podpeč
izplenjenih blokov.
The long centuries of quarrying have almost completely removed
the steep northern slope of the hill of Sv. Ana. The large cut on that
Podpeč
spot, with the face running in an E – W direction, is the location of
Strm severni rob hriba Sv. Ane je bil skozi dolgo obdobje
the quarry owned by the Mineral Company and closed since 1973.47
lomljenja apnenca v preteklosti skoraj povsem odstranjen.
The last quarrying here was conducted with the use of explosives
V veliki zajedi, katere čelo poteka v smeri vzhod–zahod,
inserted into holes. This yielded large pieces of stone, worked into
je umeščen od leta 1973 zaprt kamnolom, ki je danes
dimension blocks, and rubble, further crushed into aggregate. Until
v lasti podjetja Mineral.47 Lomljenje plasti kamnine je
1954, this was transported to Ljubljana via the Ljubljanica.48 To
44
44
45
46
47
Ekipa B. Djurić, E. Lozić, I. Rižnar in M. Novak je opravila prvi terenski
pregled aprila 2015.
Povsem na vrhu hriba smo na steni globoke zaseke kamnoloma,
nastalega na obeh straneh brezna (?), našli sedem skrbno vsekanih
monogramov z letnico 1897.
Ramovš 1990, 3.
O zgodovini lastnikov glej Ramovš 2000, 17–18.
45
46
47
48
The team consisting of B. Djurić, E. Lozić, I. Rižnar and M. Novak performed the
first field survey in April 2015.
We found seven carefully carved monograms with the date of 1897 on top of the
hill, on the face of the quarry formed on both sides of a shaft (?).
Ramovš 1990, 3.
For the history of ownership see Ramovš 2000, 17–18.
Ramovš 2000, 17.
132
tukaj nazadnje potekalo z eksplozivom, vloženim v ročno
the west of this quarry were numerous smaller and privately owned
zvrtane luknje, odstreljen material pa so obdelovali v bloke
quarry sites that produced dressed blocks and rubble (fig. 4).
ali lomljenec drobili v gramoz, kar so vse do leta 1954
The orientation of the face in the large quarry is not coincidental
odvažali v Ljubljano po Ljubljanici.48 Številni manjši zasebni
and follows the trend of the subvertical bedding of dark grey and
kamnolomi zahodno od njega so služili za pridobivanje
blackish limestone. These beds measure from a few centimetres to
gradbenega kamna, pa tudi materiala za žganje apna (sl. 4).
a few metres in thickness.49 Subvertical bedding greatly facilitates
Usmeritev čela velikega kamnoloma ni naključna, saj
extraction by hand, as practically no effort is required for vertical
njegova oblika sledi slemenitvi skoraj navpično vpada-
extraction, but also enables the choice of the appropriate thickness
jočih plasti temno sivega in črnikastega apnenca. Plasti
apnenca, debele od nekaj centimetrov do več kot meter,
depending on the intended product.50 This particular set of circum49
stances probably determined the outlay of the Roman quarry as well.
s svojo skoraj navpično lego po eni strani zelo olajšujejo
The LiDAR image of the area of the Podpeč quarry51 revealed
ročno pridobivanje blokov in plošč, ki jih ni treba lomiti od
additional areas of manual extraction on the slope of the Mineral
podlage, po drugi strani pa pri lomljenju omogočajo izbiro
quarry, which are aligned with the face of the quarry, i.e. the bedding.
debeline, ustrezne načrtovanemu izdelku. Tem poseb-
It also showed paths for transporting the stone to the valley leading
nim okoliščinam se je prilagajala tudi oblika rimskega
westward from these areas. The survey conducted there in the spring
kamnoloma.
of 201552 has shown that the most conspicuous traces of block
50
Lidarski posnetek območja podpeškega kamnoloma51
and slab extraction run in a 6m wide and 2m deep channel with the
je na pobočju nad Mineralovim kamnolomom pokazal
southern side face measuring up to 4m high. The extraction traces
dodatna območja ročnega pridobivanja kamna, ki
take the shape of horizontal wedge holes perpendicular to the beds,
potekajo vzporedno s čelom kamnoloma oziroma po
but also round and hand-drilled holes for blasting powder, at least
slemenitvi plasti, v nadaljevanju pa iz njih potekajo po
ten of which were documented. The shaft also revealed small worked
pobočju navzdol proti Z poti za transport kamna v dolino.
blocks and a large amount of rubble, which indicate that rough
Ogled spomladi leta 201552 je pokazal, da imajo najbolj
working was done at the quarry.
izraziti sledovi lomljenja blokov in plošč apnenca obliko
okoli 6 metrov širokega in okoli meter globokega jaška s
Transport
stranskim čelom na južni strani, visokim do okoli 4 metre.
Traces of the Roman transport of heavy products from either the
Sledovi pridobivanja blokov in plošč se na stenah kažejo
Podutik or Podpeč quarries have not been preserved, or have at least
v obliki ostankov vodoravnih žepov za kline, postavljenih
not yet been found. There have, however, several hypotheses been
pravokotno na smer plasti, ohranjenih pa je tudi vsaj deset
made on that part of the production cycle in the past. Ramovš,53 for
okroglih lukenj, izvrtanih z ročnim svedrom, namenjenih za
example, agreed with Müllner54 on the road from Podutik to Emona
vložek smodnika. V jašku ohranjeni manjši obdelani bloki
leading along the Roman aqueduct beginning at the spring at Slatek.
in precejšnja količina drobirja na mestu lomljenja kažejo,
It has to be said, however, that the nearby road from Emona to Car-
da je grobo oblikovanje potekalo v kamnolomu.
nium would be much more suitable for the transport of heavy loads.55
Prevoz
supposed a pagus marmorarius,56 it has always been and still is
Sledovi rimskega prevoza težkih izdelkov iz kamnolomov
believed that its products were mainly transported along the River
Podutik in Podpeč se niso ohranili oziroma niso bili odkriti,
Ljubljanica.57 As of yet, the underwater surveys conducted in recent
so pa bile v preteklosti izražene nekatere logične domneve
years in the Ljubljanica riverbed between Nauportus and Emona
As for the Podpeč quarry, in close proximity of which Müllner
o tej plati kamnoseške proizvodnje. Tako je A. Ramovš53
povzel domnevo A. Müllnerja54 o cesti iz Podutika v Emono
49
ob trasi rimskega vodovoda z zajetja Slatek, čeprav bi bila
50
48
49
50
51
52
53
54
Ramovš 2000, 17.
Tridimenzionalni model plasti velikega kamnoloma v Podpeči je
izdelala P. Štukovnik (Štukovnik, Dobnikar, Žarnič 2011, sl. 7),
debeline posameznih plasti pa je mogoče natančneje opazovati na
sedimentoloških profilih, ki jih je objavil L. Gale (2014, sl. 2–4).
To posebno ugodno okoliščino je opazil že A. Ramovš (2000, 16).
Avtor D. Mlekuž.
Ekipa B. Djurić, E. Lozić, I. Rižnar in L. Gale je opravila prvi terenski
pregled aprila 2015.
Ramovš 1990, 16.
Müllner 1879, 54.
51
52
53
54
55
56
57
The 3D model of the beds in the large quarry at Podpeč was made by P. Štukovnik
(Štukovnik, Dobnikar, Žarnič 2011, Fig. 7), while the thickness of individual beds
can be observed in detail on the sedimentological cross sections published by
Gale (2014, Figs. 2–4).
This particularly favourable circumstance was already observed by Ramovš
(2000, 16).
Author D. Mlekuž.
The team consisting of B. Djurić, E. Lozić, I. Rižnar and L. Gale conducted the
field survey in April 2015.
Ramovš 1990, 16.
Müllner 1879, 54.
Šašel 1975, 75.
Müllner 1879, 18.
With the exception of the transport by land in the direction of Ig. As mentioned
above, the products from the Podpeč quarry were transported along the
Ljubljanica until 1954.
Djurić, Rižnar 133
za težke tovore primernejša v bližini potekajoča cesta
yielded no Roman-period vessels or cargo that could be tied to the
Emona–Carnium.
quarry at Podpeč.58
55
Za podpeški kamnolom, ob katerega je Müllner postavil
Another supposition related to the quarry is that the course of
pagus marmorarius,56 vseskozi velja, da so njegovi izdelki
the River Ljubljanica was altered in the length of roughly 6km from
potovali predvsem po Ljubljanici,57 o čemer ni mogoče
Podpeč towards Vrhnika to flow in the immediate vicinity of the
dvomiti. Vendar podvodni arheološki pregledi, opravljeni
quarry for the purposes of easier transport.59 This supposition is
v zadnjih letih, v strugi Ljubljanice med Nauportom in
today widely accepted in spite of its resting on shaky grounds.60
Emono niso odkrili nobenega rimskodobnega plovila ali
The same aim would, in fact, be achieved with far less effort either
rimskodobnega tovora, ki bi ga bilo mogoče povezati s
by digging a canal from the quarry to the river or by deepening and
podpeškim kamnolomom.
widening the bed of the stream running from the quarry to the river.61
58
Na kamnolom je vezana tudi domneva o premestitvi
rečnega toka v neposredno bližino kamnoloma za lažje
We believe that the reasons for the presumed change in the course
of the river should be sought elsewhere.
tovorjenje kamna.59 Domneva je danes splošno razširjena
kljub njenemu skrajno dvomljivemu izhodišču.60 Preme-
Products
stitev rečne struge v dolžini okoli 6 kilometrov od Podpeči
The products of Jurassic limestone used in Emona have as yet not
proti Vrhniki, če je do nje v preteklosti res prišlo, je poseg,
been systematically characterised, neither the epigraphic monu-
ki bi ga Rimljani za potrebe kamnoloma z neprimerljivo
ments62 nor the building blocks, architectural members and other
manj vložka zlahka nadomestili z izkopom kanala od
non-epigraphic monuments. Ramovš did detect the Roman-period
kamnoloma do reke oziroma s poglobitvijo in razširitvijo
use of Podutik and Podpeč limestones during the excavations in
struge potoka, ki teče od kamnoloma v reko.61 Razloge za
Ljubljana,63 but his observations are too general to be of any specific
domnevne premestitve toka Ljubljanice je zato po našem
use. The actual use of either of the limestones can only be assessed
prepričanju treba iskati drugje.
on the basis of a detailed examination and characterisation of all the
known monuments, as well as a detailed list of the lithofacies in both
Izdelki
quarries. Until then, we can only presume that Jurassic limestone
Sistematična karakterizacija izdelkov iz jurskega apnen-
prevalent in Emona is that from Podpeč, particularly for the products
ca, uporabljenih v Emoni, doslej še ni bila izdelana, ne
of high quality, large size and decorative purposes,64 while the
za epigrafske spomenike in še manj za gradbene in
simpler and smaller products were made of Podutik limestone.65
62
arhitektonske člene ter druge anepigrafske spomenike.
Omembe A. Ramovša, da je med izkopavanji v Ljubljani
58
lahko ugotavljal rimsko rabo gliničana in podpečana,63
so tako splošne, da si z njimi ni mogoče veliko
pomagati. Dejansko rabo enega in drugega apnenca
bo mogoče ugotoviti šele po natančnem pregledu in
59
60
karakterizaciji vseh znanih spomenikov ter natančnem
popisu litofaciesov v obeh kamnolomih. Dotlej pa velja
vtis, da je v emonski rabi jurskega apnenca prevladoval
55
56
57
58
59
60
61
62
63
Šašel 1975, 75.
Müllner 1879, 18.
V smeri proti Igu nedvomno po kopnem. Sicer pa je do leta 1954
podpeški kamnolom vozil svoje proizvode v Ljubljano po Ljubljanici.
Najdbi razsutega tovora okoli 160 kamnov v strugi ob ledini Široka
(Gaspari, Erič 2007) in bližnjega deblaka, ležečega 925 m nizvodno
od podpeškega mostu (Gaspari, Erič, Kavur 2012, 400–401),
naloženega s kamnitimi bloki, kamnitimi ploščami in apnom, sta
datirani v novi vek (16.–17. st.).
Rutar 1892, 65–66; Schmid 1913, 67.
Povzetek in stanje diskusije glej v Gaspari 1998.
Bi pa bilo treba kljub precejšnjim spremembam prostora med
kamnolomom in strugo Ljubljanice ta prostor zaradi možnih sledov
transportne infrastrukture arheološko natančno opazovati.
Glej franciscejski kataster, mapa 133, Gemeinde Presser, 1823.
Zadnji bolj ali manj sistematičen pregled emonskih epigrafskih
spomenikov je opravil A. Ramovš v lapidariju Narodnega muzeja
Slovenije (Šašel Kos 1997).
Ramovš 1990, 15, 20.
61
62
63
64
65
The find of bulk cargo consisting of roughly 160 pieces located in the riverbed
at Široka (Gaspari, Erič 2007) and the nearby log boat located 925m downstream
from the bridge at Podpeč (Gaspari, Erič, Kavur 2012, 400–401), with a cargo of
stone blocks, slabs and lime, date to the modern period (16th–17th c.).
Rutar 1892, 65–66; Schmid 1913, 67.
For a summary and state of discussion see Gaspari 1998.
The area between the quarry and the Ljubljanica riverbed has witnessed
considerable spatial interventions, but archaeologists should nevertheless be
on alert for possible surviving traces of transport infrastructure.
See Franciscan cadastre, Plan 133, Gemeinde Presser, 1823.
The last more or less systematic survey of the epigraphic monuments of Emona
was performed by Ramovš in the lapidarium of the Narodni muzej Slovenije
(hereinafter NMS) (Šašel Kos 1997).
Ramovš 1990, 15, 20.
The use of the decorative Podpeč limestone, particularly the variety with lithiotid
and megalodontid bivalves, a favourite of the 20th century architect Jože Plečnik
and (hence) proposed to be designated as a Global Heritage Stone Resource
(Kramar et al. 2015), appears to have had a specific range of uses in Emona. It was
mainly used for column shafts (some of the most beautiful examples of such use
were recently excavated in advance of the underground car park construction
in the Zvezda park, inside a Roman well), as well as wall and floor veneer (one of
the panels in Plečnik’s stone collection in Mirje is made up exclusively of slabs
such as those found in the Zvezda park in Kongresni trg). Of the capitals known
thus far, only the Tuscan capitals are made of Jurassic limestones. The funerary
monuments from the cemeteries of Emona are predominantly made of Podpeč
limestone. The monument particularly important for the study of the production
process is the stela kept in the NMS under Inv. No. L 86 (Šašel Kos 1997, No. 52,
216–218), which is evidence of a two-phase production of such monuments.
It was used for a number of variously-sized rectangular ash chests and cinerary
urns found in the cemeteries of Emona and kept in the NMS and the MGML. Among
the epigraphic monuments kept in the NMS (Šašel Kos 1997), Ramovš, the authority
on Podutik limestone, could only positively identify four altars of this stone.
134
tisti iz Podpeči, posebej za kvalitetnejše in večje ter
Rižnar66 found that even the earliest walls of the colony included
dekorativne izdelke, za manj zahtevne in masivnejše
individual small chips of limestone, which also appeared in the
pa podutiški.65
foundations and at the bottom of the foundation trench, and show
64
Ugotovitve I. Rižnarja,66 da so v najzgodnejših zidovih
that limestone blocks (probably) from both quarries were used from
kolonije vgrajeni tudi posamezni manjši odbitki apnenca,
the beginning of the construction of the colony, most probably as
ki se pojavljajo tudi v nasutju za temelje in v samih
threshold or the like. We cannot confirm the opinion of Schmid67 on
temeljih, kažejo, da so apnenčaste bloke iz (verjetno)
Podpeč limestone being used in the construction of the city walls, as
obeh kamnolomov uporabljali že takoj ob gradnji kolonije,
we have no evidence of this; we are rather inclined to disprove such
najverjetneje za elemente vrat ipd. Ni sicer mogoče
a hypothesis. It is likely that it was used in the gateways of the city
pritrditi W. Schmidu, da je bil podpečan uporabljan za
walls, though even this is not corroborated by irrefutable material
izgradnjo obzidja, saj o tem nimamo nobenega dokaza,
evidence.68 Schmid does mention that limestone slabs were used
prej bi veljalo nasprotno. Verjetno pa je, da so ga uporabili
on the top of the city walls (found on parts of the west and south
za oblikovanje vratnih odprtin v obzidju, čeprav tudi o tem
walls),69 but does not suggest their date. What Schmid’s excavations
ne poznamo nedvoumnih materialnih dokazov. Schmid
did prove is that blocks and pieces of limestone were used in later
sicer navaja, da je bil zgornji zaključek obzidja prekrit s
renovations and repairs.
67
68
ploščami apnenca, odkrite so bile na delu zahodnega in
južnega obzidja,69 vendar se do časa postavitve teh plošč
Lower Triassic limestone
ne opredeljuje. Vsekakor so bili bloki in kosi apnenca
Lower Triassic rocks are known to crop out west of Ig in the direction
uporabljeni pri poznejših obnovah in popravilih, kar so
towards Želimlje (Skopačnik site). Of these, the 25m thick reddish-
Schmidova izkopavanja nedvoumno potrdila.
grey to medium dark grey platy dolomite, dolomitic limestone and
dolomitic marlstone are reportedly attributed to the Spathian stage
Spodnjetriasni apnenec
(Upper Scythian).70 Boulder outcrops of Lower Triassic dolomite
Zahodno od Iga proti Želimljam (lokacija Skopačnik) se
limestone 71 have until recently been exposed on the bottoms of the
pojavljajo spodnjetriasni skladi, med katerimi so naj-
valleys of Draga and of the Iška stream.
mlajši (spathijska stopnja, zgornji skit) rdečkastosivi do
Ramovš states two stelae kept in the Narodni muzej that are made
srednje temnosivi ploščasti dolomiti, dolomitni apnenci
of this rock, one of ‘partly pink and grey oolitic limestone’72 found at
in dolomitni laporovci debeline 25 metrov. V dolinah
Ig73 and the other of ‘pale red-brown fine-grained limestone’74 from
Drage in Iške so po dnu še do nedavnega izdanjali
Spodnja Šiška in Ljubljana.
70
podorni bloki spodnjetriasnega dolomitnega apnenca,71
a jih danes ni več.
We believe that the stela from Spodnja Šiška is not made of
Lower Triassic limestone, but of red-brown coloured calcareous
flowstone that can be found, for example, in the caves in the Kras.
64
65
66
67
68
69
70
71
Za rabo dekorativnega podpeškega apnenca, predvsem tistega z
litiotidami in megalodontidami, ki ga je v modernem času preferiral J.
Plečnik in je bil (tudi zato) pred kratkim predlagan za vpis na seznam
GHSR – Global Heritage Stone Resource (Kramar et al. 2015), se zdi,
da je bila v Emoni izrazito namenska. Uporabljali so ga predvsem za
stebre (eden najlepših je bil odkrit med arheološkimi raziskavami za
podzemne garaže v rimskem vodnjaku v parku Zvezda) in stenske
oziroma talne obložne plošče (v malem Plečnikovem lapidariju na Mirju
je eden od panojev sestavljen skoraj izključno iz ploščic, kakršne so
bile odkrite tudi med izkopavanji v parku Zvezda na Kongresnem trgu).
Med doslej znanimi kapiteli so v jurskih apnencih izdelani le toskanski
kapiteli. Sicer je večina nagrobnih spomenikov z emonskih grobišč iz
podpeškega apnenca. V proizvodnem smislu je še posebej pomembna
nagrobna stela NMS inv. št. L 86 (Šašel Kos 1997, no. 52, 216–218), ki
dokazuje dvostopenjsko proizvodnjo teh spomenikov.
Veliko je bilo izdelanih manjših ali večjih skrinj pravokotnih
pepelnic in žar, odkritih na emonskih grobiščih in hranjenih v NMS
in MGML. Med vsemi epigrafskimi spomeniki v NMS (Šašel Kos 1997)
je nesporni poznavalec gliničana A. Ramovš nedvoumno določil
samo štiri are, izdelane iz tega kamna.
Rižnar 2010.
Schmid 1913, 89.
Novejša izkopavanja L. Plesničar Gec (1964; 1999) teh elementov
žal niso dovolj natančno dokumentirala.
Schmid 1913, 72 in Abb. 8; »Deckplatte … aus Gleinitzer Kalk (60 x
77 x 40 cm)«.
Dozet, Kolar – Jurkovšek 2007; Mušič 1992.
Kolar – Jurkovšek, Jurkovšek 1996.
Considering the material, the specific form of the stela and its
early date (first third of the 1st century CE),75 we presume that it
came to Emona along the same route and at the same time as the
products of Aurisina/Nabrežina limestone; it is not impossible for
the calcareous flowstone to have actually been obtained from the
Aurisina/Nabrežina quarry itself. As for the only example of a stela of
grey-reddish limestone, from Ig, it could have been carved out of a
boulder in the valleys of Draga or the Iška stream and not necessarily
in a hypothetical quarry, as suggested by Ramovš.
66
67
68
69
70
71
72
73
74
75
Rižnar 2010.
Schmid 1913, 89.
Unfortunately, these elements were not documented precisely enough during
the modern excavations by L. Plesničar Gec (1964; 1999).
Schmid 1913, 72 and Abb. 8; ‘Deckplatte … aus Gleinitzer Kalk (60 x 77 x 40 cm)’.
Dozet, Kolar-Jurkovšek 2007; Mušič 1992.
Kolar-Jurkovšek, Jurkovšek 1996.
Šašel Kos 1997, No. 85, 272–273.
According to Vodnik (1848, 88), the inscriptions are ‘expressas in petris
calcareis, quae Uebergangs Kalkstein (Calcaire de transition) generi
adcensentur’.
Šašel Kos 1997, No. 38, 186–187.
Šašel Kos 1997, No. 38, 188.
Djurić, Rižnar 135
Po A. Ramovšu sta v lapidariju Narodnega muzeja
Neogene limestone
Slovenije shranjena dva nagrobnika iz te kamnine (»partly
Neogene limestones rank among the most common rocks used
pink and grey oolitic limestone«72 in »pale red-brown fine-
in the cities and towns of the Roman Pannonia. They are porous,
-grained limestone«73), prvi z Iga,74 drugi iz Spodnje Šiške
mainly white to yellowish varieties of detritic limestone. We can, in
v Ljubljani.
principle, distinguish between the fine-grained limestone indicat-
Napis iz Spodnje Šiške ni izdelan iz spodnjetriasnega
ing sedimentation below the wave base and the coarse-grained
apnenca, temveč iz rdečerjavo obarvane kalcitne sige, ki
limestone with prevailing clasts measuring 0.2–5mm and occasional
jo je mogoče najti npr. v jamah na območju Krasa. Glede
larger fossils. The latter limestones, in certain stratigraphic horizons,
na kamnino, specifično obliko nagrobnika in njegovo
also include a substantial share of terrigenous grains brought into
zgodnjo starost (1. tretjina 1. st.) domnevamo, da je
the shallow sea by rivers. In geologic history, Neogene limestones
prišel v Emono po isti poti in ob istem času kot izdelki iz
throughout the Pannonian Basin were not exposed to conditions that
nabrežinskega apnenca. Prav tako ni nemogoče, da je bila
would enable a complete cementation of the rock and are therefore
siga odlomljena v nabrežinskem kamnolomu. Za edini zna-
generally very porous, which makes their density significantly lower
ni nagrobnik iz sivordečkastega apnenca pa velja, da bi
than, for example, Mesozoic limestones in the Kras or marble. The
kamen zanj lahko odlomili tudi z nekega podornega bloka
porosity does, however, make the stone much easier to work with
v dolini Drage ali Iške in ne nujno v nekem hipotetičnem
and enables, particularly in the fine-grained varieties, precision
kamnolomu nad Želimljami, kot to domneva Ramovš.
work and carving. Stonemasons also highly valued the isotropy and
75
homogeneity of Neogene limestones, which are of low age (12–16 Ma)
Neogenski apnenec
and hence in principle less or rarely tectonised or cracked than the
Med najpogostejše kamnine, uporabljane v pannonskih
far older and more brittle rocks that break in a different manner, also
mestih, sodijo neogenski apnenci. Gre za porozne,
due to their rigidity.
v glavnem bele do rumenkaste različke detritičnega
Emona has revealed a small number of objects made of Neogene
apnenca, ki se med seboj razlikujejo po velikosti zrn
limestone. The closest source of the material is in the westernmost
in izvoru teh. Načeloma lahko ločimo drobnozrnati
part of the Laško syncline in the Moravče valley,76 in the immedi-
apnenec, ki je nastajal v globljem morju pod bazo valov,
ate vicinity of the town of Moravče, where there are outcrops of
in debelozrnati apnenec s prevladujočimi klasti debeline
fine-grained Neogene limestone of Badenian age in the area
med 0,2 in 5 milimetrov. Ti v določenih stratigrafskih
between Moravče, Rudnik, Zalog pri Moravčah and the village of
horizontih vsebujejo tudi precejšen delež terigenih zrn,
Straža. This area measures roughly 6km2. The rock is greenish-grey
ki so jih v plitvo morje prinašale tedanje reke. Neogenski
and fine-grained detritic limestone with pelagic foraminifera and
apnenci, ki izdanjajo v Sloveniji, v geološki zgodovini
occasional quartz grains. The greenish-grey colour of the rock is
niso bili izpostavljeni razmeram, ki bi omogočile popolno
due to the glauconite mineral, but when the rock is exposed to air
cementacijo kamnine, zaradi česar so ti apnenci nače-
or oxygen-rich water, glauconite discolours and turns brownish-
loma zelo porozni, kar pomeni, da je njihova specifična
orange as a consequence of the iron in glauconite. The relatively
gostota opazno nižja od na primer kraških apnencev ali
low concentration of glauconite makes the oxidised rock yellowish.
marmorja. Zaradi poroznosti je veliko lažja tudi obdelava,
Researchers in the 19th century also referred to Moravče limestone
ki predvsem v drobnozrnatih različkih omogoča natančno
as Moräutscher Tuff, Tüfferer Mergel and Moräutscher Kalk. On the
in dokaj lahko oblikovanje/klesanje. Tudi izotropnost in
geologic map of the area that marked the position and extent of this
homogenost sta med kamnoseki zelo cenjeni lastnosti
limestone for the first time,77 it was defined as Tortonian, which is
neogenskih apnencev, ki so zaradi nizke starosti (12–16
today equated with Badenian, a regional geologic stage used for the
milijonov let, Ma) načeloma manj oziroma redkeje tek-
Central Paratethys.78
tonizirani oziroma razpokani od neprimerno starejših in
The terms Tuff and Tüferer most probably refer to the greenish-grey
bolj krhkih kamnin, ki se med drugim zaradi svoje togosti
colour usually characteristic of the tuff, which misled some authors
deformirajo drugače.
to imply that the limestone contained some volcanic ash as well.
Tudi v Emoni nastopajo v manjšem deležu spomeniki iz
Massive Neogene limestone has been confirmed in the past quarry
neogenskega apnenca. Pojavljanje tega apnenca je Emoni
sites79 – at Zalog pri Moravčah, west of Straža on the northern slope
sicer najbližje v skrajnem zahodnem delu laške sinklinale v
of the ridge south of the ponds and the Stražca stream, as well as
72
73
74
75
Šašel Kos 1997, no. 85, 272–273.
Šašel Kos 1997, no. 38, 186–187.
Po V. Vodniku (1848, 88) napisi »expressas in petris calcareis, quae
Uebergangs Kalkstein (Calcaire de transition) generi adcensentur«.
Šašel Kos 1997, no. 38, 188.
76
77
78
79
Premru 1983; Topole 2003; Stražar 1979.
Kühnel 1933.
Rögl 1996.
Stražar 1979, 38–39.
136
Moravški dolini,76 v neposredni bližini Moravč, kjer izdanja
drobnozrnat neogenski apnenec badenijske starosti na
območju med Moravčami in Rudnikom ter Zalogom pri
Moravčah in vasjo Straža. Celotno območje, kjer izdanja
drobnozrnati apnenec, meri približno 6 kvadratnih
kilometrov. Gre za zelenkastosiv drobnozrnat detritični
apnenec s planktonskimi foraminiferami in posameznimi
zrni kremena. Sveži kamnini daje sivozeleno barvo mineral
glavkonit, ko pa kamnina oksidira na zraku ali v stiku z
vodo, bogato s kisikom, se mineral razbarva v rjavkasto
oranžno barvo, ki je posledica oksidacije železa v glavkonitu. Zaradi razmeroma nizke koncentracije glavkonita je
oksidirana kamnina rumenkaste barve. Raziskovalci 19.
stoletja so moravški apnenec imenovali tudi Moräutscher
Tuff, Tüfferer Mergel in Moräutscher Kalk. Tako je na geološki karti območja, na kateri sta prvič označena položaj
in obseg tega apnenca,77 ta označen kot »Torton«, ki ga
danes enačimo z badenijem, regionalno geološko stopnjo,
ki se uporablja za centralno Paratetido.78
Masivni neogenski apnenec smo na terenu potrdili na
historičnih območjih kamnolomov79 – v Zalogu pri Moravčah, zahodno od vasi Straža v severnem pobočju grebena
med ribniki in potokom Stražca ter na območju vasi Rudnik
(sl. 5). V Zalogu pri Moravčah je na zahodnem pobočju
hriba, severno ob cesti Moravče–Mošenik in vzhodno od
potoka Drtiščica, na katerem še danes stojijo ostanki
dvorca Warthenberg/Zalog (n. m. 395 m), mogoče ugotoviti
z rušo prekrite ostanke večjega kamnoloma. Domnevamo,
da so bili tu lomljeni tudi bloki za grajske stavbe,80 vidni v
njegovem ohranjenem severnem delu in v številnih hišah
in hlevih v okolici, po ustnem izročilu zgrajenih iz grajskih
ruševin. Na severnem pobočju hrbta, na koncu katerega
se razteza vas Straža, vzporedno z ribniki v dolini severno
od tega hrbta, je mogoče ugotoviti sledove pridobivanja
apnenca. Prav tako je jugozahodno od vasi Rudnik mogoče
opazovati sledove izkoriščanja apnenca.
Večino izdelkov iz te vrste apnenca tvorijo v Emoni
preprosti, neokrašeni in anepigrafski sarkofagi z nizkimi
pokrovi z vogalnimi akroteriji ali brez njih. Pogosti so tudi
stebrički in plošče za hipokavst, manj je drugih izdelkov.
Znani so na primer fragmentiran korintski kapitel iz insule
X81 in fragment malega, domnevno rimskega jonskega
Sl. 5: Položaj neogenskega apnenca na območju Moravč (E. Lozić, I. Rižnar).
Fig. 5: Neogene limestone in the Moravče area (E. Lozić, I. Rižnar).
in the area of the Rudnik village (fig. 5). At Zalog pri Moravčah, the
remains of a large quarry now covered with turf are visible to the
north of the road from Moravče to Mošenik and to the east of the
Drtiščica stream, on the west slope of the hill (395m asl) that holds
the remains of the Warthenberg/Zalog Manor. We presume that the
ashlar for the manor house80 were quarried here, exposed in the
surviving northern part, but also in the numerous houses and stables
in the vicinity that the oral tradition claims to have been built from
the ruins of the manor. The northern slope of the ridge, at the end of
which stands the village of Straža, parallel to the ponds in the valley
north of the ridge, revealed indications of limestone quarrying. Such
traces have also been observed southwest of the village of Rudnik.
This limestone was mainly used in Emona for simple, undecorated
and non-epigraphic sarcophagi with low lids with or without corner
acroteria, as well as for hypocaust pillars and slabs. It was rarely
used for other products; there is a fragment of a Corinthian capital
from Insula X,81 a fragment of a small, supposedly Roman Ionic
column with a capital,82 several votive and funerary altars83 and a
beautiful cinerary urn without a lid and imitating a wicker basket.84
All datable products can be attributed to the 3rd century, which
suggests a fairly late, probably Late Roman beginning of use of this
stone in Emona. Moravče fine-grained limestone can macroscopically
be identified in the sarcophagus now part of the stone collection
76
77
78
79
80
81
Premru 1983; Topole 2003; Stražar 1979.
Kühnel 1933.
Rögl 1996.
Stražar 1979, 38–39.
Po Valvasorju zgrajen leta 1570; gl. Stražar 1979, 119.
Schmid 1913, 129, Abb. 47.
80
81
82
83
84
Built in 1570 according to Valvasor; see Stražar 1979, 119.
Schmid 1913, 129, Abb. 47.
MGML Inv. No. S0073566; Müllner 1897, 63, Taf. II 4; Gaspari 2014, Fig. 12. Müllner
described it as eigentümlicher in the text, but defined it as Roman in the table.
We presume a non-Roman date.
AIJ 161, 182; Šašel Kos 1997, Nos. 23, 49.
NMS Inv. No. L59.
Djurić, Rižnar 137
stebra s kapitelom,82 pa tudi nekaj redkih votivnih in
in Mirje,85 in most of the sarcophagi in the lapidarium of the Narodni
nagrobnih oltarjev ter lepo oblikovana žara brez pokrova
muzej and in the numerous hypocaust pillars and slabs kept in the
v obliki pletene košare.84 Vsi izdelki, ki jih je mogoče ča-
Mestni muzej86. The lapidarium of the Narodni muzej also keeps
sovno določiti, so uvrščeni v 3. stoletje, kar verjetno kaže
two sarcophagi of coarse-grained detritic limestone with debris of
dokaj pozen začetek rabe tega kamna v koloniji. Moravški
Lithothamnium algae, bryozoa, echinoderms, bivalves and other
drobnozrnati apnenec lahko makroskopsko prepoznamo
biota. The well preserved ash chest from the northern cemetery
vsaj v sarkofagu iz lapidarija na Mirju,85 večini sarkofagov
of Emona87 is also made of the medium to coarse-grained detritic
83
iz lapidarija Narodnega muzeja Slovenije, pa tudi v števil-
limestone with Lithothamnium algae (Lithothamnium limestone)
nih stebričkih in ploščah hipokavsta v MGML.86 V lapidariju
comparable with the one use for the sarcophagi. The lid of this
Narodnega muzeja Slovenije hranijo tudi dva sarkofaga,
ash chest is made of white bryozoan limestone with up to several
izdelana iz debelozrnatega detritičnega apnenca z drobci
centimetres large rounded fragments of bryozoans, detritus of
litotamnij, briozojev, iglokožcev in druge biote. Odlično
Lithothamnium algae and frequent orbitoids. These lithotypes are all
ohranjena pepelnica s severnega grobišča87 je prav
characteristic of Badenian and most probably crop out somewhere
tako izdelana iz srednje- do grobozrnatega detritičnega
in the vicinity of Moravče, but have thus far not been located as the
apnenca z litotamnijskimi algami (litotamnijski apnenec),
area is mostly covered by turf, forest or crops.
ki ga je mogoče primerjati s tistim, uporabljenim za
Not all the lithotypes have actually been confirmed in the
sarkofage. Pokrov te pepelnice je izdelan iz belega
vicinity of Moravče, hence another possibility should be taken into
briozojskega apnenca z do nekaj centimetrov velikimi
consideration: the coarse-grained Lithothamnium limestone might
zaobljenimi fragmenti briozojev, detritom litotamnijskih
also come from the Tuhinj syncline around Kamnik, where Badenian
alg in pogostimi orbitoidi. Ti litotipi so vsi značilni za
limestone is interstratified with clastites.88
badenij in zelo verjetno izdanjajo v bližini Moravč, vendar
doslej na terenu še niso bili potrjeni, ker jih prekrivajo
Conglomerate
travniki, gozd in polja.
The Mestni muzej keeps a small fragment of a column shaft89 and
Ker vsi litotipi niso bili potrjeni v okolici Moravč, bi bilo
two fragmented floor slabs90 of medium-grained conglomerate with
treba upoštevati še drugo možnost. Grobozrnat litota-
multi-coloured and mainly carbonate pebbles. The sandy-silty matrix
mnijski apnenec bi namreč lahko prišel tudi iz Tuhinjske
is red to brick red, which renders the stone highly decorative. All
sinklinale okoli Kamnika, kjer je badenijski apnenec
are without context, but doubtlessly from Ljubljana. Of the same
interstratificiran s klastiti.88
conglomerate, the Narodni muzej keeps a fragment of an entablature
block with an architrave with two fasciae and a plain frieze above
Konglomerat
it, while the soffit bears vegetal decoration.91 This unquestionably
Mestni muzej v Ljubljani hrani manjši fragment trupa
Roman architectural member found somewhere in Ljubljana confirms
stebra89 in dve fragmentirani talni obložni plošči,90 vse
the Roman use of this rock, which was otherwise much more frequent
brez najdiščnih podatkov, vendar nedvomno iz Ljubljane.
in post-medieval and modern times across the Gorenjska region and
Vsi predmeti so izdelani iz srednjezrnatega konglomerata z
in Ljubljana.92
raznobarvnimi, v glavnem karbonatnimi prodniki. Peščeno
The rock is Škofja Loka Conglomerate quarried on the hill of
Kamnitnik in Škofja Loka; the composition of the conglomerate and
82
83
84
85
86
87
88
89
90
MGML akc. št. S0073566; Müllner 1897, 63, Taf. II 4; Gaspari 2014,
sl. 12. Müllner ga v besedilu označuje z besedo »eigentümlicher«,
na tabeli pa definira kot rimskega. Mi bi se opredelili proti njegovi
rimski starosti.
AIJ 161, 182; Šašel Kos 1997, nos. 23, 49.
NMS inv. št. L 59.
Sarkofag iz malega lapidarija na Mirju je bil vzorčen, vzorec pa kaže
tesno sorodnost z moravškim apnencem s severnega pobočja
grebena vzdolž ribnikov, nekaj sto metrov južno od Zaloga pri
Moravčah. Za vzorec se zahvaljujemo MGML in B. Županek.
Ti grobo izdelani stebrički, visoki običajno 2 pedes, izvirajo s
Schmidovih izkopavanj (Schmid 1913). Domnevamo, da so tam
omenjani »Lehmpfeiler« in »Lehmplatten« v resnici prav ti, izdelani
iz neogenskega apnenca.
Izkopavanje Potniški center Ljubljana 2007–8 (T. Mulh), objavljena
fotografija v Emona 2014, sl. 137.
Premru 1983.
MGML akc. št. S0079971.
MGML akc. št. S0078588, izkopavanja Plesničar 1968–70 na
emonskem forumu.
the origin of its pebbles has already been published by Ramovš.93 We
presume that it became popular in Emona in Late Antiquity, when
85
86
87
88
89
90
91
92
93
The sarcophagus from the small collection of stones in Mirje was sampled and
the results show great similarity with Moravče limestone from the northern
slope of the ridge south of the ponds, several hundred metres south of Zalog pri
Moravčah. Sampling was kindly permitted by the MGML and B. Županek.
These roughly made pillars of Neogene limestone, usually two pedes high, were
unearthed during Schmid’s excavations (Schmid 1913), presumably the very
same that Schmid mentions as Lehmpfeiler and Lehmplatten.
Excavations at Potniški center Ljubljana 2007–8 (T. Mulh), photograph published
in Emona 2014, Fig. 137.
Premru 1983.
MGML Acc. No. S0079971.
MGML Acc. No. S0078588, the 1968–70 excavations at the forum directed by
Plesničar-Gec.
NMS Inv. No. L 216.
Ramovš 1954.
Ramovš 1968; Čretnik, Golež 2010.
138
vezivo v tem konglomeratu je rdeče do opečnatordeče, kar
there was a taste for Mediterranean coloured marbles and other
daje kamnini visoko dekorativno vrednost. Narodni muzej
decorative rocks in architecture. Mediterranean marbles being costly,
Slovenije hrani fragment iz te kamnine izdelanega ogredja
they were often replaced by similar rocks, i.e. substitution marbles.94
stebrišča z arhitravom z dvema fascijama ter praznim
Škofja Loka Conglomerate is very similar in appearance to a rock
frizom nad njim, ki ima spodnjo ploskev okrašeno z vege-
that was very popular in Late Antiquity, quarried at Akrini (Kozani,
tabilnim okrasom. Ta nedvomno rimskodobni arhitekturni
Greece)95 and today known as breccia policroma della vittoria. Its
fragment, odkrit nekje v Ljubljani, potrjuje rimskodobno
imitation in mosaic can also be found on the well-known floor mosaic
rabo kamnine, ki je bila sicer pogosto uporabljana v
from Drnovo.96
91
novoveških in modernih arhitekturah na Gorenjskem in v
Tuf
Ljubljani.92
Kamnina je škofjeloški konglomerat, lomljen na hribu
The Mestni muzej keeps at least one fragmented slab97 of a green
Kamnitnik v Škofji Loki, katere sestavo prodnikov podaja
pyroclastic rock usually determined as Peračica Tuff, with the quarry
Ramovš.93 Domnevamo, da je postal v Emoni priljubljen
closest to Emona located near Črnivec in the Gorenjska region.
v pozni antiki, ko se v arhitekturah nasploh poudarjeno
Pieces of this stone were also used in Emona for opus signinum
uporablja dekorativne kamnine, mediteranske barvne
floors.98 The stone was also used as corner ashlar, as well as
marmorje. Zaradi njihove cenovne nedosegljivosti so jih
hypocaust pillars and slabs in the Roman complex found at Mošnje
marsikje lokalno nadomeščali z njim podobnimi kamnina-
in Gorenjska.99 In this region, the tuff was mainly used in the modern
mi, nadomestnimi marmorji. Škofjeloški konglomerat je
period.100
94
močno podoben v pozni antiki zelo priljubljeni kamnini iz
kraja Akrini (Kozani, Grčija),95 znani pod imenom breccia
IMPORTED – INTERPROVINCIAL ROCKS
policroma della vittoria. Posnemano v mozaični tehniki jo
najdemo na znanem talnem mozaiku z Drnovega.96
Aurisina/Nabrežina limestone
The earliest stone used in Emona (and Nauportus) for funerary
Tuf
monuments is not Jurassic limestone or any other locally available
Mestni muzej v Ljubljani hrani vsaj eno fragmentirano
rock, but the stone most important for Aquileia at least from the
ploščo,97 izdelano iz zelene piroklastične kamnine, ki jo
early 1st century BCE onwards – Upper Cretaceous Aurisina/Nabrežina
običajno označujejo kot peračiški tuf in je bila najbližje
limestone (pietra di Aurisina).101 It corresponds with the Lipica
Emoni lomljena v bližini Črnivca na Gorenjskem. Koščki iste
Formation on the Trieste-Komen plateau.102 Its lithotypes range from
kamnine so bili v Emoni uporabljeni tudi pri izdelavi tlakov
light grey biomicrites to biosparites, compact, homogeneous and
tipa opus signinum.98 Sicer je bil ta kamen uporabljen
thick-bedded. They contain the characteristic rudists (a specific
tudi v rimski arhitekturi, odkriti v Mošnjah na Gorenjskem,
type of Cretaceous bivalves), but also occasional foraminifera
na mestu vogalnih kamnov.99 Na Gorenjskem je bila ta
and rare bryozoa. Most of these limestone varieties have excellent
kamnina v rabi predvsem v novem veku.100
physical properties also appreciated by present-day sculptors and
stonemasons. In the Roman period, this limestone was quarried in
UVOŽENE – NADPROVINCIALNE
KAMNINE
the Cava romana at Nabresina/Aurisina/Nabrežina northwest of
Trieste/Trst that still shows traces of the Roman quarrying tools on
the faces and half-finished products in the discarded material.103
Nabrežinski apnenec
The Roman-period complex of the Aurisina/Nabrežina quarry is the
Najzgodnejša kamnina, uporabljena v Emoni (Emona) in
subject of ongoing research into the materials used at Aquileia,104
v Navportu (Nauportus) za nagrobne spomenike, ni jurski
apnenec ali katera koli druga lokalna kamnina. Za te
91
92
93
94
95
96
97
NMS inv. št. L 216.
Ramovš 1954.
Ramovš 1968; Čretnik, Golež 2010.
Russel 2013, 166.
Lazzarini 2007, 245–252.
Djurić 1976, 565–566.
Vel. 45 x 40/21 x 7 cm, PN 3729 ½, najverjetneje plošča za
hipokavst.
98 Nova izkopavanja na Slovenski cesti (2015) na območju insule XIII
so odkrila manjši tlak s takimi vključki.
99 Lux 2008, Košir 2011, Lavrič 2015..
100 Za to rabo glej Avguštin 1970–71; Ramovš 1973.
94
95
96
97
98
99
100
101
102
103
104
Russel 2013, 166.
Lazzarini 2007, 245–252.
Djurić 1976, 565–566.
Size 45 × 40/21 × 7, PN 3729 ½, most probably a hypocaust slab.
A floor with such pieces was found in Insula XIII during the 2015 excavation at
Slovenska cesta.
Lux 2008, Košir 2011, Lavrič 2015.
On such use see Avguštin 1970–71; Ramovš 1973.
For Aurisina limestone see Carulli, Onofri 1969; Cucchi, Gerdol 1986; Maritan,
Mazzoli, Melis 2003; Geositi FVG 2010.
See Jurkovšek 2010 with references.
Bonetto, Previato 2013, 148.
Bonetto, Previato 2013; Previato, Bonetto, Mazzoli, Maritan 2014; Previato 2015.
Djurić, Rižnar 139
spomenike je bila uporabljana kamnina, ki je bila vsaj od
but it has also provided a fair amount of data on the infrastructure,105
začetka 1. stoletja pr. kr. št. najpomembnejša kamnina
as well as the products made of this stone.106 Along the route across
Akvileje (Aquileia) – zgornjekredni nabrežinski apnenec
the Razdrto and (later) Hrušica Passes, these products arrived to
(pietra di Aurisina),101 ki mu na Tržaško-komenski planoti
Emona, which seems to be the easternmost point of its distribution.
ustreza lipiška formacija.102 Gre za zelo čiste biomikritne
The main distribution area of Aurisina/Nabrežina limestone is the Po
do biosparitne apnence, kompaktne, homogene, stratifi-
Valley at least to Ticinum (present-day Pavia)107 in the west.
cirane v debelih plasteh, svetlosive osnove. Značilni fosili
The earliest Roman funerary monument from the Ljubljana area,
v njih so predvsem rudisti različnih velikosti in podrejeno
the tombstone of Titus Caesernius Diphilus,108 dated to the time prior
foraminifere in redki briozoji. Ti apnenci imajo odlične
to the construction of the city on the left bank of the Ljubljanica,109
petrografske, kemično-mineralne in fizikalno-mehanske
is made of Aurisina/Nabrežina limestone. This stone was also used
lastnosti, hkrati sta zanje značilni kompaktnost in odlična
to make the boundary stone between the territories of Aquileia and
obstojnost.
Emona found in the River Ljubljanica at Bevke,110 the stela (possibly
Apnenec je bil lomljen v kamnolomu Cava romana v
a cenotaph) for Titus Iunius Montanus,111 the tombstone for the slave
Nabrežini (Nabresina/Aurisina) severozahodno od Trsta,
Flavus,112 the small votive aedicula dedicated to Aecorna,113 numer-
kjer so bili na stenah odkriti antični sledovi kamnoseškega
ous situla-like cinerary urns,114 a Composite capital and a fluted
orodja in v odpadnem materialu polizdelki.
column shaft from the civil basilica,115 as well as the large fluted
103
Rimskodobni
kompleks nabrežinskega kamnoloma je sicer predmet
novih raziskav, vezanih na materiale, uporabljane v
pilaster kept in the Narodni muzej.116
These monuments reveal that, in the time when the local quarries
Akvileji,104 že nekaj časa pa je znanih nekaj podatkov tudi
of Jurassic limestone were not yet open, the inhabitants of Emona
o tamkajšnji infrastrukturi,105 medtem ko posebej potekajo
were supplied with such products by the imports from Aurisina/
raziskave o izdelkih iz tega kamna.106 Ti so po cesti prek
Nabrežina, which continued to be imported for some time after the
Razdrtega in (pozneje) Hrušice prispeli vse do Emone, ki se
zdi njihova najvzhodnejša točka širitve. Sicer so bili izdelki
iz nabrežinskega apnenca razširjeni predvsem po celotni
Padski nižini vsaj do Ticinuma (mod. Pavia)107 na zahodu.
Sploh najzgodnejši rimski nagrobni spomenik z območja
Ljubljane, nagrobna plošča Tita Cezernija Diphila (T.
Caesernius Diphilus),108 ki je datirana v obdobje pred
105
106
107
108
109
postavitvijo mesta na levem bregu Ljubljanice,109 je izdelan
iz nabrežinskega apnenca. Iz tega apnenca so izdelani
mejnik iz Ljubljanice pri Bevkah,
110
nagrobna stela (morda
kenotaf) Tita Iunia Montana,111 stela sužnja Flava,112 mala
votivna kapelica, posvečena Ekorni (Aecorna),113 številne
110
111
112
113
114
115
101 O nabrežinskem apnencu glej Carulli, Onofri 1969; Cucchi, Gerdol
1986; Maritan, Mazzoli, Melis 2003; Geositi FVG 2010.
102 Glej Jurkovšek 2010 s tam navedeno literaturo.
103 Bonetto, Previato 2013, 148.
104 Bonetto, Previato 2013; Previato, Bonetto, Mazzoli, Maritan 2014;
Previato 2015.
105 Maselli Scotti 1976; 1982; Flego, Rupel, Župančič 2001.
106 Npr. Cigaina 2013.
107 Glej npr. Gorrini, Robino 2015; Bonetto, Previato 2013.
108 Šašel Kos 1997, no. 3, 122–125.
109 O možnih interpretacijah naselja pred kolonijo na levem bregu reke glej
Slapšak 2015 in Šašel Kos 2015 ter tam navedeno starejšo literaturo.
110 Šašel Kos 2002.
111 Šašel Kos 1997, no. 36, 183–185.
112 Šašel Kos 1997, no. 51, 214–216.
113 Šašel Kos 1997, no. 5, 129–130.
116
Maselli Scotti 1976; 1982; Flego, Rupel, Župančič 2001.
E.g. Cigaina 2013.
See e.g. Gorrini, Robino 2015; Bonetto, Previato 2013.
Šašel Kos 1997, No. 3, 122–125.
For the possible interpretations of the settlement before the colony on the
left bank of the Ljubljanica see Slapšak 2015 and Šašel Kos 2015, with earlier
literature.
Šašel Kos 2002.
Šašel Kos 1997, No. 36, 183–185.
Šašel Kos 1997, No. 51, 214–216.
Šašel Kos 1997, No. 5, 129–130.
NMS Inv. Nos. 65, 73; MGML 510:LJU; 0048561, 0048562, 0048573, 0051186,
0051188.
Plesničar-Gec 2006, 46, Fig. 29. Reconstruction published in Gaspari 2014, Fig.
199.
Description of the sample of the fluted column shaft from the civil basilica (B.
Jurkovšek, I. Rižnar): Fine-grained bioclastic limestone of the ‘unito’ type that
contains fragments of rudist shells and miliolids. Grains are angular to poorly
rounded. Grains are well sorted and measure up to 2mm. The matrix is washed,
the intergranular pores filled up to 95% with transparent calcite cement. The
rock is thus porous, the volume of the pores estimated at 5%. The limestone
can be ascribed a relatively high energy index (3–4), the light colour indicates
a well-aired environment of an open shelf. The fossil content is represented
by chronologically uncharacteristic biota (miliolids and rudist fragments are
not fossils that would point to a precise age) that indicates a Cretaceous age.
In spite of this, if assuming the origin in western Slovenia and the Kras, the
stone can be attributed to the Lipica Formation, more precisely its so-called
productive horizon or the central part dominated by bioclastic varieties of
platform limestone containing the above-enumerated allochems. In the Italian
part of the Kras, the Lipica Formation is represented by the upper part of socalled Aurisina limestones known as Calcari di Aurisina in Italian literature. As
the name suggests, they can also be found at Aurisina, in the Aurisina quarry
itself. The limestones of the productive horizon of the Lipica Formation that
also crop out may include lenses or beds of less porous limestones, which are,
of course, of a higher quality and particularly useful for architectural members
exposed to the weather; the sample discussed here, however, is of a porous
limestone variety of the Lipica Formation.
NMS Inv. No. L 168.
140
situlaste žare,114 kompozitni kapitel in kanelirani steber iz
local quarries were opened.117 Later, Aurisina/Nabrežina products
civilne bazilike,
were only imported on rare and exceptional occasions. One such
115
pa tudi veliki kanelirani pilaster v NMS.
116
Spomeniki kažejo, da so potrebe po kamnitih izdelkih v
času, ko lokalni kamnolomi jurskega apnenca še niso bili
odprti, prebivalci Emone zadovoljevali z uvoženimi izdelki
exception is the architectural furnishings of the civil basilica dated
to the Severan period.118
Together with the products of Aurisina/Nabrežina limestone
iz Nabrežine, ki so jih uvažali še nekaj časa po začetku
and most probably from the same area, Emona in the early times
delovanja emonskih kamnolomov.117 Pozneje so nabre-
of the colony also received products of a specific, marble-like rock
žinske izdelke uvažali le poredko in izjemoma. Poseben
characteristic of karst environments, i.e. calcareous flowstone. One
tak primer pomeni arhitektonska oprema civilne bazilike,
such product is the already mentioned stela made of reddish-brown
datirana v severski čas.
flowstone put up by a soldier of Legio XV,119 as well as two other
118
Skupaj z izdelki iz nabrežinskega apnenca so v zgo-
products of pink flowstone, one a tombstone for Urbana120 and the
dnjem času kolonije prišli, najverjetneje z istega območja,
other a small votive inscription dedicated to Aecurna.121 Flowstone
tudi izdelki iz posebne, marmorju podobne kamnine,
was used also for the decorative architectural elements.122
sicer značilne za kraška okolja – sige. Omenjen je bil že
nagrobnik iz rdečkastorjave sige, ki ga je postavil vojak
Eastern Alpine white marble
XV. legije.119 Temu lahko pridružimo še dva kosa iz rožnate
There are a number of known Roman quarries of Eastern Alpine white
sige, nagrobnik Urbane120 in mali votivni napis Ekurni
marble123, but only those at Gummern124 near Villach/Beljak and, from
(Aecurna).
the early 2nd century onwards, on the Pohorje Hills125 are interregional
121
Siga je bila uporabljena tudi za dekorativne
arhitektonske elemente.
122
and interprovincial and hence possible sources of the products
in Emona. The deposits of white marble are located fairly far from
Emona, particularly those at Gummern, a connection with which is
further hindered by a less convenient transport route.
114 NMS inv. št. 65, 73; MGML 510:LJU; 0048561, 0048562, 0048573,
0051186, 0051188.
115 Plesničar Gec 2006, 46, sl. 29. Rekonstrukcija, objavljena v Gaspari
2014, sl. 199.
Opis vzorca iz kaneliranega stebra civilne bazilike (B. Jurkovšek,
I. Rižnar): Drobnozrnat bioklastičen apnenec tipa »unito«, ki
vsebuje odlomke rudistnih lupin in miliolid. Zrna so oglata do delno
zaobljena. Zrna so dobro sortirana in merijo do 2 mm. Matriks je
izpran, medzrnske pore pa so do 95 % zapolnjene s prozornim
kalcitnim cementom. Kamnina je torej porozna, volumen por
pa ocenjujemo na 5 %. Apnencu lahko pripišemo razmeroma
visok energijski indeks (3–4), svetla barva pa kaže na dobro
prezračeno okolje odprtega šelfa. Fosilni inventar predstavlja
zgolj neznačilna biota (miliolide in odlomki rudistov niso fosili,
ki bi natančneje določali starost apnenca), ki kaže na kredo.
Kljub temu lahko apnenec, če predpostavimo njegov izvor v
zahodni Sloveniji oziroma na Krasu, uvrstimo v Lipiško formacijo,
natančneje v t. i. produktivni horizont oziroma njen osrednji del, v
katerem prevladujejo bioklastični različki platformskega apnenca,
ki vsebuje zgoraj naštete alokeme. Na območju italijanskega
dela Krasa predstavlja Lipiška formacija ekvivalent zg. delu t. i.
nabrežinskih apnencev, ki so v italijanski literaturi poimenovani
Calcari di Aurisina. Kot že ime pove, se nahajajo tudi v Nabrežini
oziroma prav v nabrežinskem kamnolomu. Apnenci produktivnega
horizonta Lipiške formacije, ki izdanjajo tudi v nabrežinskem
kamnolomu, lahko vsebujejo tudi leče oziroma plasti manj
poroznih apnencev, ki so seveda boljše kvalitete predvsem za
arhitekturne elemente, izpostavljene vremenskim vplivom, vendar
pa obravnavani vzorec pripada poroznim, torej nekoliko slabšim
različkom apnenca Lipiške formacije.
116 NMS inv. št. L 168.
117 Primer nagrobne plošče Vibunnie Matrone (Šašel Kos 1997, no. 60)
iz podpeškega apnenca, ki posnema zgodnje nagrobne plošče iz
nabrežinskega apnenca, bi lahko kazal na sočasni obstoj dveh
kamnoseških produkcij v Emoni.
118 Plesničar Gec 2006, 46.
119 Šašel Kos 1997, no. 38, 186–187.
120 Šašel Kos 1997, no. 58, 226–228.
121 Šašel Kos 1997, no. 4, 127–128.
122 MGML hrani bazo vogalnega polpilastra iz sige; inv. št. 510:LJU;
0059560.
Thirteen marble monuments kept in the Narodni muzej126 were
sampled and characterised in 2003 by Harald W. Müller.127 The
results have shown the typical chronological and quantity ratio
between Gummern and Pohorje marbles. The early monuments, i.e.
both fragmented Imperial inscriptions from CE 14/15,128 the stela
for the Claturnii,129 the funerary altar for L. Rufius130 and the votive
altar dedicated to Mater Magna,131 are made of Gummern marble,
while the monuments dating from the early 2nd century onwards are
predominantly made of Pohorje marble.132 These results confirm the
general impression on the importance of the city and the wealth of
117 The tombstone for Vibunnia Matrona (Šašel Kos 1997, No. 60) is made of Podpeč
limestone, but imitates the early tombstones of Aurisina/Nabrežina limestone
and might thus indicate a contemporaneous activity of two stone productions
in Emona.
118 Plesničar-Gec 2006, 46.
119 Šašel Kos 1997, No. 38, 186–187.
120 Šašel Kos 1997, No. 58, 226–228.
121 Šašel Kos 1997, No. 4, 127–128.
122 MGML keeps a basis of a corner half-pilaster made of flowstone; Inv. No.
510:LJU;0059560.
123 Djurić, Müller 2009.
124 Müller 2007.
125 For the distribution along the Rivers Drava and Danube see Djurić 2005; Djurić,
Davidović, Maver, Müller 2006; Djurić, Filipović, Müller 2009.
126 Eleven of them were found in Emona: Šašel Kos 1997, Nos. 20, 34, 35, 48, 50, 56,
68, 75, 105, p. 485-L170; NMS Inv. No. L 205 (Istenič 2012).
127 Unpublished; the results were presented at a workshop entitled Naravoslovne
raziskave premične arheološke dediščine v Sloveniji 1998–2008, organised by
the NMS, 18 February 2009 (B. Djurić, Karakterizacija vzhodnoalpskih marmorjev v
Sloveniji: stanje in rezultati).
128 AIJ 170 a, b; CIL III 10768; Šašel Kos 1997, Nos. 34, 35.
129 AIJ 184; CIL III 3858; Šašel Kos 1997, No. 50.
130 AIJ 194; CIL III 3870; Šašel Kos 1997, No. 56.
131 CIL III 14354, 8; Šašel Kos 1997, No. 20.
132 Šašel Kos 1997, No. 68, p. 485-NMS Inv. No. L170; Istenič 2012, NMS Inv. No. L 205.
Djurić, Rižnar 141
Vzhodnoalpski beli marmor
its inhabitant in the 1st century, when a significantly higher number
Rimskih kamnolomov vzhodnoalpskega belega marmorja
of monuments was made of more precious, imported stones includ-
je znanih veliko,123 vendar se kot nadregionalni in nadpro-
ing Gummern marble, while Pohorje quarries only supplied the army
vincialni, tisti torej, na katerih izdelke lahko računamo v
camp and canabae of Poetovio.133
Emoni, kažejo samo kamnolom v Gummernu124 pri Beljaku
in od zgodnjega 2. stoletja naprej kamnolomi Pohorja.
The overview of the surviving architectural remains, primarily
of column shafts that are heaviest for transport, has shown that
125
Nahajališča belega marmorja ležijo precej daleč od
the public and private architecture of Emona was almost devoid
Emone in predvsem Gummern je bil od Emone zaradi težje
of marble. The marble semi-finished products of bases, capitals,
transportne poti bolj oddaljen kot Pohorje.
shafts, entablature and the like were only rarely imported to Emona.134 Marble was, however, Eastern Alpine marbles included, used
Karakterizacija trinajstih marmornih spomenikov, hranjenih v NMS,
126
ki jo je leta 2003 izdelal Harald W. Müller,
127
je pokazala značilno časovno in količinsko razmerje
for decoration as opus sectile wall and floor veneering, as well as
associated plinths.135
med gummernskim in pohorskim marmorjem v Emoni. Vsi
zgodnji spomeniki, oba fragmentirana cesarska napisa
Mediterranean marbles
iz leta 14/15,128 nagrobna stela Claturnijev,129 nagrobna
Mediterranean marbles, either white or coloured, are poorly repre-
ara L. Rufija130 in votivna ara Mater Magnae,131 so izdelani
sented in Emona. They have thus far been found as opus sectile
iz gummernskega marmorja, medtem ko so spomeniki,
flooring, wall veneer and associated plinths,136 as well as statues137
nastali od zgodnjega 2. stoletja naprej, predvsem iz
and at least one small votive altar.138
pohorskega marmorja.
132
Ti podatki potrjujejo splošen vtis
The opus sectile decoration in at least one of the buildings in
o pomenu mesta in premoženju meščanov v 1. stoletju, ko
Emona included slabs of marmor lacedaemonium (= porfido verde
je bilo precej večje število spomenikov izdelanih iz drago-
antico);139 they were unearthed during the 2009–2011 excavations in
cenih, uvoženih kamnin, tudi gummernskega marmorja, in
a building at Kongresni trg.140
ko so pohorski kamnolomi služili le legijskemu taboru in
kanabam Poetovione (Poetovio).133
Pregled ohranjenih arhitekturnih delov, predvsem
stebrov, ki so za transport najtežji izdelki, kaže, da javna
in privatna arhitektura v Emoni skoraj ne pozna marmorjev.
Marmorne polizdelke baz, kapitelov, teles stebrov, delov
ogredja ipd. so v Emono uvažali precej redko.134 So pa
jih, tudi vzhodnoalpske marmorje, uporabljali v obliki
123 Djurić, Müller 2009.
124 Müller 2007.
125 Za razširjenost vzdolž Drave in Donave glej Djurić 2005; Djurić,
Davidović, Maver, Müller 2006; Djurić, Filipović, Müller 2009;
126 Iz Emone jih izvira enajst: Šašel Kos 1997, nos. 20, 34, 35, 48, 50,
56, 68, 75, 105, str. 485 – L 170; NMS inv. št. L 205 (Istenič 2012).
127 Neobjavljeno, rezultati so bili predstavljeni v predavanju na
delavnici Naravoslovne raziskave premične arheološke dediščine
v Sloveniji 1998–2008, v organizaciji NMS, 18. februarja 2009 (B.
Djurić, Karakterizacija vzhodnoalpskih marmorjev v Sloveniji: stanje
in rezultati).
128 AIJ 170 a, b; CIL III 10768; Šašel Kos 1997, nos. 34, 35.
129 AIJ 184; CIL III 3858; Šašel Kos 1997, no. 50.
130 AIJ 194; CIL III 3870; Šašel Kos 1997, no. 56.
131 CIL III 14354,8; Šašel Kos 1997, no. 20.
132 Šašel Kos 1997, no. 68, str. 485 – NMS inv. št. L 170; Istenič 2012,
NMS inv. št. L 205.
133 Glej npr. Djurić 2008.
134 Korintski kapitel nagrobnega stebra za bronast kip »Emonca«,
izdelan iz pohorskega marmorja, je bil namenjen specifičnemu
nagrobnemu spomeniku, ne arhitekturi. Je pa v Plečnikovo
piramido v obzidju Emone na Mirju vzidan fragment marmornega
ogredja (?), ki bi lahko potrjeval sporadično rabo marmornih
arhitekturnih elementov v Emoni. Med izkopavanji septembra leta
2015 na Slovenski cesti (območje insule XIII) odkrit fragmentiran
marmorni korintski(?) kapitel potrjuje tako rabo.
133 See e.g. Djurić 2008.
134 The Corinthian capital of Pohorje marble found together with the gilded bronze
statue of the so-called Emonec (Istenič 2012) formed part of a funerary column
and not a building. A sporadic use of marble architectural members for buildings
can nevertheless be presumed on the basis of a fragment of a marble cornice
now built into Plečnik’s pyramid in Mirje and fragments of a marble Corinthian(?)
capital found in September 2015 during the excavations at Slovenska cesta
(Insula XIII).
135 The numerous fragments of Mediterranean marble that Plečnik had built into the
small stone collection in a room within the city walls in Mirje include those of
Eastern Alpine marbles. Wall and floor veneer panels of these marbles were also
found during the 2013 excavations at Gregorčičeva 1 (Magelan skupina 2013).
136 See Fn. 124.
137 E.g. the imperial portrait of Constantius Chlorus?; see Osvald 2014.
138 Šašel Kos 1997, No. 4, pp. 127–128; the fine-grained marble may be Carrara
bardiglio (pers. comm. W. Prochaska).
139 Lazzarini 2007, 45–69.
140 The information was kindly provided by M. Horvat from the MGML.
142
dekorativnih obložnih (stenskih in talnih) plošč tehnike
opus sectile in za vogalne profile.135
Mediteranski marmorji
Mediteranski marmorji, beli in barvni, so v Emoni slabo
zastopani. Doslej so bili odkriti le v obliki dekorativnih
obložnih (stenskih in talnih) plošč (opus sectile) in talnih
profilov,136 v obliki kipov,137 vsaj v enem primeru pa tudi v
obliki male votivne are.138
Vsaj v enem primeru je bil za okras stavbe v tehniki
opus sectile uporabljen marmor lacedaemonium (= porfido
verde antico),139 odkrit med izkopavanji v letih 2009–2011
v stavbi na Kongresnem trgu.140
135 Med številnimi fragmenti mediteranskega marmorja, ki jih je J.
Plečnik vgradil v mali lapidarij znotraj emonskega obzidja na Mirju,
so tudi vzhodnoalpski marmorji. Izkopavanja na Gregorčičevi 1 leta
2013 (Magelan skupina 2013) so med drugim odkrila dele obložnih
elementov iz vzhodnoalpskega marmorja.
136 Glej op. 124.
137 Npr. cesarski portret Konstancija Klora (?); glej Osvald 2014.
138 Šašel Kos 1997, no. 4, str. 127–128; finozrnati marmor je morda
Carrara bardiglio (ustno W. Prochaska).
139 Lazzarini 2007, 45–69.
140 Za podatek se zahvaljujemo M. Horvatu iz MGML.
Djurić, Rižnar 143
Literatura
AA.VV. 2014, Platy limestones. Università degli
Studi di Trieste: Trieste. (http://roofofrock.eu/
media/platy-limestones/#1)
AVGUŠTIN, Cene 1970–71, Zeleni kamen v gorenjski
arhitekturi. V: Slovenski etnograf 23–24, str. 39–51.
BONETTO, Jacopo, Caterina PREVIATO 2013,
Trasformazioni del paesaggio e trasformazioni della
città: le cave di pietra per Aquileia. V: G. Cuscito, Le
modificazioni del paesaggio nell’Altoadriatico tra
pre-protostoria ed altomedioevo, Editreg: Trieste
(Antichità Altoadriatiche LXXVI), str. 141–162.
CARULLI, Giovanni Battista, Roberto ONOFRI 1969, I
marmi del Carso. Del Bianco: Udine.
CIGAINA, Lorenzo 2013, Von stehenden Steinplatten
zu ‘stehenden Soldaten’. Die Typologie der
Grabstelen aus Aquileia vom 2. bis zum 4. Jh. n. Chr.
V: Akten der Tagung “Römische Steindenkmäler im
Alpen-Adria-Raum”, v tisku.
CUCCHI, Franco, Santo GERDOL (ur.) 1986, I marmi
del Carso triestino. Camera di C.I.A.A. di Trieste:
Trieste.
ČRETNIK, Janko, Mateja GOLEŽ 2010, Kamnitnik
– nahajališče škofjeloškega konglomerata. DEDI
– digitalna enciklopedija naravne in kulturne
dediščine na Slovenskem, http://www.dedi.
si/dediscina/389-kamnitnik-nahajalisceskofjeloskega-konglomerata
DEBELJAK, Irena, Stranko BUSER 1997, Litiotidne
školjke v Sloveniji in njihov način življenja. V:
Geologija 40, str. 11–16.
DJURIĆ, Bojan 1976, Antični mozaiki na ozemlju SR
Slovenije. V: Arheološki vestnik 27, str. 537–625.
DJURIĆ, Bojan 2005, Poetovio and the Danube
marble trade. V: M. Mirković (ur.), Römische Städte
und Festungen an der Donau : Akten der regionalen
Konferenz, Beograd 16.–19. Oktober 2003,
Filozofski fakultet: Beograd, str. 75–82.
DJURIĆ, Bojan 2008, Early stelae from Poetovio and
the marble studies. V: Ch. Franek (ur.), Thiasos
: Festschrift für Erwin Pochmarski zum 65.
Geburtstag, (Veröffentlichungen des Instituts für
Archäologie der Karl- Franzens-Universität Graz,
Bd. 10), Phoibos: Wien, str. 159–165
DJURIĆ, Bojan, Jasmina DAVIDOVIĆ, Andreja MAVER,
Harald W. MÜLLER 2006, Stone use in Roman towns:
resources, transport, products and clients: case
study Sirmium: first report. V: Starinar 56, str.
103–137.
DJURIĆ, Bojan, Harald W. MÜLLER 2009, White
marbles in Noricum and Pannonia: an outline of the
roman quarries and their products. V: Ph. Jockey,
Leukos lithos : marbres et autres roches de la
Méditerranée antique : études interdisciplinaires
: Actes du VIIIe Colloque International de
l’Association for the study of marble and other
stones used in antiquity (ASMOSIA), Aix-enProvence, 12-18 juin 2006 = Leukos lithos :
Ancient marble and stones : interdisciplinary
studies on Mediterranean : Proceedings of the
VIIIth International Conference of the Association
for the study of marble and other stones used in
antiquity (ASMOSIA). Maisonneuve & Larose: Paris,
str. 111–127.
DJURIĆ, Bojan, Harald W. MÜLLER, Slavica FILIPOVIĆ
2009, Karakterizacija mramora rimskih spomenika
Murse. V: Osječki zbornik 29, str. 9–18.
DOLAR-MANTUANI, Ljudmila 1937, Peračiški tuf. V:
Vesnik Geološkog instituta kraljevine Jugoslavije 5,
str. 142–143.
DOZET, Stevo, Tea KOLAR-JURKOVŠEK 2007,
Spodnjetriasne plasti na južnovzhodnem obrobju
Ljubljanske kotline, osrednja Slovenija. V: RMZ –
Materials and Geoenvironment 54, 3, str. 361–386.
EMONA 2014, Emona: mesto v imperiju. MGML:
Ljubljana.
FLEGO, Stanko, Lidija RUPEL, Matej ŽUPANČIČ 2001,
Contributo alla conoscenza dei siti archeologici sul
declivio tra Sistiana e Grignano. V: Annales. Series
Historia et Sociologia 11, 1, str. 157–180.
GALE, Luka 2014, Lower Jurassic foraminiferal
biostratigraphy of Podpeč Limestone (External
Dinarides, Slovenia). V: Geologija 57/2, str.
119–146.
GALE, Luka 2015, Microfacies characteristics of the
Lower Jurassic lithiotid limestone from northern
Adriatic Carbonate Platform (central Slovenia). V:
Geologija 58/2, str. 121–138.
GASPARI, Andrej 1998, Ali je bila barjanska
Ljubljanica v preteklosti regulirana? V: Argo 41, str.
30–38.
GASPARI, Andrej 2010, “APUD HORRIDAS GENTIS”.
Začetki rimskega mesta Colonia Iulia Emona. MGML:
Ljubljana.
GASPARI, Andrej 2014, Prazgodovinska in rimska
Emona. MGML: Ljubljana.
GASPARI, Andrej, Iris BEKLJANOV ZIDANŠEK, Jure
KRAJŠEK, Rene MASARYK, Alenka MIŠKEC, Matjaž
NOVŠAK 2014, Novejša arheološka spoznanja o
Emoni med zatonom prazgodovinske skupnosti in
gradnjo rimskega mesta (druga polovica 1. stol. pr.
n. št. in začetek 1. stol. n. št.). V: Emona: mesto v
imperiju. MGML: Ljubljana, str. 135–165.
GASPARI, Andrej, Miran ERIČ 2007, Arheološki
podvodni pregled struge reke Ljubljanice ob ledini
Široka pri Podpeči. ZVKDS: Ljubljana (neobjavljeno
poročilo).
GEOSITI FVG 2010, http://www.geoscienze.units.it/
geositi/vedigeo1.php?ID_GEO=207.
GORRINI, Maria Elena, Mirella T. A. ROBINO 2015, The
sarcophagi of Ticinum (Pavia): A Preliminary Report.
V: B. Porod, G. Koiner (ur.), Römische Sarkophage.
Akten des Internationalen Werkstattgesprächs
11.–13. Oktober 2012 (Graz), Schild von Steier,
Beiheft 5, str. 112–125.
HIRT, Alfred Michael 2010, Imperial mines and
quarries in the Roman world. Oxford UP: Oxford.
ISTENIČ, Janka 2012, Column grave monument
from Emona. V: Arheološki vestnik 63, 2012, str.
149–175.
JURKOVŠEK, Bogdan 2010, Geološka karta
severnega dela Tržaško-komenske planote 1 :
25.000. Geološki zavod Slovenije: Ljubljana.
KASTELIC, Vanja 2008, Petrološke in mineraloške
značilnosti peračiškega tufa. V: RMZ – Materials
and Geoenvironment, Vol. 55, No. 3, str. 377–388.
KOLAR-JURKOVŠEK, Tea, Bogdan JURKOVŠEK 1996,
Contribution to the knowledge of the Lower Triassic
conodont fauna in Slovenia. V: Razprave 4. razr.
SAZU 37/1, str. 3–21.
KOLAR-JURKOVŠEK, Tea, Bogdan JURKOVŠEK 2007,
Zgornjekarbonska flora Grajskega hriba v Ljubljani.
Late Carboniferous flora of Castle Hill in Ljubljana
(Slovenia). V: Geologija 50/1, str. 9–18.
KOŠIR, Mateja 2011, Izvor piroklastičnih kamnin
z arheološkega najdišča Mošnje. Ljubljana
(diplomsko delo, Univerza v Ljubljani).
KRAMAR, Sabina, Mojca BEDJANIČ, Breda MIRTIČ, Ana
MLADENOVIČ, Boštjan ROŽIČ, Dragomir SKABERNE,
Nina ZUPANČIČ, Barry COOPER 2015, Podpeč
limestone: a heritage stone from Slovenia. V: Global
Heritage Stone: Towards International Recognition
of Building and Ornamental Stones, Geological
Society: London (Special Publications Vol. 407), str.
219–231.
KÜHNEL, Walter 1933, Zur Stratigraphie und
Tektonik der Tertiarmulden bei Kamnik (Stein) in
Krain. V: Prirodoslovne razprave 2, str. 61–111.
LAVRIČ, Maja 2015, 3D Reconstruction of a Balneum
in a Roman Villa Rustica, Mošnje, Slovenia. V/
In: 2nd International Congress on Digital Heritage,
Granada, 28 Septemeber–2 October 2015, Volume 2.
LAZZARINI, Lorenzo 2007, Poikiloi Lithoi,
Versicvlores Macvlae: I Marmi Colorati Della Grecia
Antica. Storia, Uso, Diffusione, Cave, Geologia,
Caratterizzazione Scientifica, Archeometria,
Deterioramento. Accademi Editoriale: Pisa, Roma.
LUX, Judita 2008, Mošnje – rimska naselbina Pod
cesto. V: Varstvo spomenikov 44, str. 163–165.
MAGELAN SKUPINA 2013, http://arheoloski-biro.si/
novice/7/ljubljana_gregorciceva_1/
MANNONI, Tiziano, Enrico GIANNICHEDDA, Archeologia
della produzione. Einaudi: Torino 1996.
MARITAN, Lara, Claudio MAZZOLI, E. MELIS 2003, A
multidisciplinary approach to the characterization
of Roman gravestones from Aquileia (Udine, Italy).
V: Archaeometry 45, 3, str. 363–374.
MASELLI SCOTTI, Franca 1976, Lo scavo di un
edificio romano ad Aurisina. V: Atti e memorie della
Società istriana di Archeologia e Storia patria 76,
str. 63–80.
MASELLI SCOTTI, Franca 1982, Villa rustica (scavo
1976) – Aurisina, Duino Aurisina (Trieste). V:
Ritrovamenti archeologici recenti e recentissimi nel
Friuli Venezia Giulia, Trieste, str. 75–80.
MLAKAR, Ivan, Dragomir SKABERNE, Matija DROVENIK
1992, O geološki zgradbi in orudenju v karbonskih
kameninah severno od Litije. V: Geologija 35, str.
229–286.
MUŠIČ, Branko 1992. Zgornjepermske in
spodnjetriasne kamnine pri Skopačniku v
Želimeljski dolini. V: Rudarsko metalurški zbornik
39/1–2, str. 241–259.
MÜLLER, Harald W. 2007, Der Marmor von
Gummern und seine Bedeutung für die römischen
Provinzen Pannonien, Norikum und Rätien. V:
V. Höck, F. Lang, W. Wohlmayr (ur.), Akten zum
2. Österreichischen “Römerstein-Treffen” 2006 in
Salzburg, Phoibos Verlag: Wien, str. 33–36.
MÜLLNER, Alfons 1879, Emona, archäologische
Studien aus Krain. I.V. Kleinmayr & F. Bamberg:
Laibach.
MÜLLNER, Alfons 1897, Die Ausgrabungen in der
Spitalgasse in Laibach 1896 und 1897. V: Argo 5,
str. 63–66.
MÜLLNER, Alfons 1900, V: Argo 8, str. 204.
NOVAK, Matevž 2003, Zgornjetriasne in
spodnjejurske plasti na območju Podutika pri
Ljubljani. V: Geologija 46/1, str. 65–74.
OSVALD, Monika 2014, Poznoantična moška
portretna glava iz Emone – Konstancij Klor ali
Licinij? V: Zbornik za umetnostno zgodovino 50,
15-42.
PLESNIČAR GEC, Ljudmila 1964, Severna emonska
vrata pod traso Titove ceste v Ljubljani. V: Kronika
slovenskih mest 12, str. 67–73.
PLESNIČAR GEC, Ljudmila 1999, Urbanizem Emone.
MMLj – ZI FF: Ljubljana.
PLESNIČAR GEC, Ljudmila 2006, Emonski forum.
Založba Annales: Koper.
PREMRU, Uroš 1983, Osnovna geološka karta SFRJ
1 : 100.000, List Ljubljana. Zvezni geološki zavod:
Beograd.
144
PREVIATO, Caterina 2015, Aurisina’s limestone
in the Roman age: from Karst quarries to the
cities of the Adriatic basin. Abstracts ASMOSIA XI,
International conference, Split, Croatia, 18–22 May
2015. Sveučilište u Splitu: Split, str. 215.
PREVIATO, Caterina, Jacopo BONETTO, Claudio
MAZZOLI, Lara MARITAN 2014, Aquileia e le cave
delle regioni Alto-Adriatiche: il caso della trachite
Euganea. V: Jacopo BONETTO, Stefano CAMPOREALE,
A. Pizzo (ur.), Arqueología de la construcción
IV, Las canteras en el mundo antiguo: sistemas
de explotación y procesos productivos, Mérida
(Anejos de archivo español de arqueología LXIX),
str. 149–166.
RAKOVEC, Ivan 1932, H geologiji Ljubljane in njene
okolice. V: Geografski vestnik 8, str. 38–70.
RAKOVEC, Ivan 1955, Geološka zgodovina
ljubljanskih tal. V: Zgodovina Ljubljane. Geologija in
arheologija, DZS: Ljubljana.
RAMOVŠ, Anton 1954, Nahajališča in uporaba
okrasnih kamnov na škofjeloškem ozemlju. V: Loški
razgledi 1, str. 89–98.
RAMOVŠ, Anton 1961, Geološki izleti po ljubljanski
okolici. Mladinska knjiga: Ljubljana (Mladi geolog,
3).
RAMOVŠ, Anton 1968, Škofjeloški konglomerat,
njegova sestava, fosilni ostanki in geološka
zgodovina. V: Loški razgledi 15, str. 164–179.
RAMOVŠ, Anton 1973, Peračiški tuf – okrasni kamen
v Selški dolini. V: Loški razgledi 20, str. 125–127.
RAMOVŠ, Anton 1990, Gliničan od Emone do danes.
Odsek za geologijo: Ljubljana (Geološki zbornik 9).
RAMOVŠ, Anton 2000, Podpeški in črni ter pisani
lesnobrdski apnenec skozi čas. Mineral: Ljubljana.
RIŽNAR, Igor 2010, Geološka preiskava kamnitih
zidov na območju arheološkega najdišča NUK II.
ZVKDS: Ljubljana (neobjavljen elaborat).
RÖGL, Fred 1996, Stratigraphic correlation
of the Paratethys Oligocene and Miocene.
Mitteilungen der Gesellschaft der Geologie- und
Bergbaustudenten Österreichs 41, str. 65–73.
RUSSELL, Ben 2013, The Economics of the Roman
Stone Trade. Oxford UP: Oxford.
RUTAR, Simon 1892, Zur Schiffahrt auf der Laibach.
V: Mitteilungen der Musealvereins für Krain 5, str.
65–82.
SCHMID, Walter 1913, Emona. V: Jahrbuch für
Altertumskunde VII, str. 61–188.
SCHÖNLEBEN, Janez Ludvik 1674, Aemona Vindicata
Sive Labaco Metropoli Carnioliae Vetus Aemonae
nomen Iure assertum. Typis Melchioris Haan
Typographi: Salisburgi.
SLAPŠAK, Božidar 2014, Na sledi urbanega: poti do
prve izkušnje mesta v prostoru Ljubljane. V: Emona:
mesto v imperiju. MGML, Ljubljana, str. 17–40.
STRAŽAR, Stane 1979, Moravška dolina. Življenje
pod Limbarsko goro. Moravče.
ŠAŠEL, Jaroslav 1975, Rimske ceste v Sloveniji (viae
publicae). V: Arheološka najdišča Slovenije. DZS:
Ljubljana, str. 74–104.
ŠAŠEL KOS, Marjeta 1997, The Roman inscriptions
of the National museum of Slovenia. Narodni muzej
Slovenije: Ljubljana (Situla 35).
ŠAŠEL KOS, Marjeta 2002, The boundary stone
between Aquileia and Emona. V: Arheološki vestnik
53, str. 373–382.
ŠAŠEL KOS, Marjeta 2015, Kaj se je leta 14/15
dogajalo v Emoni – cesarski napisi in upor
panonskih legij. V: Emona: mesto v imperiju. MGML:
Ljubljana, str. 79–93.
ŠTUKOVNIK, Petra, Meta DOBNIKAR, Roko ŽARNIČ
2011, Podpeški apnenec v modelu prenove
stebriščne lope Centralnega stadiona v Ljubljani. V:
Gradbeni vestnik 60, str. 193–197.
TOPOLE, Majda 2003, Geografija občine Moravče.
Založba ZRC: Ljubljana (Geografija Slovenije 7).
VALVASOR, Johann Weichard 1689, Die Ehre dess
Hertzogthums Crain. Wolfgang Moritz Endter:
Laybach.
VILFAN, Sergij 1958, Zgodovina ljubljanske mestne
hiše. Ljubljana.
VODNIK, Valentin 1848 (ur. E. H. COSTA), Copia eines
Manuscriptes des Valentin Vodnik. Itenerarium
1808, 1809. V: Mittheilungen des historischen
Vereins für Krain, str. 87–93.
VOJAKOVIĆ, Petra, Matjaž NOVŠAK, Tina ŽERJAL,
Tomaž VERBIČ, Jure KRAJŠEK, Jožica HRUSTEL,
Poročilo o predhodnih arheoloških raziskavah na
lokaciji Ljubljana – stanovanjska soseska Tribuna.
Arhej: Ljubljana (http://www.arhej.com/datoteke/
Pdf/porocilo-tribuna-08-za-objavo-koncna.pdf)
VRHOVEC, Ivan 1886, Die wohllöbl. landesfürstl.
Hauptstadt Laibach. Selbstverlag: Laibach.
ŽIŽEK, Ivan 2003, Hajndl pri Ormožu. V: D. Prešeren
(ur.), Zemlja pod vašimi nogami. Arheologija
na avtocestah Slovenije. ZVKDS: Ljubljana, str.
148–150.
Bojan Djurić
Filozofska fakulteta
Univerza v Ljubljani
Aškerčeva 2
1000 Ljubljana
bojan.djuric@ff.uni-lj.si
Igor Rižnar
Ulica bratov Martinec 40
1000 Ljubljana
igor.riznar@telemach.net