DARKO DA.ROVEC PAVEL NALDINI C E R K V E N I K R A JE P IS ALI OPIS MESTA IN ŠKOFIJE JUSTINOPOLIS LJUDSKO K O P E R Pavlu Naldiniju, ob 300. letnici izida izvirnika. PAVEL NALDINI C E R K V E N I KRAJEPIS ALI OPIS MESTA IN ŠKOFIJE JUSTINGPGLIS LJUDSKO K O P E R Redakcija: DARKO DAROVEC lil K n již n ic a A n n a l e s M a jo r a Zgodovinsko društvo za južno Primorsko Znanstveno-raziskovalno središče Republike Slovenije, Koper Škofija Koper KOPER 2 0 0 1 Già Assistente d’Italia nel Sacro suo Ord. Agost. <Sl ora Vescovo délia stessa Chiesa Giustinopolitana. Appresso G ierolam o A lbrizzi. Con Licenza de’ Superiori, e Privilegio C E R K K R A J M E S T A V E E N I I S P A L I O P I S I N Š K O F I J E J US T I N O P O L I S l j uds ko KOPER Pastoralno pisanje M onsinjorja PAVLA NALBINIJA predstavnika svetega avguštinskega reda v Italiji in škofa koprske Cerkve ! V BENETKAH M»DCC N atisnil H ieronim A lbrizzi. Z dovoljenjem in privilegijem Predstojnikov PREČA STITEM U IN BLAŽENEMU N A Z A R I J U prvemu škofu in zaščitniku mesta in škofije Koper Vašim češčenim nogam, presveti Na­ zarij, spoštljivo poklekata na teh stra­ neh koprska Cerkev in škofija. Pono­ sni sta, da ste ju v svoji apostolski go­ rečnosti ustanovili, in v Vašem mogoč­ nem zavetništvu prepoznavata svoje nadaljevanje, zato se obračata na Vas s prošnjo, da jima v svojem neskon­ čnem usmiljenju pomagate in ju zaščitite. Tudi reke tečejo k morju, od koder so se porodile, in vse, kar nastane na svetu, se vrača k svojemu počelu, ld je njihov Stvarnik. Tako kot nedolžni devici, ld nikoli nista pre­ stopili svojih svetih meja, zardevata, ko se morata izpo­ staviti tujim pogledom v nepoznanih krajih brez pod­ pore Vašega slovitega imena, ld ju brani pred vsakršnim sovražnim srečanjem, saj se ga, zmedeni, bojijo celo demoni. Le h komu bi se bili lahko zateldi z večjim zaupanjem, če ju Vi, ld se pri Sinu Božjem zavzemate za vse, kar zadeva Vaš in njun položaj, v vsakem trenut­ ku osrečujete s svojim dobrotljivim pogledom? Nikar ne prezirajte, rotimo Vas, njunih zaobljub, saj se želita v toliko jezildh, kolikor je zvezd na nebu, pred celotnim katoliškim svetom razglasiti za Vaši ponižni hčerld in služabnici. Če smo ju namreč tokrat opisali okorno in zanju bolj skromno poskrbeli ter sta zato izgubili veliko svojega prejšnjega dostojanstva, naj ju Vaša nepono­ vljiva prizanesljivost ponovno ovenča s tistim slovitim okrasjem, ld ga starši v svoji svetosti običajno prenesejo na svoje otroke. Odpustite nam to drznost, naj svetejši oče, in če je božja Previdnost blagovolila povzdigniti mojo malenkost na prestol njunega pastoralnega vodje (da bi ob mojih velikih slabostih prišle še bolj do veljave Vaše junaške vrline), nam pri vrhovnem Gospodarju stvarstva in predanem ženinu katoliške Cerkve izprosite vsaj drobec tistega svetega žara, ld mora v Vašem škofu, pa čeprav Vašem nevrednem nasledniku, žareti za odre­ šenje duš, da bi nam bilo ob koncu našega minljivega življenja, če bo Gospod Bog zadovoljen z mojim skrom­ nim službovanjem, dano skupaj z Vami v raju slaviti Njegovo ime. Tako Vas prosimo, tako upamo. Koper, 16. marca 1700 Vaš ponižni služabnik in sin v Gospodu Brat Pavel, koprski škof /Ul iJlil flit fit'. I 4lie V. i utta /varu m in i f/ti/ ISitU rate. I rh in rfOityltiXZ S'uo tu i I'tti */r<r tunnyla 7 lh »/%/.!%/ ^ . t vum h» m tf a** \ ttfU Presvitlemu in prečastitemu Monsinjorju PAVLU N A L B I N I J U koprskemu škofu. Za njegov Cerkveni krajepis Justinopolisa, ljudsko Kopra S G O N E T as premaguješ, Gospod, ko se pesmi v zanosu besed ves prepuščaš, ko z bliski modrosti v globeli pozabe se spuščaš in vračaš iz smrti spominov ugaslih povesmi. Prestopil si Leto, in koder korak svoj usmeriš, se njega sled v večnost za zmeraj prepleta; kot sivka prelestna, ki polja razcveta^ se listi razbohotijo, ko pero svoje nanje nameriš. Ti, mesto, ld častni si sedež Justina, vseh drugih med mesti lastiš si prvenstvo, si vodja, srce pa je tvoje Pavla milina. Spremenil Justin te v srce je brezboštva; ko pa poganstva je greh pregnala bistrina, te Pavel ustvaril za Rim je krščanstva. Pater Janez Štefan Fachinelli, avgnštinec IUSTINOPOLIS Ad eumdem Prcesulem suum veré optimum, De ipsius Libro, cui Titulus: Descrittione Ecclesiastica della Cittá, e della Diócesi di Capo d ’Istria. E P I G R A M M A Alias me genuit, Iustino, <Sl Cçsare nata Dicor, sic Reges, sic posuere Dei. Sed Tu me Divam, Tu me, scribendo, beatam Paule facis; cedet Regis, honosque Deç. Clarior ô quantum mihi nune stat Gloria prestat Cçsaris, & plusquam Palladis, esse Tuam. Hoc est Regium opus, nunc nascor Pallade: Cum me Nunc creat Ingenij Sacra Minerva Tui. Raym: Grisonius Canon: Iustinop. Aliud de eodem. ic requiem Colchis, longo discrimine fessis, Quçsito frustra Vellere, Fama refert. Onimium cçci, Phrixi queis nobile furtum Nec vidisse fuit, nec reperisse datum. Tàm pretiosa Tibi servata est Ægida merces, Hoc Nobis Superi detinuere Iubar. Ecce suum Pastor Calamo dum lustrat Ovile Plusquam deaurato Vellere texit Opus. Doct: Franc: Grison: DE EODEM LIBRO arrat in hoc libro Nomen Diecesis, & ortum, A \J Et numerat prudens Pastor Ovile suum. Exornat Calamo Mores, Ritusque, Locosque; Et quse pauper erat, dives in ore suo est. Hoc cultu dignam tanto se Praesule Sponsam Pandit, plusque Deo täm bene compta placet. Ah si ferre liber Mores, & Dogmata posses Authoris, quantum pulchrior ipse fores? Petr. Grison De eodem Libro, cui Titulus: Divertimento pastorale di M ons. Paolo N aldini. Urbs alloquitur. T TT aec equidem Naldine Tibi Deus Otia fecit; ¿ l i l Excideram, Calamo non redimente tuo, Undique iäm videor sacro radiare Cothurno, Nec pudet Authores enumerare Deos Ornas Ingenio, quam Zelo, &. Moribus, Urbem AEdificas, pretio hoc, vel perijsse placet. Otia me vilem; faciunt nunc’Otia claram, Et priscum redimo, Sorte favente, decus. Qu£ Te digna modo, vel que mihi fausta precabor? Otia dent Superi; Maxima utrisque precor. D. lac. Labare Canc. Ep. lust. Alusio ad Gentilium Stemma Authoris, in quo Nardus, & Leo. C ur tua Paule, suum Nardus distillat Odorem, Et Leo victrices evomit ore minas? Spirat odor, Virtutis honor, rictusque Leonis Sunt tua pervalida Spicula missa manu. Sed ferus invidiam forti Leo fulmine vincat, Solus <Sl in Scriptis vivat honoris Odor. Franc, de Albertis. IN ZOILUM. E cce Caput Domini pretioso Magdala Nardo Effundit, lacrymis officiosa suis. En Caput Istrorum Pr^sul modo Paulus honorat, Et Nardo sponsam vult redolere suo. Hunc Librum si quis, factum vel mordeat illud, Hie nisi Discipulus Traditor esse potest. D. Antonius Puricetus JU STIN O PO LIS svojemu nadvse dobremu voditelju, o njegovi knjigi z naslovom Cerkveni opis mesta in škofije Koper. P O S V E T I L O " Pj) alada me je rodila. Pravijo, da izviram od cesarja A Justina; tako so določili kralji, tako so določili bogovi. Toda ti, Pavel, si me s pisano besedo pobožanstvil in osrečil; naj pripade slava kralju in boginji. O, koliko jasnejša mi je sedaj slava, ki je večja od cesarjeve in večja od Paladine - tvoja! To je kraljevsko delo; zdaj šele. se rojevam iz Palade: zdaj, ko me poraja sveta Minerva tvoje nadarjenosti. Rajmond Grisonij, koprski kanonik Drugo posvetilo isti knjigi U stno izročilo pravi, da je bilo tu počivališče Kolhijcem, utrujenim od dolge poti, ko so zaman iskali runo. O, preveč so bili zaslepljeni in ni jim bilo dano, niti da bi videli Friksovo znamenito ukradeno blago, niti da bi ga odkrili. Tako dragoceno blago je tebi, Egida, ohranjeno. Nam pa so ta sij bogovi odtegnili. A glej, medtem ko pastir s peresom razsvetljuje svoj hlevček, tke mojstrovino, bolj zlato od zlatega runa. Doktor Frančišek Grison O ISTI KNJIGI tej knjigi razlaga ime škofije ter njen izvor in kakor razumen pastir prešteva svoj hlev. S peresom slavi običaje, navade in kraje, in kar je bilo revno, je bogato v njegovem jeziku. S tem češčenjem odkriva nevesto, toliko vredno njega kot voditelja, in tako prikupna je še bolj všeč Bogu. Oh, knjiga, če bi mogla zaobjeti avtorjev značaj in njegove pobožne nauke, koliko lepša bi bila? Peter Grison O isti knjigi z naslovom Pastoralni nagovor Msgr. Pavla Naldinija. Mesto nagovarja avtorja: aldini, Bog ti je v resnici naklonil mirno življenje. Propadlo bi, ko bi ne bilo tvojega odrešujočega peresa. Zdi se, da že povsod žarim iz posvečenega vzvišenega sloga. Ne sramuješ se naštevati avtorjev, bogove krasiš z razumnostjo; kako z vnemo in običaji gradiš mesto za tako ceno - ali pa ti je všeč, da sem propadlo. Mirno življenje me je naredilo neznatno,-zdaj pa me mirno življenje povzdiguje v slavo in ob naklonjeni usodi zopet dobivam nekdanji sijaj. Bom prosilo samo za stvari, ld so tebe vredne, ali za stvari, ld meni prinašajo srečo? Bogovi naj dajo mirno življenje: najbolj prosim za oboje. Jakob Labare, kancelar koprske škofije O avtorjevem rodovnem grbu, v katerem sta narda in lev. Z akaj tvoja narda, Pavel, širi svoje vonjave in lev iz žrela bruha grožnje - zmagovalke? Vonj diši; čast vrline in levje žrelo pa sta tvoji nadvse čvrsti želi, izstreljeni iz tvoje roke. Toda divji lev naj s strelo premaga zavist ob tej usodi, sam zase in v spisih pa naj živi vonj časti. Frančišek de Albertis PROTI ZOILU G lej, na Gospodovo glavo Magdalena zliva dragoceno nardovo olje in jo oblivajo solze vdanosti. Toda glej, glavo Istranov časti prav voditelj Pavel in hoče, da nevesta diši po njegovem nardovem olju. Če bi kdo očrnil to dokončano knjigo, bi - če ne bi bil učenec - utegnil biti izdajalec. Anton Puricet C E R K V E N , ! K R A J E P I S ali opiVmesta in škofije KOPER U V O D otem ko sem bil iz samostana velikega sv. Avguština, mojega starega doma in mirnega prebivališča, brez vsakršne zasluge, zgolj zaradi radodarnosti svetega očeta večnega spomina Inocenca XI. dobrohotno poklican k častnemu službovanju sveti Cerkvi v Justinopolisu ali ljudsko Kopru in sem prispel do obale Istre, ld je dotlej nisem poznal, ter s ponižnim spoštovanjem stopil na prag njene prestolnice, ki ga do­ tlej še nisem prestopil, se je v mojih prsih prebudila ne­ jasna želja, da bi nekega dne raziskal bistvo, izvor, po­ ložaj, razmere in vsako pomembnejšo podrobnost Cer­ kve, ld mi jo je bilo Nebo naklonilo za sveto nevesto. Veliki želji, pravzaprav natančni zadolžitvi, skupni vsem vrhovnim poglavarjem svetih škofij, da preučijo stanje duha svojih vernikov, se je v meni pridružila posebna želja, da bi odkril tudi zgodovinsko podobo mesta in škofije, ki sta mi bila usojena, vendar s sakralnega vidi­ ka, ter njuno posvetno stran, vendar s cerkvenega vidi­ ka. Vse je kazalo, da tudi Nebo ne nasprotuje tem že­ ljam, saj jim je prizanesljivo ugodilo vsakokrat, ko so ob rednem izvajanju naloženih mi obveznosti, ki sem jih prevzel že takoj na začetku, ob večkratnih srečanjih zaradi pravnih vprašanj, nerešenih tožb ali izvajanja Istrski pisci nadzora, občasno prihajali na dan podatki, ki so bili že pozabljeni, in so zasvetile lučke, ki so že veljale za ugasle. In tako sem ob nezaznavnem in zato prijetnem naporu nabral pomembne podatke o zgodovini koprske Cerkve, še preden sem se jih bil namenil zares zbirati. Noben napor za Cerkev ni bil nikoli prevelik in nihče, ld se je trudil, da bi povečal njeno slavo, naporom ni podlegel. Te zgodovinske drobce, za katere odkrito priznavam, da so majhni tako po svojem pomenu kot po količini, se mi je zdelo smiselno natisniti in jih predstaviti svetu, da bi bili iztrgani pozabi, saj je tisk pogosto trajnejši od napisov, vklesanih v marmor, obenem pa jih s tem vrniti v last sami Cerkvi, potem ko so ji bili brez krivde poJorivici odvzeti. D a pa bi lahko z njimi še bolj za­ slovela, drugi pa ob njih uživali, jih bom razdelil tako, kot je sama razdeljena danes, na mesto in škofijo, na sedež in na območje njene svete jurisdikcije. Ce bodo porazdeljeni po krajih svojega izvora, se, upam, ne bodo mogli zlahka izgubiti, med globoko predanim ljudstvom, ki je po Božji milosti v celoti katoliško, pa bodo naleteli na toliko vnetih zagovornikov, kolikor je spoštljivih ver­ nikov in predanih sinov. A nikar se še naprej ne predajajmo laskanju praznih upov glede negotovih dogodkov, ld nas čakajo v prihod­ nosti, raje poglejmo, kaj so naši veliki predniki v pretek­ losti naredili za koprsko Cerkev, in odkrili bomo bogato zakladnico pričevanj. Ob tem mislim na tiste pisce, ld so z dragocenim balzamom svojih izčiščenih črnil pre­ prečili, da bi jih zob pogoltnega časa uničil. Kronološki seznam, tako verodostojen kot strnjen, vsebuje vsa njihova imena. Okoli leta našega odrešenja 1400 sta o Istri in njeni prestolnici pisala dva slovita pravnika in zna- znamenita zgodovinarja iz družine Vergerijev, ene najstarejših družin v Kopru, starejši Peter Pavel in mlajši Ludvik. Slednji je napisal natančen krajepis Zgodovina Istre (Llstoria delVIstria), prvi pa je z učeno zgovornostjo pisal O legi mesta Koper (De situ Urbis lustinopolitanae). Leta 1540 sta tema piscema iz mesta sledila še dva iz škofije. Prvi je bil Peter Coppo, po rodu iz starega trga Izola, ki je izdal Karto zgodovinske geografije (Tavola Geogra­ f í a dellLstoria), ugleden izdelek njegovega neutrudnega uma, drugi pa Janez Krstnik Gojnej, po rodu iz slovitega trga Pirana in v svojem času izredno cenjen zdravnik, ld je objavil knjižico O legi Istre (De situ Istrice), veličastno delo svojega izjemnega znanja. Pomembnega dela se je v prvih letih po 1500 ponovno lotil Hieronim Mutio, ena najvidnejših koprskih osebnosti, v vsem prvi, ko je napisal žlahtno.in duhovito pesnitev z naslovom Egida; talco kot je sam eno prvih imen v Kopru, je v njej z domiselno izvirnostjo ponovno proslavil njegove najslovitejše dogodke. Veliko jasneje je leta 1611 doktor Niko­ laj Manzuoli povzel cerkvene in posvetne znamenitosti Istre v svojem kratkem, a razsvetljenem delu Novi opis Istrske pokrajine z življenji in deli njenih svetnikov in blaženih (La nuova descritione della Provincia delVIstria, con le Vite, efa tti de Santi, e Beati di quella). Sredi istega stoletja je opat Ferdinand Ughello v svojem delu Cerkvena Italija (Italia Sacra) v večni ponos svetim italijanskim škofom predstavil podobo koprske Cerkve z dotlej še nikoli nati­ snjenim seznamom škofov, ki so jo vodili od njenega povzdignjenja v stolnico do njegovih časov. V približno istem obdobju kot Ughello sta o tem pisala tudi dva istrska škofa, enako pobožna in učena, Peter Morari, moj predhodnik v koprski stolnici, in Ja­ kob Peter Pavel in Ludvik Vergerij Peter Coppo Janez Krstnik Gojnej Hieronim Mutio Nikolaj Manzuoli Ferdinand Ughello Peter Morari Jakob Filip Tommasini Prospero Petronio Janez Ludvik Schonleben kob Filip Tommasini, novigrajski škof, moj someščan. Vendar sc/se družinska pisma prvega, napisana na neve­ zanih listih, do danes že porazgubila, medtem ko so zgodovinski komentarji o Istri, ki se jih je drugi lotil z veliko učenostjo, zaradi avtorjeve obžalovanja vredne smrti na naj zanimivejšem mestu presahnili in ostali ne­ dokončani. Če bi jih bil končal, tako kot jih je bil učeno začel, bi se lahko vprašali, kdo dolguje Padovi več, Lacij z Rimom zaradi Zgodovine njenega meščana Tita Livija ali Istra s Koprom zaradi Komentarjev našega Tommasinija. To veliko in nepopravljivo zamudo je s svojim izvir­ nim peresom nekoliko omilil doktor Prospero Petronio, ld je v preteklih letih strnil ves trud omenjenih piscev, predvsem škofov Morarija in Tommasini j a, v obsežno delo z naslovom Cerkvena in posvetna pričevanja o Istri in njeni prestolnici (Memorie sacre, e profane delllstria, e sua Metropoli). V ta namen je zbral in uredil, kar so drugi brez reda zapisali, in povedal o Kopru vse, kar je bilo sploh mogoče povedati. Delo, vredno tako nesmrtnosti kot tiska; če so si ga namreč že v oblila rokopisa pisci podajali iz rok v roke, bi natisnjeno tem bolj želo hvalo iz stoterih ust, ko bi le avtor v svoji nenavadni skromno­ sti, ld so jo dosledno spoštovali tudi njegovi dediči, tiska ne bil onemogočil, tako da je v omenjenem zvezku celo svoje ime skril v domiselni anagram Propercio Spenoro. In končno je leta 1680 kanonik in arhidiakon ljubljan­ ske stolnice Janez Ludvik Schonleben okronal slovite napore vseh, ki so pisali o Istri in njeni prestolnici, ko je v svoji učeni knjigi Cerkveni in posvetni letopis vojvodine Kranjske (Annales Ducatus Camioli e Sacro Prophani) zbral najrazličnejše znane in tudi še neznane podatke o na­ šem mestu in njegovi Cerkvi. V iztekajočem se letu 98 tekočega sedemnajstega stoletja je pater Irene j della Cro­ ce z obsežno knjigo, naslovljeno Stara in nova cerkvena in posvetna zgodovina Trsta (Historia antica, e modema, sacra, e profana della Citta di Trieste), občutno povečal plemenite napore dosedanjih piscev. V cvetu svojih moči se je posvetil verskemu češčenju sv. Karmela v Milanu (kjer ta današnji ostanek staroslavnosti po zaslugi nad­ človeških naporov matere Terezije Velike zavzeto častijo, zato se vse bolj polni z dišečim cvetjem in dragocenimi sadovi svetosti in znanja), kjer je med svojim požrtvo­ valnim študijem najrazličnejših področij znal odkriti različna že izgubljena pričevanja o Trstu, svojem rojst­ nem mestu, in bližnjih krajih. Opremljena z učenimi zapisi in izčrpno starožitnostjo, so danes v ponos Trstu, Istrski pokrajini in vsej izobraženski srenji. Do tod o piscih, ki so s svojim učenim delom pove­ ličali sveto koprsko Cerkev z zapisovanjem pričevanj, dolžnostnim ali nenačrtovanim, ki so zadevala mesto ali škofijo. Namenoma smo navedli vsakega posebej, skupaj z vsebinami, ki jih je opisal, da bi njihovim za­ slugam posvetili častitljiv spomin, a tudi zato, da bi naše naslednike seznanili s pravim razlogom, ki nas je navedel k opisovanju sedanje podobe te Cerkve. Resda med seboj vsi kar tekmujejo v ohranjanju izgubljajočih se pričevanj o Istri, nihče od njih pa se ni poglobil v natančen prikaz svojskih značilnosti, k ito Cerkev opre­ deljujejo. Eden govori o njeni ustanovitvi in zamolči njen napredek, drugi potrjuje njeno povzdignjen j e v stolnico, izpusti pa seznam njenih škofov, spet tretji našteva njene cerkve, zanemari pa kapiteljske cerkve. Potem se najde še tak, ki opisuje trge in vasi v škofiji in ne navaja župnij in njihovih cerkva. Nobeden od omenje- Irenej della Croce V Razlog za delo Naslov dela njenih piscev torej ni opisal koprske Cerkve tako, da bi uskladil vse njene raznolike strani. Prav to pa je moj glavni namen, cilj mojih želja in smer, v katero narav­ navam vsak svoj korak, vendar ves čas ob zvestem spre­ mstvu samih avtorjev, saj občasno uporabljam njihove preverjene podatke in izvirnim dodajam to, kar včasih zahteva zvestoba javnim arhivom ali dokazuje moč zdra­ vega razuma. Po tem orisu našega cilja bo lažje razbrati tudi namen tega dela. Jasno ga razodeva že njegov naslov Cerkveni krajepis ali opis mesta in škofije Koper Gre torej za opis in ne za letopis ali zgodovino, samovšečni in veličastni poimenovanji, vendar preširoki za skromno vsebino tega dela, še veliko bolj pa za skromnost njegovih ciljev. Opis oziroma zapis, beležka v nekaj kratkih vrsticah. Z opredelivijo cerkveni, ker naj bi vseboval opise cerkva, ne hiš, župnij, ne družin, vsega, kar je cerkveno, in ne laično, čeprav je s slednjim prepleteno, vendar zgolj mimogrede ali naključno. Sledi ime mesta in škofije, kajti če izhaja ves častitljivi sij koprske Cerkve iz njenega povzdignjenja v stolnico in s tem v vrhovnega poglavarja vseh dru­ gih cerkva znotraj mestnega obzidja in v celotni škofiji, je to edini predmet samega opisa. Naslov zaključi še Koper, zakaj če je škofova vnema naj svetlejši, a tudi naj­ bolj zavezujoči biser vsake škofovske mitre pri širjenju Cerkve, naj se tako naš znoj kot naše črnilo pretakata v korist koprske stolnice, ki nam jo je dodelila Božja previdnost. In kaj bomo na koncu v zahvalo storili za­ njo? Vse kresnice skupaj niti za iskrico ne povečajo sijaja soncu. Čeprav je mogoče namen tega dela razbrati iz njegovega naslova, poglejmo, kako je razdeljeno na knjige. Našo Cerkev kot katerokoli drugo stolnico lahko obra- obravnavamo tako v mestu, kjer ima sedež, kot na ško­ fijskem ozemlju, po katerem se razteza. Njen položaj v mestu obravnavata prvi dve knjigi: prva govori o stolni­ ci, o njenem škofijskem dvorcu, škofih, kapitlju in nje­ nih najuglednejših osebnostih, druga pa o škofijskih in redovnih cerkvah znotraj mestnega obzidja, z oratoriji, špitali in drugimi nabožnimi in dobrodelnimi ustanova­ mi. Ko nato preidemo na ozemlje celotne škofije, se podobno kot ta tudi knjige razdelijo na štiri primestne dekanije, ki sta jim podrejena oba kolegiatna kapitlja in vse primestne župnije. In tako je v šestih knjigah, ki so po načelu preglednosti razdeljene na poglavja, zbrano vse, kar je cerkvenega potrebno raziskati o koprski sveti Cerkvi. V tem zaporedju bomo delo in prav tako svoje pero usmerili h končnemu cilju. Da pa bo naša pot hi­ trejša in manj strma, naj nas vodi pri tem samo resnica. Zaobšli bomo vso odvečno navlako napaberkovanih uče­ nosti, vsiljenih naukov ali dolgočasnih čenč in se bomo naklonjenemu bralcu predstavili s pristno in jasno go­ vorico. Resnica, ld se v zboru nebeških služabnic kiti z nedolžnostjo, je lepša in zgovornejša, če se razkrije v vsej svoji celoti. Razpored vsebine v Mi, Reformatorji Študija v Padovi Potem ko smo se na podlagi izjave o pregledu in odobritvi inkvizitorja patra fratra Rajmonda Aspertija prepričali, da v knjigi z naslovom Cerkveni krajepis ali opis mesta in škofije Koper msgr. Pavla Naldinija ni ničesar proti sveti katoliški veri, ter na podlagi potrdila našega sekretarja prav tako ničesar proti vladarjem in javni morali, dovoljujemo, da se ob spoštovanju tiskarskih uredb to delo natisne in se da običajno število izvodov javnim knjižnicam v Benetkah in Padovi. Datum: tu, 10. marca 1700 Lovrenc Soranzo, vitez reformator Friderik Marcello, prokurator reformator Askanij Giustiniano, vitez reformator Avguštin Gadaldini, sekretar O koprski stolnici, njenem škofijskem dvorcu, škofih in kapitlju P R V O P O G L A V J E Nastanek in ustroj svete Cerkve v Kopru !x V^tTr^frrnim m(jj na ruševinah, kdor ne začne pri ifomim, p\j; r-i, m • nikoli - i t ne postavi varne L f 1 sveti temeljih, N ¿¡zanj, spoštljivo J t f. . . . b o k l e k a t i K n ^ t e h zgradbe, ce se ne poglobi v njeno biskA^eh l|oirska stvo. Vse, kar v mestu in škofiji JustiC e r k fe ^ ^ o fi ja nopolis ali Koper (Capo dlstria), kot se ljudsko imenuje, častijo svetega, sloni na domači Cer­ kvi, ki daje temu močno in edino podlago. Vzrok več, da tudi temelje našega opisa zgradimo na njej in za­ čnemo z njeno ustanovitvijo. D a pa bi bili temelji čim globlji, bomo iz že izginulih razvalin preteklosti izkopali nekaj podatkov o legi, izvoru, značilnostih in drugih posebnostih mesta Koper, kot je na primer vdanost, ld ga je navedla, da je Cerkvi za njeno izgradnjo ponudil svoje srce oziroma osrednji del znotraj svojega obzidja, kjer je tudi zrasla in kjer danes kraljuje. Koper leži v Istrski pokrajini, ld se razteza na skrajnih obalah Jadranskega morja med dvema manjšima zali­ voma, Tržaškim in Kvarnerskim, in ld po Pliniju, Ptole­ maju in drugih cenjenih geografih predstavlja enajsto deželo naše lepe Italije. Na sredi nekoliko dvignjen skal­ ni 4. Lega Kopra 2 Njegove meje IOolhijci ustanovitelji Manzuol. Descript. Istr., 1. knj., fol. 5 9 Prva knjiga. O Koprski stolnici ni otok jajčaste oblike, podoben vojaškemu ščitu, ld se na mestu, kjer se Jadran širi proti Trstu in se tam tudi končuje, z desne strani približa celini, mu služi kot po­ stelja, v kateri počiva, ali morda kot podnožje, s katerega se dviga. Na vzhodni strani gleda proti Hrvaški, na južni proti Iliriku, na zahodni proti Lombardiji in na severni proti Furlaniji. Od Trsta je oddaljen deset milj, od Gradeža trideset, od Ogleja petintrideset in od Be­ netk okoli sto. Po morski poti je od Emonije, danes Novigrada, oddaljen trideset milj, od Poreča štirideset in od Pulja šestdeset milj; do teh krajev, ki ležijo ob istrski obali, je mogoče po kopnem priti v kratkem dnevu ali dveh. Njegovi prvi ustanovitelji naj bi bili Kolhijci, azij­ sko ljudstvo z mrzlih bregov Črnega morja. Potem ko jih je kolhijski kralj Aietes v velikem številu poslal za Argonavti, ki so pobegnili z njegovo hčerko princeso, so iz Črnega morja hrabro zapluli v Hister, po ljudsko Donavo, in v želji, da bi izpolnili ukaz svojega gospoda in jih ujeli, veslali do konca teh voda, vendar vseskozi brez uspeha. Ko so se na drugi strani izkrcali v tistem odprtem, a daljšem delu pokrajine, ld gleda na Jadran, kjer na desni strani teče reka Formion, danes Rižana, na levi pa Raša, ločnica med Ilirikom in Italijo, so končali svojo pot. Bolj kot zaradi strahu pred kraljem, ki jim je ob odhodu prepovedal vrnitev brez ugrabljene hčerke, je njihova ljubezen do domovine ugasnila zaradi naveli­ čanosti ob misli na dolgo plovbo, ki bi jo morali ponovi­ ti, če naj bi spet uzrli domača obrežja. Vse to se je dogajalo petsto let pred nastankom Rima, trdi Mutio in po njem povzema Manzuoli. To njihovo izkrcanje je postalo začetek najsrečnejših dogodkov. Dežela, ki je bila pred tem nenaseljena, se je napolnila z ljudmi in do- P ito poglavje. Nastanek in ustroj svete Cerkve 3 dobila ime Istra po svojih novih prebivalcih, ki jim niso več rekli Kolhijci, temveč Histri po reki Hister, ld so jo prepluli, in si prislužila čast, da so jo pisci odtlej opevali kot Quies Colchorum. Med kraji, ki so si jih bili v novi Istri Kolhijci izbrali za svoj počitek, naš otok ni bil med zadnjimi, saj je s svojo lego dajal odlično zaščito pred vsakršnim sovra­ žnim napadom, nestalnost voda, ki ga obkrožajo, pa je, kot kaže, zagotavljala trajnejšo naselitev. Ko se je število prebivalcev povečalo, so novo mesto poimenovali Paladija in Egida. Kot svojo zavetnico so Kolhijci takrat že častili boginjo vojne Palado, po kateri so hrepeneli, in ker je bilo njeno znamenje ščit ali cvgida: Bellicostz Palladis jpgidos, kot je zapisal Marullo, so s tema imenoma poimenovali tudi svoje novo bivališče. Nanj je verjetno spominjala tudi prvotna oblika samega otoka, podobna ščitu. Četudi ne bi vedeli, da se imenuje Egida in Paladi­ ja, so hoteli, ponosni in divji po naravi - Quatiuntur truces Oracula Colcos, kot jih je opeval Valerij Flaco, in H as olim Colchi tenuereferoces Prisciano - sosednjim ljud­ stvom pokazati, kako izjemno in zares varen je njihov otok. Nedvomno so sami Paladi v mestu postavili tem­ pelj na kraju, kjer danes stoji Pretorska palača, in njeno podobo izklesali v marmornem kipu, ki stoji danes na širokem pročelju te palače, vendar kot veličastna Asterija, ker drži v eni roki meč in tehtnico v drugi, znana simbola vladajoče Pravice. Paladin grozoviti ščit z Meduzino glavo, na kateri se strupenjače prepletajo z gosto grivo, so povzdignili v svoj grb, ld ga lahko vidimo vkle­ sanega v marmor in z zlatom okrašenega na glavnih mestnih vratih, tako tistih, ld gledajo proti morju, kot tudi tistih, ki so obrnjena proti kopnemu. Mesto se Koprski otok Različna poimeno­ vanja Paladi posvečen tempelj v Kopru Plemeniti grb mesta Koper 4 Koper, imenovan tudi Capraria Koza je bila stari grb Istre Hist. Terges., 1. hi]., 3. pogL.jbl. 21 M edalje s tem grbom, Petron., 1. kuj., 10. pogl. Uničenje Kopra Prva knjiga. O Koprski stolnici torej ni brez vzroka imenovalo Paladija in Egida. In če so ga Iliri, ld nanj mejijo, kasneje imenovali Capraria, so bili vzroki za to prav tako utemeljeni. Grška beseda cegis pomeni pri njih isto kot capra ali koza. Ščit ali cegida je prevlečen z močno kozjo kožo, in koze, ld jim je takratni otok, še ne v celoti pozidan kot dandanes, ponujal bogato pašo, so bile posvečene Paladi. Nič manj mestu to ime ni bilo v ponos, ko je Istrska mejna grofi­ ja kot potrdilo za njegovo bogato rodovitnost (nikoli mu ni primanjkovalo odlične soli, dobre pijače, okusnih rib in redke divjadi) v svoj stari plemeniti grb vstavila kozo na modrem polju, kakor je zapisal pater Irenej della Croce v svoji Zgodovini Trsta, pred njim pa vitez Julij Cezar de’Beatiano v svojem Beneškem glasniku. Tudi medalje s tem grbom so znane; nekatere si je bilo nekoč mogoče ogledati v slovitem muzeju grofov Lazarov v Padovi, ld pa je danes porazgubljen. Pravzaprav bi si upali celo trditi, da se pod grobo povrhnjico tega imena skriva vesela napoved njegove bodoče rasti. N o­ ben drug kraj znotraj istrskih meja ni dal pokrajini sta­ rega kozjega ščita, samo naša Capraria, zato je bila za­ njo namenjena slava bodoče metropole, glavnega me­ sta Istre. In ker pravljice (mislimo prvi dve imeni mesta) niso kaj več kot lahkoten in bežen privid, so tudi prvi ustano­ vitelji Egide s svojima pravljičnima imenoma mestu na­ povedali kratkotrajno življenje. V nekaj letih je bilo porušeno in uničeno, tako da T it Livij ob navajanju najbogatejših krajev v Istri ob pohodu Rimljanov nad Istro v času konzulov Julija in M anlija Egide še omeni ne, kot da bi bilo mesto povsem mrtvo. Manzuoli trdi, da je bilo osemnajst let pred prihodom našega Božjega Od- P ito poglavje. Nastanek in ustroj svete Cerkve 5 Odrešenika na svet mesto ponovno naseljeno, in sicer veliko bolj na gosto, ter da je takrat ponovno privzelo svoje staro ime Egida. Ker pa je skupaj s preostalim delom Istre znova postalo cilj številnih vdorov barbarov in žrtev njihovih krutih požigov, je žalostno podleglo že prvim novim nesrečam. Stanje se je izboljšalo, ko so naseljenci laž zamenjali za resnico, se odpovedali prazni­ ma imenoma Egida in Paladija ter prevzeli trajnejše ime Justinopolis, ld ga je bil mestu dal cesar Justin Mlajši, potem ko ga je okoli leta 5 7 0 našega odrešenja s cesarsko dobrotljivostjo v celoti obnovil. Neizmerno pa se je razbohotilo, ko se je v želji po mirnem počitku v času stalnih nemirov v Istri leta 1278 po preudarni odločitvi podredilo pobožnemu in mogočnemu gospost­ vu nepremagljive in slovite Beneške republike, ki mu je nadela znamenito ime Capo dlstria (Prestolnica Istre). In tako je z veliko večjo srečo postalo prestolnica celotne pokrajine, a ne po zaslugi hlapčevske koze, temveč go­ spodujočega leva. D a pa bi ugledu mesta ne manjkala oblast gospostva, mu je bilo dodeljeno vrhovno sodišče s tremi beneškimi patriciji, ki so v pritožbenem postop­ ku odločali v sporih ne le na območju celotne Istre, temveč tudi obeh sosednjih otokov, Lošinja in Cresa. Vse, kar smo povedali, potrjujeta tudi dva pomemb­ na napisa, ki povzemata nastanek, razvoj in končno podobo mesta v njegovih različnih obdobjih od Egide prek Justinopolisa do Kopra (Capo dlstria). Prvi, na kamnu, ld je star več stoletij, je dragocen ostanek naj sta­ rejšega obdobja, s čimer soglašajo vsi, ki so pisali o Istri in z njim obogatili svoje spise: Volaterrani, Alberti, Cluver, Manzuoli, Tommasini, Petronio, Schonleben in della Croce; vsi ga tudi natančno navajajo. Tudi tu ga bomo pre- Ponovno ga naselijo in poveča­ jo, Manz., 1. kuj., fol. 5 9 Poimenuje se Justino­ polis, Justin ga obnovi Podredi se beneškemu gospostvu in se poi­ menuje Capo d lstria , Manz., fol. 67 Dva napisa o mestu 6 Prva knjiga. O Koprski stolnici prepisali natančno tako, kot je bil nekoč vklesan v mar­ mor in je danes natisnjen v mestnem statutu. D. N. Cces. Iustinus P. Sal. Foelix, Pius, Inclitus, ac triumpbator semper Augustus. Pont. Max. Franc. Got. Max. Vandal. Max. Cons. IV. Tribun. VII. Imp. V conspicuam hanc AEgidis Insulam ad intima Adriatici M aris commodiss. interiectam Venerandce Palladis Sacrarium quondam, S l Colchidum Argonautarum persecutorum quietem, ob gloriam pro­ pagandam Imp. S. C. in Urbem sui nominis excellentiss. nuncupandam honestiss. P. P. P. designavit, jundavit Civibus Ro. Po. Q., S l gente honestissima refertam. Drugi napis, ld je po ritmu poetičen, a po vsebini zgodovinski, starim podatkom iz prvega dodaja sodob­ ne, saj mesta ne opeva le takega, kakršno je bilo, temveč tudi tako, kakršno je. Vklesan je na podnožju kipa Palade, ld so ga kasneje spremenili v podobo Pravice in ga postavili na pročelje Pretorske palače. In tako ga v svojih spisih navajata naša dva domača pisca Manzuoli in Petronio. Palladis Actece fu it boe memorabile Saxum Effigies quondam, clara breč Urbs dum JEgida mansit, A Capris Divcz sic turn de pelle vocata; Quae quoniam reliquos semper superaverat Istros, Artibus Ingenij, semper Caput esse decorum Promeruit Patrice, cui toti hcec prcestitit una; Inde a lustino, mox lustinopolis ultrb Principe, S l a Venetis dicta est Caput Istria tandem, Auspicijs quorum vivet per scecula tuta. Že iz teh raznovrstnih poimenovanj z velikimi imeni so razvidne najznačilnejše odlike in posebne pravice našega mesta. Takih imen nikoli niso izbirali naključno, temveč so bila sad tehtnega in zrelega razmisleka. Mestu so P ito poglavje. Nastanek in ustroj svete Cerkve 1 so bile (s svojimi dragocenimi darovi) naklonjene nara­ va, človeška spretnost in Božja ljubezen. V širino meri slabi dve milji, tako kot njegov otok, preudarna narava pa ga je obdala z morskimi vodami, ki ga toliko bolj ščitijo, kolikor bolj so razburkane. Spretne in marljive roke so ga zavarovale z visokim in debelim obzidjem, dovolj močnim, da odbije vsak nenaden napad. Na enaj­ stih mestih je skoz obzidje mogoč dostop do morja, na enem pa na kopno, to je skozi dvanajst mestnih vrat, imenovanih Pusterla, Izolska vrata, Bošedraga, Vrata sv. Petra, Vrata sv. Tomaža, Vrata vseh svetih, Nova vrata, Velika vrata, Vrata Bracol, Zubenaga, Pristaniška vrata in Kopenska vrata, med katerimi so zadnja dvoja najpomembnejša, tako po okrasju kot po prometu. Na kopno, oddaljeno približno pol milje, vodi cesta po kam­ nitem, v morju temeljenem mostu, ob katerem stoji kakih sto korakov od mestnih vrat Levji grad, trdnjava, obkrožena z morjem, vendar dovolj močna, da odbije vsak drzen napad. V najlepšem predelu mesta, kjer je njegovo središče, se razprostirata dva največja trga. Stol­ ni je poimenovan po stolnici, ki stoji med dvema širo­ kima cestama in s svojim pročeljem plemeniti njegovo podobo, medtem ko ga desno od nje ograjuje mestna Loža, levo Pretorska palača, na nasprotni strani pa pro­ stori skladišča orožja, mestne uprave ter zastavljalnice, posojilnice in hranilnice Monte di Pieta. Drugi, večji trg se imenuje Brolo in ga prav tako obdajajo številne ime­ nitne stavbe, med njimi škofijski dvorec in Fontik (kot se v Istri imenuje javno skladišče žita). Na eni strani tega trga stojita dva velika marmorna vodnjaka, na drugi pa se na podstavku z več stopničkami dviga mogočen visok steber s kipom Pravice. Na oba trga se skladno s po- Odlike Kopra, njegov obseg Njegova vrata Oddaljenost od kopnega Levji grad Njegovi trgi M estna Loža 8 Istra se steka v Koper Obilje olja, vina in soli Prijetno podnebje v Kopru Mestne soline Piva knjiga. O Koprski stolnici potekom mestnega obzidja stekajo številne ulice, temu primerno pa so ravne, široke in dolge; na več mestih krasijo ulice mogočne palače mestnega plemstva, ureje­ no pa si ob njih sledijo tako obrtne delavnice kot trgov­ ska skladišča. Če služi morje s svojimi ribami mestu kot ploden ribnik, je podeželje s svojo živino in divjadjo zanj obilna shramba, medtem ko je mesto za prebivalce vse pokrajine bogato trgovsko središče, kamor prihajajo in kjer se oskrbujejo z vsem potrebnim. Primanjkuje mu samo žitaric, za katere je včasih prisiljeno moledo­ vati v tujini, zato pa ima v izobilju vina, olja in soli, ki jih premišljeno deli s Kranjsko, Furlanijo in drugimi, bolj oddaljenimi deželami. Dotakniti se moramo še dveh dobrin, ki sta plod narave in človeške spretnosti, in sicer zdravega zraka in preskrbljenosti z vodo. Vsem drugim krajem v pokra­ jini povsem manjka ali zelo primanjkuje vsaj ene, če ne celo obeh. V Kopru pa je podnebje prijetno, blago in praviloma ne pozna skrajnosti, ne velike vročine ne hu­ dega mraza. Če je enega ali drugega kdaj preveč, traja to le nekaj dni, dokler pihajo južni ali severni vetrovi. Jugo, ki je za Istro poguben, Kopru prav nič ne škodi, saj ga pred njim ščiti veriga hribov na njegovi južni strani. Toliko močneje pa se vanj zaganja burja, ld včasih piha tudi polnih petnajst dni. A čimbolj -piha, tembolj je prijetno. Kako miljo ali dve vzhodno od mesta proti kop­ nemu je urejenih več kot tri tisoč kavedinov (umetnih zajetij slane vode za pridobivanje soli). V drugih prede­ lih Italije zaradi izhlapevanja tolikšnih količin stoječe vode nastaja nečisto in zelo vlažno ozračje, ki je ugodno za razvoj kužnih bolezni, v Kopru pa ga prečiščuje moč­ na burja, ki v zameno za rezko in prodorno ostrino, s ka- P ito poglavje. Nastanek in ustroj svete Cerkve 9 katero sicer slabi človeška telesa, odlično redči goste hlape iz solin. In tako dobimo iz dveh osnov, ld sami po sebi nista posebno dobri, odlično mešanico oziroma sestavo blagega ozračja, ki bi ga po mnenju izkušenih zdravnikov, če le ne bi bilo tako nestalno, lahko primer­ jali z izjemno milim padovanskim podnebjem. Zdrave­ mu zraku se v izobilju pridružuje voda. M iljo daleč od mesta se izliva v morje reka Rižana, iz katere bi bilo mogoče po vzoru prestolnih Benetk v primeru potrebe napolniti še tako veliko vodno zajetje z obilico vode. A že v samem mestu lahko naštejemo več vodnjakov, pol­ nih vode, in če bi se ti proti pričakovanju posušili, je dve milji od otoka bogat izvir naj dragocenejše vode, ld po vodovodu, speljanem najprej pod zemljo, potem pa še pod morjem, priteka v marmornati vodnjak v mestu in v kamnito zajetje takoj zunaj obzidja, kjer teče brez prestanka v skupno korist vseh meščanov in mimoido­ čih. Noben drug kraj razen Kopra torej ni mogel postati prestolnica Istre, kajti na vsem polotoku ni boljšega mesta. A ker so primerjave zmeraj neprijetne, bomo nit te pripovedi pretrgali, nanjo pa se bomo po potrebi lahko spet navezali v nadaljevanju. Do tod torej darovi narave in človeške spretnosti, ki jih je Božja dobrotlji­ vost naklonila Kopru. Neskončno bolj bogati pa so daro­ vi Božje ljubezni. In že smo pri težko pričakovani usta­ novitvi naše Cerkve. Krščanskih cerkva, teh skrivnostnih zemeljskih do­ movanj Gospoda in pravega Boga, nikoli ne postavljajo v krajih, iz katerih prej ne izženejo zmotnih napak in vanje ne naselijo resnice svete vere. Le kako je torej nastala Cerkev v Kopru, mestu, ki je bilo ustanovljeno in je raslo iz lažnih zgodb o namišljeni Egidi in pravljični Pa- Zdrav zrak Vode v izobilju 10 Sv. Marko poslan v Oglej V Ogleju skromna sveta vera Odide v Rim s svetim M ohorjem Vrnitev sv. M ohorja v Oglej Piva knjiga. O Koprski stolnici Paladiji? Mejnike in čas tega velikega dogajanja je treba poiskati v najzgodnejših začetkih. Ko je sveti Kristusov namestnik in prvi med apostoli Peter prenesel sedež svojega pontifikata iz Antiohije v Rim, je izmed svojih učencev, ki jih je poslal v različne dele Italije reševat tavajoče duše, poslal Prosdocima v Padovo, Apolinarija v Raveno in Marka evangelista v Oglej. Z besedami ni mogoče povedati in ne s peresom opisati, kako hitro so goreči misijonarji napredovali. Bodi dovolj, če povemo (in s tem ostajamo zvesti svoje­ mu cilju), da je sv. Evangelist takoj po svojem prihodu v Oglej z Božjo pomočjo uspešno razširil sveto vero in postavil trdne temelje Cerkvi, ki je potem postala osred­ nja v zelo veliki pokrajini. Vendar si je sam Marko želel posejati seme evangelija tudi po drugih deželah, zato je ponovno odšel v Rim in s seboj vzel Mohorja, enega prvih Oglej cev, ki jih je bil krstil, in ko ga je predstavil svetemu Kristusovemu namestniku, je zase prosil, naj mu bo dovoljena vrnitev v Azijo, za M ohorja pa, naj ga nadomesti v Ogleju. Njegovim upravičenim prošnjam je Peter ugodil. In tako se je Mohor po Markovem odho­ du v Aleksandrijo vrnil v Oglej, kjer se je posvetil širjenju svetega evangelija in ni le krstil številnih prebivalcev tega mesta, temveč je v bližnjo in daljno okolico poslal tudi več svojih učencev, da bi, prežeti z načeli evangelija, vzgojili še druge v duhu nebeških naukov. Bi bilo mogo­ če, da bi bila v tem splošnem apostolskem oznanjevanju krščanske vere Egida pozabljena? Pa tako blizu Ogleja, da se, ker ležita na nasprotnih obalah, ob jasnem vreme­ nu drug drugemu razkrivata in ju ločuje le petintrideset milj širok morski pas, medtem ko ju pot po kopnem prek Trsta celo povezuje; ni verjetno, da bi jo bil sveti pa- Prvo poglavje. Nastanek in ustroj svete Cerkve 11 pastir kar tako spregledal. Ogenj svoje goreče Božje lju­ bezni je, podoben razžarjeni Etni, znal razširiti do Lom­ bardov in Cenomanov, talco da je svojega učenca Sira usmeril v Pavio, Fortunata pa v Lauriacum, v bližnjo Egido pa naj bi ne bil prenesel niti iskre svojega neskon­ čnega žara s katerim od svojih učencev? Opat Ughello namreč ó sv. Mohorju pravi: Presbyteros, atq. Levitas Tergestum, et ad aliafinitim a loca misit. In ko učeni Manzuoli predstavlja Koper, zapiše: V letu našega odrešenja štiriinštirideset so prebivalci Kopra, potem ko jih je razsvetlila prava luč Božja, opustili češčenje malikov in se spreobrnili k edini pravi veri v Jezusa Kristusa, našega Gospoda. In zaključuje: V tistem času so zgradili stolno cerkev, posvečeno Devici Mariji. Arhidiakon Schonleben pa v podrobnem opisu apostol­ skega misijonarja, na katerem je slonelo talco veliko dogajanje, pravi: Circa herc témpora, anno lesu Christi 56. existimo, Sanctum Elium Pmdicationis munus exercuisse in Istria, Populum ab Idolatría revocasse, et divincefidei mysterijs imbuisse; quod huic máxime tempori videtur congruere, quo forte Divus Ermagoras plures Discípulos ad diversas vicinas Urbes dimisit Evangelium prcedicaturos. Iz teh zanesljivih podatkov pri piscih, neodvisnih po svojem položaju in stanu, je mogoče sklepati, da se je Egida leta 56 našega odrešenja odpovedala malikom in se oklenila svete vere, in to po prizadevanju blaženega Elija, koprskega diakona in učenca sv. Mohorja. Leta 5 6 našega odrešenja, trdim, saj ni utemeljitve, da bi skupaj z Manzuoli jem pristali na leto 44. Apostol sv. Peter, ki je s svojo pastoralno vnemo zaslužen predvsem za spreobrnitev celotne Italije, sv. Marka ni poslal v Oglej leta 44, prvega v času svojega pontifikata v Rimu; to je storil šele kasneje leta 46, kot v svoji učeni Zgodovi- O pat Ughel., Ital. Sac., 5. zv., Aqnil. pati:, fo l 28 Manz., Dcscript. Isti:, f o l 60 Schonleben, Annal. Carniol., fol. 155 Spreobrni­ tev Kopra Po zaslugi blaženega Elija 12 Henrik Paladij, Hist, foro jul., 5. h i j., fol. 86 Manz., 2. bij., fol. 34 6. kuj., 3. pogl. Koštabona, domovina blaženega Elija Ustanovitev cerkve v Kopru Njena stavba Prva knjiga. O Koprski stolnici vini Furlanije utemeljeno povzema Henrik Paladij po Metafrastu, Baroniju in drugih piscih. In ker v človeških srcih ni domovalo nebeško seme svete vere, če ga ni zalival rodovitni dež apostolskih pridig, potem ni mogo­ če utemeljeno sklepati, da bi bilo mesto Koper posveče­ no in zvesto Bogu, dokler evangelist sv Marko svete vere ni razširil v Oglej. Zapisali smo tudi, da je bil uspe­ šni začetnik tega spreobrnjenja blaženi Elij, saj je v svoji pobožni homiliji, kakor navaja Manzuoli in omenja Schonleben, spomnil koprske prebivalce, da je sveta pri­ diga blaženega Elija rešila mesto malikovanja in ga pripeljala /c spoznanju pravega Boga. In zares je ta svetnik doma iz Koštabone, zelo stare utrdbe na območju Kopra (kot bomo videli v nadaljevanju), zato verjetno ni daleč od resnice domneva, da ga je njegov sveti učitelj in oče Mohor kot prvega med vsemi poslal spreobračat Egido, ld je bila že takrat prestolnica Elijeve rojstne vasi Košta­ bone. Torej lahko trdimo, da je bila sveta vera na Kopr­ skem rojena leta 56 našega odrešenja. Ce to drži, je bila istega leta v Kopru postavljena tudi prva cerkev pod osrečujočim zavetništvom velike Matere Božje. Zdaj, ko smo ugotovili leto postavitve cerkve, je na vrsti opis stavbe. O tem, kakšna je bila v prvih letih, majhna ali velika, tesna ali prostorna, ne moremo nič reči, saj nam to ni znano. Zato jo bomo opisali tako, da bomo povzeli, kar lahko starega preberemo pri drugih in kar je mogoče v njej videti danes. Ko je koprsko pre­ bivalstvo v svoji predanosti, kot rečeno, leta našega odre­ šenja 56 pod mogočnim zavetništvom Device Marije načrtovalo svojo cerkev, jo je hotelo zgraditi tudi iz os­ tankov svojih zavrženih malikov. To je prava vrlina kr­ ščanske milosti, v podnožje čednosti vgraditi oltar pregre- Prvo poglavje. Nastanek in ustroj svete Cerkve 13 grehe, zmagoslavje pekla pa spremeniti v dokončno zmago Neba. Lep dokaz za to so večja vrata med dvo­ jimi stranskimi na južni strani. Za njihovo postavitev so uporabili ldesance grobnice Publikana Sintropa, ene­ ga prvih duhovnikov lažne Kibele. Hladni marmorni bloki, ki so zapirali grobnico dvakrat mrtvega, so odprli vrata pravemu življenju, kar Cerkev je, skrivnostna vrata Gospodova, skozi katera vstopajo pravični. Z leti in s širjenjem verske predanosti se je tudi mestna cerkev postopno večala. Posebej leta 2 1 0 , o čemer bomo spre­ govorili na pravem mestu, ko so jo, potem ko so v mestu zgradili še druge cerkve, razglasili za glavno, matično ter jo povzdignili v stolnico, saj je bila prva, v kateri je blagovolil bivati prevzvišeni Gospod. Zelo so jo povečali po letu 5 2 0 , kot bomo videli, in sicer po njenem povzdignjenju v stolnico. Zatem so leta 1418 ob njej posta­ vili temelje za visok in mogočen zvonik, ki pa ga niso končali vse do leta 80 istega stoletja. Ni večjih ovir za človeške načrte, najsi so še tako sveti, kot so posvetni dogodki. Stolp, ki se je dvigal nad otokom, so s cerkvijo že veliko prej povezovali trije oboki z vsake strani, do­ grajeni v času Frančiška Blonda na mestu, kjer je stal stari atrij, ki so ga sto let pred tem požgali Genovežani. Starožitnost so novi zgradbi dajala pod njo skrita boga­ stva, med drugim kar nekaj zlatih medalj, ki so jih od­ krili ob kopanju novih temeljev. S tem pa dela na novi zgradbi še niso bila končana, saj so jo po kratkih osmih letih oplemenitili z visoko in veličastno pročelje iz istr­ skega marmorja. To so stara pričevanja o naši cerkveni stavbi, kot nam jih posredujeta pisca, koprska rojaka Manzuoli in Petronio. Pojdimo zdaj k današnjim podat­ kom; naj pero zapiše vse, kar vidijo oči. V Koprska stolnica Idcm, fol. 63, 1. knj., 2. pogl. Stolni zvonik Idem, fol. 67 -6 8 Petrov. H i st., rokopis, 2. knj., 7. pogl., fol. 33; Manz., fol. 69 Stolno pročelje 14 Njen ustroj Petron. 2. hip, 7. p o g l.Jo l 327 Tribuna Grobnica sv. Nazarija Reg. Zeno, 2. kuj., Act., fol. 10 Stolni kor Pnm knjiga. O Koprski stolnici V Kopru ni tako visoke, prostorne in ugledne stavbe, kot je stolnica. Stoji med dvema že omenjenima največjima trgoma, tako da gleda s pročeljem proti zahodu na prvega in s hrbtno stranjo proti vzhodu na drugega ter ju s svojo mogočnostjo ločuje in povezuje. Ob njenih straneh sta speljani dve ravni cesti, ki omogočata dvojni prehod s prvega na drugi trg. Ima tri ladje, ki so primer­ no široke in dolge; srednja je višja od stranskih dveh in krajša za prostor, ld ga v njej zavzema kor. Tla so iz štokanega marmorja, strop je lesen in okrašen z rezbari­ jami, v stranskih ladjah raven, v glavni pa obokan v obliki polkrožnega neba; stara gradnja, a trajno in lepo oblikovana. Predelni steni med ladjami se z devetimi oboki na vsaki strani naslanjata na osemnajst stebrov iz izbranega marmorja, od katerih naj bi bila prva dva po Sansovinu iz črnega serpentina, po Serlijevem mnenju pa iz antiohijskega marmorja. Na koncu glavne ladje kra­ ljuje veličastna tribuna iz marmorja, izklesanega v najra­ zličnejše z zlatom okrašene listovnike; tu je dragocena grobnica škofa sv. Nazarija, ki kot miza služi svetemu oltarju, na katerega je Frančišek Zeno v svoji pobožnosti leta 1662 namestil Najsvetejše. Njegova odločitev je vredna velike pohvale, saj ga je iz bližnje tesne kapelice, kjer so ga tako rekoč skrivali, prenesel na odprto, v cerkev. Ob straneh tribune, že skoraj pod oboki ladij, stojita še dve manjši tribuni oziroma dve manjši marmor­ nati prižnici, s katerih so v starih časih ob svečanih mašah običajno oznanjali ljudstvu sveti evangelij. Med tema tribunama in že omenjeno glavno se dvigata dve široki marmornati stopnišči s po nekaj stopničkami, ki omogočajo dostop iz cerkvene ladje v kor. Ta se, obdan s kanoniškimi sedeži, steka še v eno tribuno iz izbranega mar- Prvo poglavje. Nastanek in ustroj svete Cerkve 15 marmorja, a nižjo, dasiravno je na odličnejšem mestu od prve; in tu je glavni oltar, okrašen s češčeno podobo deviške Matere vnebovzete, po kateri je stolnica poime­ novana in jo obkrožajo kipi drugih svetnikov v lesketa­ joči se pozlati. Tu velja opozoriti na sveto oltarno mizo, ld je iz tako prosojnega belega marmorja, da pod njo prižgana svetilka kljub masivnosti kamna sije vse do njenega vrha. Oltar in njegova tribuna sta nameščena v veliki, proti trgu Brolo izbočeni niši v obliki prostorne­ ga polkroga, ki je zaključek in obenem krona cerkve. Pod korom je, navidezno podprta z nizkimi oboki na stebrih, kripta, ki bi ji v lombardščini rekli “lo scurolo” ali “tem nica”, dasiravno je dovolj svetla; vanjo vodijo po ene dvojne stopnice iz obeh manjših ladij. V slednjih, tako v eni kot v drugi, je več oltarjev, ki pa niso vsi enaki po obliki in izbranosti marmorjev. Zato pa na prenekaterem od njih, kot tudi po stenah vsenaokoli, visi več odličnih slik obeh znamenitih Carpacciev ter slikarjev Panzana, Celestija, Zanchija, Libéra in števil­ nih drugih. Za vzdrževanje cerkve s pobožno zavzetost­ jo skrbijo trije prokuratorji, imenovani stolni; eden je cerkveni in ga v skladu z mestnim statutom izbira škof sam, dva pa laična in ju izbere vsakokratni koprski po­ destat in kapitan ob pretehtanem predlogu samega ško­ fa; vse tri zatem potrdi še mestni svet. Ostajata še zakristija in krstilnica, brez katerih bi bila cerkev nepopolna, njen opis pa pomanjkljiv. Med­ tem ko je druga od cerkve ločena, je prva z njo spojena, in sicer tako, da se naslanja na desno stran kora; in tako kot je ta pravilno dvignjen nad ravnino glavne ladje, je tudi zakristija zgrajena v isti višini, a je nekoliko v napoto končnemu delu stranske ladje; ker je dodana umet- Prokuratorji cerkve Koprski statut, 3. knj., 5. pogl., fol. 72 Zakristija in krstilnica 16 Piva knjiga. O Koprski stolnici umetno, jo bo potrebno nekega dne prenesti na njeno pravo mesto, vendar ker je udobna in prostorna ter zadovoljivo založena s srebrnino in dragocenim posod­ jem, je še ustrezna pomembnosti stolnice. Med svetim posodjem posebej izstopa dragocena monštranca iz poz­ lačenega srebra, ljubko darilo iz Madžarske, ki ga je prinesel škof Frančišek de Andreis. Izdelana je v oblild nekaj pedi visoke piramide in lepo okrašena s številnimi stebriči, medaljoni in pretanjeno izbranimi pleteninami, pravi dosežek izvirnosti in čudež obrti. Prav tako žlaht­ na in dostojanstvena je tudi krstilnica. Dušo oživljajoča kopel je nameščena onstran ceste na severni strani stol­ nice sredi okrogle cerkve, posvečene velikemu Kristuso­ vemu predhodniku Janezu Krstniku, v veliki marmor­ nati školjki v obliki osmerokotnika. Tu končujemo prvo poglavje, saj smo z našim odhodom iz stolnice že dosegli zastavljeni namen. DRU- 17 DRUGO POGLAVJ E Ustanovitev stolnice v Kopru obeni krščanski cerkvi ne dodelijo častnega naslova stolnice, ne da bi ji papež, pravi Kri­ stusov namestnik, za vrhovnega upravitelja imenoval škofa, enega najpomembnejših dostojanstve­ nikov v cerkveni hierarhiji, ki mu je kot nasledniku apostolov po redu in položaju naloženo: ustanavljanje župnij, zidanje cerkva, sklicevanje sinod, blagoslavljanje svetega olja, posvečevanje duhovnikov, za škofije posve­ čevanje prelatov, za kraljestva maziljenje kraljev, za Ne­ bo uresničevanje nemogočega. Vse te posebne pravice pripadajo škofu in jih njegova stolnica, potem ko po njih skoraj pobožno zahrepeni, oznani pred celotnim krščanskim občestvom s postavitvijo škofijskega dvorca, z bliščem škofovske palice in z okrasjem mitre, drago­ cenim ornatom svojega škofa in vidnimi simboli njegove duhovne oblasti. Stolnica in škof morata biti torej talco povezana, da se vzajemno dopolnjujeta in ob dolžnem spoštovanju avtoritete in naslova uresničujeta načelo, da ima vsaka stolnica svojega škofa in vsak škof svojo stolnico. Povzdignjenja koprske cerkve v stolnico zato ni mogoče določiti bolje kot z opredelitvijo obdobja in imena njenega prvega škofa. Ko opat Ughello v svoji Cerkveni Italiji, ki nikoli ne bo dovolj prehvaljena, spregovori o koprski cerkvi, pravi: Ejus Episcopatus antiquus est inter recentiores; Anno enim Domini septingentésimo quinquagesimo sexto Stephanus secundus Pont rogantibus lustinopolitanis habendi Episcopi lus indulsit; Primusque d Clero, ac Populo creatus Episcopus fu it loan- Ughel., Ital. Sac. 5, Episc. Iustinop., fol. 356. Po Ughellu je bil Janez prvi škof koprske stolnice 18 Car. Sigon. Hist. de Regno Ital., 3. bij., leto 756 circa fol. 129 Tako pa ne govori prava zgodovina Cone. Tolet., zadnje pogl., § sed nec. Pnm knjiga. O Koprski stolnici loannes, ä Vitaliano Patriarcha Gradensi consecratus. Za koprsko Cerkev ni majhna čast, da med sodobnimi slovi kot stara stolnica in da sta njenega prvega škofa že leta 7 56 z apostolskim indultom soglasno izvolila tako du­ hovščina kot ljudstvo ter ga je zatem posvetil gradeški patriarh. Opat Ughello za ta dogodek, tako pomemben za koprsko Cerkev, sicer ne navaja avtorja, na čigar pre­ verjene trditve se je bil oprl, a smo ga z raziskovanjem odkrili mi. Gre za Karla Sigonija, ki v svoji sloviti Zgodo­ vini italijanskega kraljestva poroča o ustoličenju Janeza za koprskega škofa, vendar z nekoliko drugačnimi bese­ dami, kar je za nas zelo pomembno: Eodem Anno, piše Sigonij, Vitalianus Patriarcha Gradensis, cum Stephanus Pontifex rogantibus Iustinopolitanis Episcopi habendi lus indulsisset, loannem ä Clero, Populoq. creatum confirmavit, Sc consecravit. Naj tu opozorimo na samovoljni dodatek besede Primus k Sigonijevim verodostojnim podatkom, ki znatno spreminja zgodovino in kar je iz nje mogoče sklepati. Iz kalnega izvira še nikoli ni pritekla bistra voda. Tudi če bi bilo tako, kot trdi Ughello, in bi bil pisec Sigonij, sicer zelo vesten, o škofu Janezu pisal bolj ohlapno ter spregledal njegovo prvenstvo med kopr­ skimi škofi, dopuščamo, da je bil škof Janez prvi, ki sta ga izvolila tako duhovščina kot ljudstvo, v absolutnem smislu pa ni bil prvi v vrsti koprskih škofov. Srčika te resnice prihaja iz najbolj skrivnostnih neder cerkvene zgodovine. Pravica do imenovanja škofov, ki je od zmeraj pripa­ dala papežu kot namestniku Jezusa Kristusa, kateri je za ceno svoje predragocene krvi ustanovil katoliško Cer­ kev, je že v prvem stoletju same porajajoče se Cerkve prešla na duhovnike in na ljudstvo, kot potrjujejo Analdet Dm go poglavje. Ustanovitev stolnice v Kopni 19 ldet, Stefan, Celestin in Leon, vsi prvi s temi imeni. Tako je bilo odločeno tudi na cerkvenem koncilu v Tole­ du. Vendar je Sveti sedež to pravico, kar zadeva ljudstvo, okoli leta 3 4 0 našega odrešenja razveljavil, kot je razvid­ no iz sklepov koncila v Serdiki, sklicanega že omenjene­ ga leta pod Julijem L, in kot potrjujejo različni stari pisci. Ljudstvu je bila ta pravica vrnjena šele po letu 700, malo pred nastopom papeža Stefana II. Ce je torej ta sveti oče leta 756 prebivalcem Kopra priznal pravico, da skupaj z duhovniki izvolijo svojega škofa, to še ne pomeni, da je bil škof Janez, izvoljen v duhu tega indul­ ta, med vsemi koprskimi škofi tudi zares prvi, temveč je bil le prvi škof, ki sta ga izvolila duhovščina in ljudstvo po letu 700. Pred njim bi bila duhovščina sama prav lahko imenovala koga drugega za škofa. Táko je, če se ne motim, pravo in utemeljeno razumevanje Sigonija, ld je edini temelj, na katerem ob samovoljnem pripisu besede primus sloni Ughellova izvirna trditev. Kdo pa je bil Janezov predhodnik na koprskem ško­ fovskem sedežu in zares prvi škof v Kopru? Podatke o tem preberimo v Opisu Istre, v katerem je Manzuoli Istro orisal v zelo živih barvah, povsem ustreznih in naravnih, in kjer v poglavju o Kopru najdemo njegovega prvega škofa, ld je tako podrobno opisan, da mu ne manjka drugega kot ime. Leta 5 2 8 , piše Manzuoli, je papež Ja n e z i, Konstanci]ev sin, na zahtevo Justina Starejšega, X V bizantinskega cesarja, ukazal imenovati koprskega škofa. Le kaj bi si še lahko želeli v prid naši trditvi razen imena izvoljenega škofa? Namen imenovanja posameznika, čeprav ga ne imenuje - prepoznati ga je tako in tako mogoče - ni nekaj abstraktnega in med ljudi ne prinaša ničesar, kar bi bilo neotipljivo, nasprotno, je nekaj pov­ sem ' Cone. Serdic., v pogl. Non est permittendum Janez je bil prvi škof,' ki sta ga izvolila duhovščina in ljudstvo Manz., Descrip. Istr. fol. 63 20 Annal. Carn. Anno 5 24, fol. 295 Sv. Nazarij, prvi koprski škof Prva knjiga. O Koprski stolnici sem razumskega, dejaven plod odprtega duha. Kljub temu torej, da Manzuoli tega škofa ne navaja z njegovim imenom, ga predstavlja kot osebo, dasiravno anonimno. Če je bil torej škof v Kopru imenovan že dve stoletji prej, kako naj bo Janez, ki je bil izvoljen toliko kasneje, zares prvi? Za napako pa nikar ne obtožujmo takoj Manzuolija, saj ni bil Ughellov sodobnik ali njegov na­ slednik. Ughello je svoje delo izdal leta 1650, Manzu­ oli pa pred njim, leta 1611. Naj torej graja, če si jo navaden spodrsljaj sploh zasluži, naj torej, ponavljam, graja zadene tistega, ld je z malenkostno spremembo preverjenih podatkov splošno znanega pisca Ughella zavedel, češ da je prvi tisti, ki to v nobenem primeru ni bil, s čimer se je izneveril zaupljivemu prijatelju in pona­ redil zanesljiva pisca, Ughella in Sigonija. Kako drugače je s tem v zvezi ravnal kanonik Schön­ leben! Ko je ta ugledni pisec v svoji učeni Zgodovini Kranjske podrobno opisoval Koper, se je po seznanjenju s sicer resničnimi, vendar nezanesljivimi Manzuolijevimi opisi zakopal v najtemnejše noriške arhive, in ko je iz njih izluščil najstarejša pričevanja, je zapisal: Eodem anno lesu Christi 524. satagente lustino Imperatore loannes Papa ordinasse fertur Primum Episcopum lustinopolitanum, ut habet Manzolius, quem verosimile estfuisse Sanctum Nazarium, cuius Corpus deinde anno 6 0 L inventum esse, docent antiquce scriturce apud M. S. Authorem Historice Norici. Sv. Nazarij je torej prvi koprski škof, ki ga je s svojim vztra­ janjem izprosil cesar Justin, v svoji milosti pa imenoval papež Janez leta našega odrešenja 524. In tako je Janez, ld ga je v vrsti koprskih škofov Ughello postavil na prvo mesto, v resnici drugi, Nazarij, ki ga je isti avtor postavil na drugo mesto, pa prvi. Tako je prav. Napake se kaj hi- Dnigo poglavje. Ustanovitev stolnice v Kopru 21 hitro povežejo, iz njih so sestavljeni členi verige! In zato napaka, ld je izvirala iz ene same besede -primus, ni mogla ostati osamljena. Svoje trditve bomo dokazali s kronološkim prika­ zom, ld nas bo morda najbolj prepričal. Nedvomno drži, da je sveti škof Nazarij živel določen čas v koprski škofi­ ji. S tem brez izjeme soglašajo različni zelo zanesljivi pisci, o tem pričajo njegove svete podobe, naslikane na platnih, izklesane v marmorju, upodobljene v kovini s škofovskimi simboli, soglasno to potrjujeta mesto in Zavetnik mesta škofija, ki se nenehno obračata k njemu kot svojemu zavetniku in očetu. Povsem gotovo je tudi, da koprskega škofovskega mesta ni zasedel po letu našega odrešenja Najdba 601, zakaj tega leta je prišlo do čudežnega odkritja nje­ telesa sv. govega svetega telesa. Tako je zapisano v rokopisni nori­ Nazarija, Annal. ški kroniki, deležni glede tega dogodka velikega zaupa­ Carniol., leto 524, nja, saj Schonleben pod že omenjeno leto 5 2 4 v svojih fol. 295 Analih ni zapisal le: Sandi Nazarij Corpus, (Anno 6 0 1) inventum esse docent antique scripturce apud M. S. Authorem Norici, temveč v opombah k Analom, v katerih zavrača § vse, ki so sv. Nazarij a uvrščali med koprske škofe po 2.10.,pogl., št. letu 756, izhajajoč iz omenjene kronike, tudi: Antiquior 111., fol. 79, 1. del tamen Juit, quia Inventionis Annus traditur 6 0 1 . Iz tega sledi, da je bil Nazarij koprski škof v letih pred 601. Če se je leta 5 2 4 našel človek, ki je ponižno prosil, naj se ustanovi stolnica, in to je bil cesar Justin St., in drugi, ld jo je s svojo vrhovno oblastjo ustanovil, in to je bil Sveti oče Janez I., pa nasprotno ni zgodovinarja, ki bi našel kogarkoli drugega na sedežu takrat ustanovljene škofije kot, kakor trdi Schonleben, Nazarija, zato lahko po resnici trdimo, da je bil prvi koprski škof leta 5 2 4 sv. Nazarij. Mo- 22 Ughel., Ital. Sac., 5. zv., fol. 3 5 7 Schdnleb., Annal. Car., 3. del, leto 517, fol. 2 9 4 Divjanje arijancev proti sveti veri Istrani se zatečejo v mesto, ibid. Prva knjiga. O Koprski stolnici M oje besede imajo potrdilo tudi v iskrenem Ughellovem priznanju, da ne ve natančno, kdaj je sv. Nazarij prevzel sedež koprske škofije: Non constat quo tempore hie Sanctus floruerit. Zagotovo ne leta 601, ko so bile čudežno odkrite njegove svete relikvije in s tem trden dokaz, da je živel v Kopru kot škof v letih pred tem časom. Ce s tem omenjeni pisec ni bil seznanjen, kot iskreno priznava, zakaj neki ga za škofa postavlja po letu 756? To so stranpoti ugledne zgodovine, ld je bila neugledno izkrivljena. Nov vzrok za razcvet, ki ga je v tistem obdobju doži­ vela moja Cerkev, so bile naravne nesreče, ki so takrat pretresale Istro. Enako vztrajni v svojem sovraštvu do katoličanov kot vdani arianizmu, s katerim so se zako­ reninili v Istri in sosednjih deželah, so Goti iskali različ­ ne načine, da bi jih zatrli. Posebej so si za to prizadevali okoli leta 5 0 0 in kasneje, ko so se tu ugnezdili v največjem številu. Takrat so z nenehnimi vdori uničevali zdaj ljudi, zdaj hiše, zdaj vasi, zdaj trge in spremenili nesreč­ no Istro v klavnico človeških teles, v prizorišče barbar­ skega plenjenja in v pogorišče žalostnih požigov. Božja previdnost, ki nikoli ne skopari s svojo pomočjo, se je vseeno odločila, da bo iz tolikšnega gorja ustvarila obilje številnih blagrov. Najbogatejši Istrani so se namreč na begu pred okrutnim divjanjem Gotov zatekli na otok Paladij o, takrat imenovan Egida, kasneje Justinopolis in danes Koper, v upanju, da bodo na obzidanem otoku, zaščitenem z morskimi valovi, lahko živeli varni pred nepričakovanimi vdori. In tako je mesto, ki je ječalo v razdejanju, ponovno zaživelo in začelo rasti po številu prebivalcev, stavb in cerkva. Poleg tega je kmalu po letu 5 0 0 tudi patriarh Marcel zapustil svoj sedež v Og­ le- Dnigo poglavje. Ustanovitev stolnice v Kopru 23 leju, ki je bil prav tako opustošen, in se preselil v Koper, kjer je živel polnih dvanajst let. Po njegovi smrti je Ste­ fan, ld ga je nasledil na čelu patriarhata, bival tu do leta 25 istega stoletja in morda še dlje. Verjetno si je mesto, povečano v obsegu in poseljeno z boljšimi kristja­ ni, prav po tej dolgi prisotnosti dveh oglejskih patriar­ hov zaželelo pridobiti škofovski sedež kot zunanji izraz in okras svojega katolištva in kot trdno podporo svete vere. Nobenega dvoma ni, da se je medtem bizantinski cesar Justin na prošnje koprskega mesta, zaradi svoje naklonjenosti Istri (v njenih pristaniščih so njegovo lad­ jevje in druga plovila našli prijazno zavetje) ali spodbu­ jen v svoji izjemni milosti pri širjenju katoliške vere, obrnil s prijazno prošnjo k papežu Janezu, naj mestu dodeli škofovski sedež. To je sveti oče že leta 5 2 4 dobro­ hotno tudi storil. Po tem spletu med seboj povezanih dogodkov je mesto dobilo škofovski sedež in svojega škofa. Sredstva, ki se omejenemu človeškemu umu pri doseganju namena zdijo napačna in neprimerna, se izka­ žejo nenavadno prepričljiva in učinkovita, ko si jih izbe­ re Božja previdnost, katere moč je v besedi ali hotenju. Svetla luč te resnice se že širi tudi na tuje. Pater Irene j della Croce v svoji nedavno izdani Zgodovini Trsta omenja, pravzaprav domneva, da je bil prvi kopr­ ski škof sv. Nazarij. In če navaja Ughellovo nasprotno mnenje, ld pripisuje prvo mesto na škofovskem sedežu Janezu, tega ne stori zato, ker bi z njim soglašal, saj je morda odkril njegovo neosnovanost, ki izhaja iz zavaja­ jočih Sigonijevih trditev. Ob tem opozarja le na nekaj težav pri določanju časa Nazarijevega nastopa, zagotav­ ljajoč s pobožno skromnostjo, da pričakuje bolj preverje­ ne dokaze glede teh dejstev od kakega drugega pisca. Če Isto storita patriarha Marcel in Štefan Justin prosi za škofo­ vski sedež v mestu Hist. Terg. 6. kuj., 11. pogi, fol. 513 Po Zgodovini Trsta sv. Nazarij prvi škof 24 Pira knjiga. O Koprski stolnici v Težave le glede časa Prva težava in odgovor Annal. Carniol., 3. del, leto 5 0 0 ; fol. 289 Ibid. Ce te dokaze lahko najdemo že mi, naj se njegovi pomi­ sleki razblinijo. Ko luč zasije najsvetleje, zbledijo sence. Pomislekov je kar nekaj, vendar se bomo na tem mestu omejili na tri domnevno najtehtnejše. Prvi pravi, da Istrska pokrajina, podobno kot Libum ija in Dalmacija, še nekaj let po letu 5 0 0 ni bila podložna Justinu, temveč Teodoriku kot absolutnemu gospodarju in kralju Italije. To je razvidno izpišem njegovega tajnika Kasiodorja, naslovlje­ nih v tistem času na pokrajinske upravitelje ali načelnike Istre, da bi pospešili izterjavo kraljevih dajatev. N i torej verjetno, da bi Teodorik dovolil papežu na pobudo cesarja Justina ime­ novati katoliškega škofa in ustanoviti novo škofijo v Kopru, kjer ni priznaval nobenega drugega vladarja kot samo sebe. Tega pomisleka ni mogoče z ničimer lažje ovreči kot s pomočjo zgodovinske resnice. Čeprav je bil sam arijanec, je Teodorik Italiji, kar zadeva veroizpoved, vladal tako popustljivo, da je svojim podložnikom (v skladu s svojim blagim značajem ali svojo zvito politiko) dovolil svobodno izbiro: ali svete vere, če so bili katoličani, ali arijanstva, če so bili arijanci. In ker mu je bilo poseganje v zadeve Cerkva skrajno tuje, jim je dovolil, da so zanje redno skrbeli njihovi škofje. Habuisse CatholicosAntistites, je o Istranih, Liburnih in Ilirih zapisal Ljubljančan Schônleben, Quamvis Prœsidiarj Arianismo infecti essent, nihil dubito; Cum Theodoricus Rex Catholicœ Religioni nul­ lum facesceret negotium. Preden je postal, recimo temu tako, oster cenzor moralnega življenja samih katoliča­ nov, je nekemu celo njemu ljubemu visokemu uradniku ukazal odsekati glavo, ker se je ta v želji, da bi si še bolj utrdil njegovo naklonjenost, iz katoličana spreobrnil v arijanca, in ob tem izrekel slovite besede: Si Deo fidem sinceram non servasti, quomodo mihi, qui homo sum, conscientiam Drugo poglavje. Ustanovitev stolnice v Kopru 25 tiam sanam prcestabis? Od kod torej trditev, če ni izmi­ šljena, da bi katoliški kralj, dasiravno arijanske ločine, uglednim duhovnikom cesarja, ld za to prosi, dovolil postaviti novo škofijo v Kopru? Drugi pomislek pravi, da je trditev, češ da je papež Janez na zahtevo cesarja Justina, kot piše Manzuoli, odobril usta­ novitev škofovskega sedeža v Kopru leta 528, povsem sprta z resnico, saj je papež Janez skupaj s papeštvom leta 5 2 5 v ravenskih zaporih zgubil tudi življenje, dve leti kasneje pa je umrl tudi cesar Justin. Soglašam, da sta papež in cesar umrla v navedenih letih, vendar skupaj z natančnim in učenim Schonlebnom, ki je Manzuolija pomaknil nazaj v leto 5 2 4 (ko sta bila tako prvi kot drugi še živa), trdim, da je bilo prav to leto za Koper ugodno, leto, ko je po cesarjevi in papeževi zaslugi, ne da bi Teodorik temu nasprotoval, dobil škofovski sedež. Manzolius id reposuit ad annum 528. quo nee Joannes Papa, neclustinus Imperator amplius superstes juit. Hos ad annum 524. Sicer pa naj Manzuoli jeva napaka, ld je sedaj popravljena, ne bo opravičilo za grajo drugih delov njegove Zgodovine. Kriv­ da zanjo gre prej prepisovalcu ali tiskarju, ld sta se pri spreminjanju Manzuolijevih z besedo izpisanih letnic v matematična znamenja (kot je razvidno iz njegovega dela) zlahka zmotila in zamenjala eno številko za drugo. Pri popravljanju prepisov ali tiskanih besedil pa se še tako ostro oko zamegli, ko se naslonimo na aritmetiko in z besedo izpisane številke nadomestimo z matematič­ nimi znald. Na koncu še tretji pomislek, češ da so po Ughellovih trditvah pri odkritju telesa sv. Nazarij a, potem ko so izkopali sarkofag, v katerem je počivalo, naleteli na svin­ čeno ploščo z verzoma: HancPatriam serva, Nazari, Sancte gu- Druga težava in odgovor Ibid., leto 524, fo l 295 Tretja težava in odgovor 26 3. pogl., 1. bij. Pum knjiga. O Koprski stolnici gubema, Qui Pastor, Sc Rector liustini diceris Urbis. Cesar, ld je nanovo pozidal Egido in jo po sebi poimenoval Justinopolis, je bil Justin II., imenovan Mlajši, ki je zasedel prestol pet ali šest let po letu 5 6 0 , in ne Justin I. oziroma Starejši, ki je živel do leta 27 istega stoletja. Če naj bi bil torej Nazarij po verzih, odkritih ob njego­ vem svetem telesu, koprski škof, to ni mogel biti leta 5 2 4 , saj bi tako veliko prehitel čas vladanja Justina IL, ki je mesto dobrohotno obnovil in mu dal svoje ime. Toda v grobnici, običajnem počivališču razpadlega pepe­ la, lahko najdemo le nepomembne predmete. Tak je tudi navedeni pomislek, Id ga je mogoče ovreči že ob bežnem pogledu na ploščo, odkrito skupaj s svetim tele­ som. Slednja, ki jo še danes nedotaknjeno hranijo na istem mestu, ovrže vse lažne temelje tega pomisleka, saj ne vsebuje drugega kot naslednje besede o Nazarijevih vrlinah, plemenitosti in imenu ter dnevu njegove smrti: Sanctus Nazarius Prœsul migravit in Domino kal. XIII. lulij. Kar pa zadeva obstoj in vsebino dveh verzov, je treba upoštevati, da sveto Nazarijevo telo v zgodnej­ šem obdobju ni bilo le izgubljeno in zatem leta 601 najdeno, temveč da ga je kasneje, okoli leta 1380, ugra­ bila tudi genovska vojska in ga odnesla v Genovo, od koder so ga, potem ko je bilo končno vrnjeno, leta 1422 ponovno tudi prepeljali v Koper, o čemer bomo podrob­ neje spregovorili v nadaljevanju. Da bi svojemu svetemu pastirju in očetu zagotovilo dostojen pokop in češčenje, je mesto zanj dalo izdelati sarkofag iz belega marmorja, ki je tako dolg in visok, da služi kot miza svetemu oltar­ ju; tja so ga Koprčani pobožno položili in ga shranili v posebno skrinjo iz dišeče cedrovine in svetlečega stekla, ki jo enkrat na leto odprejo pogledom in češčenju verni­ kov Dm go poglavje. Ustanovitev stolnice v Kopru 27 kov. Na široki zunanji strani sarkofaga so upodobili različne svetnikove čudeže, na ravni podstavek pa vkle­ sali omenjena verza. In tako je razjasnjen tudi ta splet neresnic. V dveh verzih, seveda ne vrezanih na stari svinčeni plošči (kot so napak trdili), temveč vklesanih na novem marmornatem sarkofagu (kot pričajo dokazi), je Nazarij imenovan škof Justinopolisa, kot se je glasilo ime, ld ga je mestu pred več stoletji v svoji cesarski milosti podelil cesar Justin II., potem ko ga je v celoti obnovil. Vendar to v ničemer ne nasprotuje Nazarijevemu zgodnejšemu povzdigujenju na škofovski prestol v omenjenem letu 524. Nasprotno, celo podpira ga. Pravi dokaz trdne resnice so laži, ld se, zbrane, da jo spodne­ sejo, ob soočenju z njo, podobno kot sence na soncu, počasi razblinijo. Druge pomisleke, ld zadevajo ustanovitev in rast Tergest, Kopra, lahko najdemo pri istem tržaškem piscu. Vendar 619kj o’al naj bo breme njihovega zavračanja prepuščeno drugim. >/. 5 1 6 Cilj, ki smo si ga zastavili, da namreč napišemo cerkveni krajepis, ne laičnega, svetega in ne posvetnega, nas od tega raziskovanja odvrača. Zdaj, ko smo ugotovili, da so koprsko cerkev povzdignili v stolnico, ter prepoznali njenega prvega pastirja, in je med njima prišlo do svete in mistične poroke, si oglejmo cerkev, odeto v poročna oblačila, ki so dragocena olja za posvetitve, in v bogate dragulje svetih relikvij, s katerimi se ponaša. TRE- 28 T R E T J E P O G L A V J E Posvetitev koprske stolnice in njene svete relikvije 2 a krščanski svet ni bolj vzvišenega kraja na tej skromni zemlji, kot je cerkev. Najsi je pov^ sem običajna, se pravi, da ni ne stolnica ne krstilnica ne posebej odlikovana s kakim naslovom, ld jih včasih podeljujejo škofovske oblasti cerkvam, je to še zmeraj vsem dostopen dom velikega Boga, kamor se ta brez omalovaževanja skoraj kot v zemeljska nebesa sklanja v svojem kraljevskem veličanstvu, da bi prisost­ voval sveti maši, da bi uslišal ponižne prošnje rotečega ljudstva, da bi skesanim grešnikom odpustil hude žalitve in odrešenim dušam zagotovil večno zveličanje. Vendar vsaka krščanska stavba še ni cerkev, če ni prej posvečena s slovesnim obredom ali vsaj s svetim blagoslovom. Pre­ več se razhajajo zemeljska zgradba in Božji obred, pos­ vetno življenje in sveto opravilo. Blagoslovitev se prav lahko zaupa kateremukoli duhovniku, saj sleherno bla­ goslavljanje (prošnja za srečo, ki jo običajno podeljuje dobrotljiva roka Gospoda, kateri je neizčrpen vir vsega dobrega) povsem upravičeno pripada duhovniku, ki je Kristusov namestnik in srednik prave sreče med člove­ kom in Bogom. To pa ne velja za slovesno posvetitev, ld je s svojim skrivnostnim maziljenjem s svetim oljem posebna pravica škofa, kateremu pripada tudi posveti­ tev samega svetega olja. Ob neizpodbitni resničnosti teh trditev bomo raziskali, ali je bila koprska stolnica kdaj posvečena in kateremu od njenih škofov gre za to dejanje zahvala. To 7 Blagoslovitev cerkva Posvetitev cerkva Tretje poglavje. Posvetitev koprske stolnice 29 To seveda ne zahteva široke razprave, saj gre za gola dejstva. Se več, Ughello, Manzuoli in Petronio, ki so se bolj kot katerikoli drug pisec poglobili v preučevanje dogodkov v tej cerkvi, sploh ne omenjajo njene slovesne posvetitve, ker domnevajo, da je bila v celoti posvečena že s tem, da je bila pod dobrohotnim zavetništvom deviške Matere posvečena Bogu, njenemu Sinu; nihče od njih pa ne govori o njeni slovesni posvetitvi. Posebej omenja to samo Peter Morari na nekem nevezanem listu, vendar s tako nejasnimi besedami, da vprašanja ne rešuje, temveč ga še bolj zapleta. Pravi, da je Frančišek iz Firenc leta 1 4 4 5 v Kopru posvetil oltar sv. N azarija in cerkev. Posvetitev cerkve je neponovljiv obred, sicer ne bi izražal neločljive poroke Kristusa z njegovo naj ljubšo nevesto. Zatorej tega obreda ne opravijo, ne da bi o njem zvesto poročali naslednikom tako z natančnim zapisom, shranjenim v škofijskem uradu, kot s skrbnim hranje­ njem izrezljanih ali naslikanih svetih križev na posveče­ nih stenah, neredko pa tudi z vzidavo plošče v sami cerkvi v večni dokaz svečanega obreda. Iz Morarijevega časa ni nobenega od teh dokazil v prid stolnici. In kako naj bi jo bili po njegovih besedah posvetili? Narašča dvom, ali je bila sploh kdaj posvečena sv. Nazariju, tem­ več od zmeraj samo Devici Vnebovzeti. Če je torej škof Frančišek posvetil oltar sv. Nazarija in cerkev, ne da bi Morari posebej navedel njeno ime, še ni mogoče sklepa­ ti, da je bila tedaj posvečena prav stolnica. Ne glede na vse to Morari zasluži vse zaupanje. Ni verjetno, da bi škof, tako pozoren do oživitve pozablje­ nih spominov o svoji cerkvi, kot o tem pričajo javni do­ kumenti, iz gole svojevoljnosti določil njeno slovesno posvetitev. Ali ne bi svoji stolnici ta sveti okras ob spozna- Stolnica posvečena Spomin na posvetitev 30 Prenos N ajsvetej­ šega Reg. Zeno, 2. knj., A ct.,fol. 10 Pnm knjiga. O Koprski stolnici znanju, da ga nima, takoj podelil on sam, saj je posvetil tako cerkev sv Jurija v Piranu kot kapucinsko cerkev v Kopru? Če bi se cerkev naključno imenovala po sv Nazariju, saj je njegov oltar najuglednejši med vsemi, ki stojijo v njej, bi morali ob besedah posvečena oltar sv. N azarij a in cerkev razumeti cerkev, v kateri ta oltar stoji. Ni novost, da je iz vsebine mogoče sklepati o obliki ali da nejasno besedo pojasnjuje tista, ki ji sledi. Znotraj koprskega obzidja in v širši okolici ni cerkve, ki bi jo krasilo slovito ime sv. Nazarij a. Temu mestu, ki ga časti kot svojega dobrotljivega zavetnika, je od nekdaj zado­ ščalo, da mu je posvečalo toliko živih templjev, kolikor je bilo src njegovih meščanov. Ko torej pravimo, da sta bila posvečena oltar tega svetnika in cerkev, mislimo na stol­ nico, ld jo običajno v vseh predelih krščanstva imenuje­ mo kar cerkev. Do tod sega moja nečimrna želja braniti poštenega in zelo zaslužnega škofa; vendar resnični trditvi, ki se je kot taka izkazala po kasnejšem odkritju dokumenta, katere ga je bil lastnoročno napisal škof posvetitelj, ni treba pri nikomer moledovati za podporo. Poglejmo, kaj se je zgodilo. Leta 1662, skoraj deset let po Morarijevi smrti, je Frančišek Zeno, potem ko se je odločil, da Naj svetejše iz tesne kapelice pod tribuno, imenovane evangeljska, premajhne za tolikšno Svetost, prenese na uglednejše mesto v stolnici, po tehtnem premisleku za ta namen izbral veliko tribuno, žlahtno zavetje svetega Nazarijevega telesa. Ko pa je podrl oltar, ki mu je svetni­ kov marmornati sarkofag služil kot oltarna podoba, so sarkofag spustili niže, da je postal oltarna miza, novi tabernakelj Naj svetejšega, ld so ga postavili nanj, pa je nadomestil oltarno podobo. Ob podiranju starega Nazari- Tretje poglavje. Posvetitev koprske stolnice 31 rijevega oltarja so v zaboju s svetimi relikvijami odkrili pergament z naslednjo vsebino: Anno Domini millesimo quadrigentesimo quadragesimo quinto. Indictione octava; die vero séptima Mensis Novembris, qucefa it Dominica, Pontificatus Domini nostri Eugeni/Paper I V Anno quintodecimo. Reverendissimus Pater, Sc Dominus Frater Franciscus de Florentia Ordinis Prcedicatorum Episcopus lustinopolitanus consecravit hanc Ecclesiam, Se Altare, quam de novo de duobus Parietibus reeedificaverat. Consecravit ad honorem, Sc Nomen, Sc Memoriam Beatissimee Virginis Mañee, Scposuit in eo Reliquias infrascritas, cum tribus granis incensi benedicti; Sc voluit, quod dedicatio predicted Ecclesiee, Se Altaris prima Dominica Mensis eiusdem singulis Annis celebretur; deditque in D ie dedicationis ejusdem, Sc in Festis omnibus Beater M añee in perpetuum, omnibus, cSc singulis dietam Ecclesiam visitantibus dies quadraginta Indulgentiarum: Reliquiee positee in dieto Altari sunt de Ligno Crucis, de Reliquijs S. Laurentij M. S. Anastasij Papee, Sc M. S. Ste­ phani P., Sc M., ScAliorum. Morari j evo pričevanje moramo torej ceniti kot vero­ dostojno in toliko bolj dragoceno, ker je povzeto iz nam neznanih virov. Brez sence dvoma lahko torej trdimo, da je koprsko stolnico leta 1445 posvetil njen škof Fran­ čišek iz svetega reda dominikancev, Florentinec po rodu, iz družine Blondovih. Se več, po milosti tega zaslužnega škofa je bila stolnica z dokončanjem dveh zidov v celoti dograjena, kot je razvidno iz navedenega dokumenta. Zaradi podrobnejšega poznavanja te svete stavbe naj spomnimo na stolni atrij, ld ga je genovska vojska med divjim ropanjem mesta pred letom 1400 (natančneje v nadaljevanju) surovo požgala. To opustošenje je goreče­ ga škofa Ludvika Morosinija spodbudilo, da je pri vladar- Dokazilo o posvetitvi Škof posvetitelj Stolni atrij požgan 32 Reg. Pol., 2. knj.,fol. 42 Podaljšanje stolnice Čas posvetitve Njene relikvije Štiri telesa svetnikov Pnm knjiga. O Koprski stolnici darski milosti beneškega senata izprosil dobrohotno do­ voljenje, da atrij še z nekaterimi posvetnimi stavbami vključi v cerkev in jo razširi z novo dozidavo. Ko pa je nekaj let zatem umrl, je zasluge za zaključek del Nebo namenilo njegovemu nasledniku Frančišku, zato je, upo­ števaje vse to, po pravici zapisano: Consecravit hanc Ecclesiam, Sl A lt ar e, quam de novo de duobus Parietibus recedificaverat. Zapis tega pojasnila seveda ni ne naključen ne nepremišljen. Povedali smo že, da je posvetitev cerkve neponovljiva, a le toliko časa, dokler ohranja svojo stav­ bo nespremenjeno. Če pa je po zgraditvi uničena in po uničenju ponovno postavljena, če jo, ker je predolga, skrajšajo ali, ker je prekratka, podaljšajo, jo je treba po­ novno posvetiti. Kot poročajo dokumenti, je modri škof to storil 7. novembra omenjenega leta. Vendar naj nas ne preseneča, da proslavljamo obletnico tega dogodka 21. oktobra, danes z dvojnim slavjem, cerkvenim in po­ svetnim, s svečano procesijo, ki jo na čelu vodijo škofij­ ski dostojanstveniki, in dajatev prostim sejmom, poda­ ljšanim na dva tedna. Škofu Frančišku se je zdelo primer­ no, da ta dan prenese s stalnega sedmega dne na prvo nedeljo v novembru, ld pa pride vsako leto na drug dan. Le zakaj ga torej kasnejšim škofom iz morda nič manj tehtnih razlogov ne bi bilo dovoljeno prestaviti na 21. oktober, ko je primernejši čas za številnejši shod vernikov? Preidimo zdaj k svetim relikvijam, brez katerih nobe­ na cerkev ni posvečena in so dragocen zaklad, s katerim Gospod Bog v ta namen obdari svojo nevesto. V naši stolnici jih ni v izobilju, a jih tudi ni malo. Veliko pome­ nijo štiri sveta telesa njenih svetnikov in zavetnikov Nazarija, Aleksandra, Elija in Justina, ki jih hrani; poleg njih Tretje poglavje. Posvetitev koprske stolnice 33 njih pa so še nekateri drugi zakladi, prav tako dragoceni, čeprav so manjši. A ker biseri niso tako cenjeni, če jih je v izobilju, bomo te bogate nebeške dragulje opisali vsakega zase in začeli z Nazarijevim blaženim telesom. Nebeška skrivnost je, ali je ta svetnik, potem ko je bil leta 5 2 4 vsem v blagor povzdignjen na čelo koprske škofije, svoje pastirsko poslanstvo opravljal dolgo ali le kratek čas. Znano pa je, da je bilo njegovo sveto telo, ki zdaj počiva v stolnici, za kratek čas shranjeno na povsem neznanem in skritem mestu - ne vemo pa, ali na posebno zahtevo njega samega, ki se je, poln globoke ponižnosti, hotel tudi po smrti izogniti javnemu češčenju, ali zaradi spretne zvijače duhovnikov, ld so tako želeli preprečiti njegovo morebitno ugrabitev, ali ni šlo celo za vzvišen namig Božje previdnosti z namenom, da bo telo nekega dne v mestu postalo najbolj cenjen zaklad, ker bodo prav po njem najbolj hrepeneli, kot se je tudi zgodilo. Več let po njegovi smrti se je pobožnemu cerkvenemu skrbniku, po imenu Martinu, medtem ko je med molitvijo bedel ponoči v stolnici, izpod marmornih stopnic v oči, še bolj pa v srce zalesketal žarek prečudovite svetlobe. Nočna svetloba kaj lahko napoveduje tudi jutranjo zarjo. Ker pa se je to ponovilo večkrat, je bil prisiljen skrivnost o čudežnem dogodku razodeti ljudem. Zaradi njegove veli­ ke preprostosti pa ga niso poslušali s posebno zavzeto­ stjo, zato je Nebo, ki je zahtevalo večjo čast za svojega služabnika, ponovilo svoje nebeško prikazanje drugemu meščanu, prav tako častitljivemu po letih in kreposti, po imenu Pelegrinu. Potem ko so njegove tople solze zmočile cerkvena tla, je ob navzočnosti zvestih duhov­ nikov začel kopati pod omenjenimi stopnicami. In že so, presrečni, v tamkajšnjem grobu odkrili dragoceno Izgubljeno telo sv. Nazarija Čudežno prikazanje, Manz. 2. kuj., fol. 18 Petron., 2. kuj., 8. pogl., fol. 362 Najdba svetega telesa 34 1. b ij., 2. pogl. Svetnikovi čudeži Vdor Genovežanov O pat Palad. 1. del, 9. kuj., fol. 391 Ugrabitev svetih teles Nazarij a in Aleksandra Prva knjiga. O Koprski stolnici telo svetega škofa z napisom na svinčeni plošči, ki je še danes nepoškodovana ohranjena poleg njegovih svetih relikvij: Sanctus Nazarius Prcesul migravit in Domino kal. XIII. lulij. , kar se je zgodilo leta 601, kot je zapisano v stari zgodovini Norika, kakor navaja Schonleben in tudi mi povzemamo na ustreznem mestu. Ko se je ta vesela vest razširila po mestu in okolici, se je osrečeno ljudstvo zbralo, da počasti svojega težko dočakanega pastirja, Nebo pa je z novimi čudeži še povečalo radost vernikov in Nazarijevo slavo. Te čudeže opisuje Manzuoli, molče pa o njih pričajo kipi ozdravlje­ nih bolnikov na svetnikovem grobu, ki jih je oživila in upodobila spretna ldesarska roka. V naslednjih sedmih stoletjih je Koper to radost užival v vsej popolnosti. Tudi če so ga od časa do časa pestile vojne, lakota in kuga, ga je Nazarij s svojim mogočnim zavetništvom ponovno dvignil, ko je bil porušen, nahranil, ko je bil lačen, oživil, ko je ugašal. Res se je okoli leta 1380 nanj zgrnila prava poplava neizmernih nesreč. To se je zgo­ dilo, ko so z mogočnim vojaškim ladjevjem na Istro navalili Ligurci ter povzročili neizmerno škodo, se tatin­ sko polastili Kopra in z nagnusno brezbožnostjo povsod tam, kjer so najprej z barbarsko drznostjo oplenili vse hiše, oropali tudi cerkve. Potem ko so požgali atrij kopr­ ske stolnice, da bi si olajšali vstop vanjo, so ukradli Nazarijevo sveto telo, iz neke druge cerkve pa sveto telo papeža Aleksandra ter s tem dragocenim vojnim plenom odjadrali proti Genovi, da bi jo v enem samem mahu obogatili z dvema zakladoma. To je bila naj večja nesreča, ki je doletela Koper, odkar je ponovno našel svojega izgubljenega pastirja in očeta. Več let se je ljudst­ vo zaobljubjalo, duhovniki so molili, škofijski urad pa Tretje poglavje. Posvetitev koprske stolnice 35 se je zavzemal, da bi dobili nazaj ugrabljene relikvije. In ko je bilo Nebo že utrujeno od tako številnih prošenj in je bil na čelu genovske Cerkve Pilej de’Marini, na čelu koprske pa Jeremija Pola, je prišlo do dogovora o tako težko pričakovanem vračilu. Ko so leta 1422 sveti telesi prepeljali iz Genove v Benetke in ju slovesno izpo­ stavili v cerkvi sv. Hieronima, so po pontifikalni maši, ki jo je pel škof Marko Lando iz Castella ob prisotnosti škofov iz Nina in Kopra, nadaljevali z njimi pot po morju proti Istri. Potovanje se je končalo srečno, goreče hrepenenje koprskih meščanov, ki so v velikem številu zapustili rojstni otok in radostno pohiteli naproti svoji­ ma svetima zavetnikoma, pa je spodbudilo blage zahod­ ne sapice, da so močneje napele jadra. Ko je številno spremstvo srečno pristalo v Kopru in so dragoceni telesi pod kar najbolj praznično zmagovitimi slavoloki, ob glasnem zvonjenju in svetih himnah prenesli v stolnico, kjer je velika množica več dni zapored v molitvi šepetala Bogu dolžno zahvalo, so ju položili v sarkofag iz izbrane­ ga marmorja pod veličastno tribuno, nežno okrašeno s kamni, listovniki in zlatom. In ker je veselje še kar na­ prej prekipevalo, je škof Pola odredil vsakoletni obred v spomin na slovesni prenos in v zasluženo zahvalo Nebu, mesto pa je na spodnjem delu sarkofaga v večno molitev izlilo svoje srce v verzih: Hanc Patriam serva, Nazari Sande, gubema, Qui Pater, S l Rector lustini diceris Urbis. Drugo sveto telo, ki bogati našo stolnico, je, kot rečeno, telo papeža in mučenca Aleksandra. Iz Rima, v lcaterega okolici je neustrašni junak pretrpel svoje slavno mučeništvo za sveto vero, so njegovo telo prepeljali v Koper, kjer mu je ljudstvo v dokaz svoje predanosti in v čast *«/.,>/. 84 s p o g ijo i. shranijo ju v stolnici ^ °ega Aleksandra 36 Se izgubi Manz., 2. kn)., fol. 2 8 Odkritje njegovega telesa Čudeži, ki so sledili Piva knjiga. O Koprski stolnici v čast njegovemu zmagovitemu imenu postavilo cerkev. Proti temu velikemu blagru so se zgrnile že običajne nesreče v Istri, in ker so se nekateri njegovih častilcev bali, da bi njegovo truplo med roparskimi napadi na mesto sovražniki lahko ugrabili, so ga preudarno skrili. To dejanje pa se je sprevrglo v pravo krajo, saj se je za njim izgubila vsaka dragocena sled. To izgubo je Nebo, radodarno s svojimi darovi, nadomestilo s čudeži. Alek­ sander se je, oblečen v papeško opravo in s sveto tiaro na glavi, večkrat prikazal duhovnikoma Janezu in zatem Nikolaju ter družinskim članom minorita Petra Manolessa, takratnega koprskega škofa, ter jim naročil, naj škofu predlagajo, da njegovo sveto telo, potem ko ga bo ponovno našel, izpostavi ljudskemu češčenju. Manolesso je, častit zaradi svoje moralne pokončnosti, postov in drugih pobožnih del, ukazal kopati na tisti strani oltarja, ld mu jo je pokazal svetnik s svojim prstom, in ko so kmalu zatem našli sarkofag iz dišeče cedrovine, so v njem odkrili tudi sveto telo. To se je zgodilo 27. oktobra leta 1306. Prihitelo je ljudstvo v velikem številu, nekateri zaradi predanosti svetniku, drugi zaradi novih čudežev. Oltarna miza se je kljub težkemu marmorju dvignila, kot da bi bila iz najlažjega lesa; neka ženska, ki je bila prizadeta na sluhu in udih, tako da se je komaj še premikala, se je približala svetemu telesu, in sluh in telo sta ji srečno ozdravela; neko dekle, ki je bolehalo za hudo in mučno boleznijo, se je dotaknilo svetega groba, in je ozdravelo; na obrezanem rožnem grmu, po­ dobnem trnovemu bodičju, pa so dan zatem vzcvetele tri škrlatnordeče vrtnice. Bogato je morala biti z nebe­ škimi vrtnicami ozaljšana grobnica mučenca Aleksan­ dra, ld je, po svetih analih edini papež s tem imenom, pa- Tretje poglavje. Posvetitev koprske stolnice 37 papeško tiaro okrasil s predragoceno mučeniško krono. Njegovo sveto telo je v njegovi cerkvi počivalo do pribli­ žno osemdesetega leta v tistem stoletju, ko so ga Genovežani ukradli in ga, kot rečeno, skupaj z Nazarijevim odpeljali v Genovo, od koder so ju Koprčani leta 1422, potem ko sta bili trupli vrnjeni mestu, prepeljali in polo­ žili v skupni sarkofag v stolnici, kjer ju še danes častimo. Ker danes ta sarkofag služi kot oltarna miza za Naj sve­ tejše in ker je to resnična in živa Božja miza, sta Nazarij in Aleksander dva kerubina, ld nad mestom razprostira­ ta krila svojega mogočnega zavetništva. Tretje sveto telo je telo blaženega Elija, koštabonskega diakona in učenca sv. Mohorja, istrskega apostola. Potem ko je mesto odvrnil od malikovanja lažne Palade in ga napotil k veri v pravega Boga, je odpotoval v raj uživat zasluženo plačilo za svoj apostolski trud in pustil v Kopru svoje svete posmrtne ostanke kot trdno poro­ štvo za svoje trajno zavetništvo. Kadarkoli se je pobožno ljudstvo zateklo k njemu, je našlo tolažbo ob ujmi, zave­ tje v nesreči in pristan v nevihti. Njegovo telo počiva v oltarju kripte, kjer služi oltarna miza sarkofagu za pod­ nožje, ta pa oltarni mizi za oltarno podobo. Osemnajsti julij je v mestu in škofiji posvečen prazniku njegovega spomina. Ta trojica nebeških zakladov se je leta 1686 povečala za dragoceno telo svetega mučenca Justina. Z njim me je ljubeznivo počastil Jožef Evsanij, ld je bil generalni prokurator mojega svetega avguštinskega reda, nato pre­ fekt papeževega sakrarija in porfirsld škof, da bi počastil moj prihod v koprsko Cerkev. Temu zaslužnemu in uče­ nemu škofu se je zdelo, da bo Koper, če se že ponaša s cesarjem Justinom, kateri ga je nanovo zgradil, še veliko bo- Rešijo sveto telo in ga vrnejo v stolnico Telo blaženega Elija Manz., 2. kuj., fol. 34 Njegova smrt Petron., 2. kuj., 8. p o g l.fo l. 367 Leži v stolnični kripti Telo sv. Justina 38 Darilo mestu Prenos relikvij Položen v stolnico Druge znamenite relikvije Njihov sakrarij Njegov skrbnik Piva knjiga. O Koprski stolnici bolje poskrbel za svojo varnost, če se bo zatekel pod okrilje drugega Justina, čigar mogočno zavetništvo bi ga zaščitilo za vse večne čase. Dosti dobrega je prejel od cesarja Justina, ld je mrtev, a še veliko več lahko pri­ čakuje od sv. Justina, ld je nesmrten, ker je pri Bogu, ki vlada v nebesih! S temi modrimi mislimi, s katerimi me je pobožno počastil ob mojem prihodu v mesto, smo leto zatem, na drugo velikonočno nedeljo, ki je prišla na dan 20. aprila, s pontifilcalno mašo, množično procesijo in drugimi slovesnostmi, primernimi pobožno­ sti ljudstva in svetnikovi veličini, počastili svečani pre­ nos njegovih relikvij. Položili smo jih v čudovito kristal­ no posodo in jo v stolnici shranili v oltar, posvečen cer­ kvenemu učitelju sv. Hieronimu. Ljudstvo, prežeto z njegovo nekdanjo milostjo, se ga slovesno spominja vsa­ ko leto na omenjeno nedeljo, njegov zaslužni spomin pa na isti dan počasti tudi koprska Cerkev. Tem svetim telesom je treba dodati številne druge znamenite relikvije, kot so relikvije častitih mučencev Valentina, Buona, Klemena in Viktorja. Tu so še relikvije oživljajočega lesa svetega križa, dragocenih oblačil devi­ ške Matere, apostolov sv. Jakoba in Filipa, sv. Jerneja in Barnabe in neustrašnih mučencev Lovrenca, Blaža, Janeza in Pavla, Mohorja, Fortunata, Barbare, Katarine in drugih. Vsaka posebej je vložena v svoj srebrn ali kri­ stalni relikviarij, vse pa so shranjene v urejenem sakrariju, imenovanem zakladnica, kjer so shranjene tudi srebr­ nina in druge cerkvene dragocenosti. S tremi okni, zašči­ tenimi s kovano okrasno mrežo, sakrarij gleda prek lcanoniških sedežev v koru na levi del oltarja, s prav toliko vrati pa se odpira v zakristijo. Zanj in njegovo varnost skrbi kanonik zakladnik. Zdaj Tretje poglavje. Posvetitev koprske stolnice 39 Zdaj, ko smo opisali te svete stolnične zaklade, bomo sklenili poglavje s posebnim poročilom o cerkvenem obredu, ki se je običajno končal s spoštljivim poljubom ene od relikvij. Dasiravno je to zelo star obred, vpeljan v Istro pred osmim stoletjem pod gospostvom takrat vladajočega grškega cesarstva, nam zato ni nič manj dragocen. lustinopolim, piše Ivan Luciae navajajoč Schonlebna, Gmcos M aris Dominos etiam post Carolum recognovisse arguit Mos laudes canendi usque in hodiemam diem illic servatus. Ob štirih praznikih, božiču, veliki noči, sv. Marku in sv. Nazariju, pevci med darovanjem pri maši, ld ji poleg številnega ljudstva običajno prisostvujejo škof z duhovniki in podestat s sodnikom, zapojejo kratko molitev, imenovano hvalnica ali po ljudsko Lauda, s prošnjo Božjemu Veličanstvu, naj bo s posredovanjem Device, po kateri je poimenovana koprska cerkev, in Evangelista, patrona beneškega gospostva, s svojimi ne­ beškimi darovi dobrohotno milostno do beneškega doža, koprskega škofa in podestata. M ed petjem hvalnice spodbujajo navzoče k pobožnosti z gorečo baklo, za katero v povorki stopajo v imenu doža podestat, v ime­ nu škofa duhovnikov somaševalec, v imenu podestata pa njegov kancelar; sveti obred se konča s tem, da pristo­ pi k pobožnemu darovanju podestat, za njim pa še ljud­ stvo, pri čemer vsakdo spoštljivo poljubi eno od svetih relikvij, ld jim jo ponudi kanonik, oblečen v pluvial in koretelj. Hvalnica se glasi: Christus vincit, Christus regnat, Christus imperat. Serenissimo Domino nostro N . N. Inclyto Duci Venetiarum salus, Honor, Virtus, S l Imperium. Sancta M aria Tu illum adjuva. Illustrissimo, ac Reverendissimo Patri, S l Domino nostro N. N. Dei Gratia Episcopo lustinopolitano dignissimo salus Ho- Annal. Cani. 1. zv., 1. del, 2. § 10 . pogl., fol. 79 Star cerkveni obred Molitev, imenovana Lauda Darovanje in poljub svetih relikvij 40 Prva knjiga. O Koprski stolnici Honor, & Virtus, ¿k Vita -perpetua. Sancta M aria Tu íllum adjura. Illustrissimo, ac Excellentissimo Domino N. N. pro Serenissimo Ducali Dominio Venetiarum Potestati, & Capitaneo lustinopolis dignissimo salus, Honor, Virtus, £l Vita perpetua. Sánete Maree Tu íllum adjura. CET- Koprski škofijski dvorec dino, kar ločuje koprsko stolnico od škofijske­ ga dvorca, je široka javna cesta med levo stran­ jo stolnice in glavnimi vrati dvorca. Kakšen je bil v prvih stoletjih, ni mogoče ugotoviti, saj ga je okoli leta 1300 povsem uničil nesrečni požar. In morda bi bil še danes v ruševinah, če ga ljubeča milost nekaterih njegovih škofov ne bi z večkratnim dograjevanjem po­ novno postavila. A poglejmo po vrsti, kaj je vsak od njih sezidal, pa bomo s tem že tudi opisali velik del stavbe. Jakob Valaresso, eden najuglednejših dostojanstveni­ kov koprske Cerkve, se je že takoj po svojem prihodu hitro lotil dela in od škofije zahteval radodarno podporo. Vendar od nižje duhovščine ni bilo pričakovati velike pomoči. Zato pa je veliko pomagala milost, ta kraljica čednosti, ki je poskrbela, da so bili postavljeni prvi te­ melji, pobožna škofova duša pa je vse to delo velikodu­ šno dokončala. Takrat so popravili glavno stopnišče, zgradili zgornjo dvorano, odprli na dvorišče obrnjeno ložo, razdeljeno kasneje v več prostorov, in postavili zgradbo, ld gleda na trg Brolo. V nekaj letih je torej škof opravil toliko kolikor njegovi predhodniki v celem stoletju. Napis, vklesan v marmorju nad vrati omenjene dvorane, pravi: Episcopium Superiorum temporum injuria crematum, Sc solo cequatum, Longa denique patientia humilibus tectis habitatum, lacobus Valaressus, Pat- Lega škofijskega dvorca Požar Obnovljen v Valaressovem času Rea iU6’ Valares. 1. zv .Jol. 10, act. 133 42 Obnovljen v Assonicovem času Obnovljen v času škofa Stelle Reg. Stella, 1. zv., fol. 251 Pum knjiga. O Koprski stolnici Patritius Venetus, Pont lustinopolitanus Nova Forma, Propria erectum Impensa, illustravit. Anno salutis, M CC C C X C V IIL Jernej Assonica, v svojem stoletju slovit kanonist, je nadaljeval častitljive Valaressove stopinje in je poleg postavitve marmornatega vodnjaka, s katerim je oskrbel in oplemenitil dvorišče, polepšal škofijski dvorec z veli­ častnimi vrati, ki vsakomur že ob vstopu z napisom na glavni prekladi razkrijejo grb in ime svojega dobrotlji­ vega ustanovitelja: Bartholomceus Assonica Bergomen. L C. Referendarius Apost. Episcopus lustinopolitanus. fac. curavit. Anno salutis M. DXIIX. Tudi Tomaž Stella je s svojim zavzetim delom pove­ čal škofijski dvorec z novimi stavbami. Del zelo stare hiše, ki je stala poleg, je segal v bližino stolnice; ker pa je grozila nevarnost, da se bo zrušila, na veliko škodo škofijske blagajne, ki je bila v tistih časih prav žalostno izpraznjena, sta se mestna sindilca Janez Vittori in Janez Pavel Bratti odločila zaprositi škofa Stello, naj stavbo povsem poruši, in mu zagotovila, da bodo na ruševinah zrasle veliko trdnejše stavbe in da bo z odstranitvijo podrtije mesto pridobilo na sijaju, škofija pa bo imela od tega zagotovljene koristi. Predlog je bil dober, kajti ko je bila podrtija odstranjena s privolitvijo papeža Pij a IV , ki jo je škofu Stelli posredoval kardinal d’Altemps, se s prijaznim razgledom na hribe in griče, ki jih je dotlej zakrivala vmesna stavba, ni požlahtnil le Veliki trg, imenovan tudi Stolni, temveč je bil z dograditvijo novih poslopij občutno polepšan tudi škofijski dvorec. Tak- Četrto poglavje. Koprski škofijski dvorec 43 Takrat so zgradili dvorane med zadnjim delom cerkve sv Aleksandra in začetkom lože, ki jo je bil postavil že Valaresso. Zatem so zraven njih postavili dvorano, kate­ re ena stran je potekala vzdolž omenjene lože, druga pa je gledala na notranje dvorišče, obrnjeno proti vzho­ du. Nato so z debelim zidovjem povezali prvotne stav­ be, in sicer veliko dvorano s stanovanjem na Brolu. Po­ stavili so notranje stopnice do nove dvorane, ki pa so jih kasneje zamenjali za boljše. V ustreznejše in večje prostore pa so takrat prenesli tudi več hišnih delavnic. Vse to se je zgodilo leta 1565, predzadnje leto, ki ga je Tomaž, najbolj bleščeča zvezda naše poloble, še razsvet­ ljeval v tem minljivem življenju. Janez Ingenerio, ki po svojih odlikah in vrlinah ni zaostajal za nikomer od naštetih škofov, je le-te dohajal tudi po radodarnosti. Dvignil je drugi del zgornjih pro­ storov dvorca, ki dopolnjujejo tiste na vzhodu; so sicer manj obsežni, zato pa bolj zdravi, saj gledajo eni na vzhod, drugi pa na jug, o čemer priča tudi vklesani napis: H anc Edium Partem male materiatam Antequam pene Vitium faceret, Et magis muribus, quam Hominibus accomodatam, loannes Ingenerio Episc. lustinop. Exomatam, atque auctam In elegantiorem, quam cemis formam, restituit. M D. X X C II Poleg tega je v globoki predanosti Nebu in hvaležno­ sti svojemu Dobrotniku na mestu, kjer je na nekem marmorju stal kip, bedni ostanek poganstva, posvečen lažnim božanstvom, ki je služil kot podnožje glavnemu stopnišču, ovekovečil spomin na velikega papeža Gre­ gorja X III. s temi besedami: lo Obnovljen v času Janeza Ingeneria 44 Obnovljen v času škofa Zena Izgradnja nove kapele Podobe škofov Obnovljena kancelarija Prva knjiga. O Koprski stolnici lo: Ingerio Episcopus lustinopol: sublato hinc lapide Idolis sacro Alium in sempitemam Greg. XIII. Max. S l opt. Pont. Memoriam reposuit. M. D. XXCIII. Nič drugače ni čustev naklonjenosti do dvorca svoje škofije okoli leta 1670 pokazal Frančišek Zeno, človek živega in slovitega spomina. S svojo darežljivo roko je segel na več področij, posebej v zapore, ld jih je opremil za vzorno kaznovanje zločincev, in v oratorij, ki ga je obnovil za blaženo bivanje dobrih ljudi. Ta oratorij je cerkev svetega očeta in mučenca Aleksandra, enega od češčenih zavetnikov koprskega m esta; in je kot del ško­ fijskega dvorca služil in po potrebi še zmeraj služi kot zasebna kapela. O tej cerkvi bomo natančneje spregovo­ rili še na drugem mestu. In ker mogočnim zgradbam pogosto ne ustreza skro­ mna oprava, naj dodamo, pa ne iz lahkomiselne hvalisa­ vosti, temveč da se izognemo očitkom o pomanjkljivem opisu, da so v zadnjih letih v zgornjem delu dvorca uredili zasebno kapelo pod naklonjenim zavetništvom svetega nadškofa v Valenzi Tomaža iz Nove vasi, ki je dostopna ob vsaki uri, ne da bi se izpostavljali neprijet­ nostim dežja ali vetrov. V glavni dvorani so podobe škofov koprske Cerkve od sv. Nazarij a pa vse do naših dni. Podrobnejši podatki o njih bodo obogatili naslednje poglavje. Prav tako so obnovili tudi škofijsko kancelarijo, ki je bila že nekaj let opuščena in kot taka skorajda povsem pozabljena. O tem beremo v napisu, ki so ga na to mesto obesili brez moje pobude in ga navajam z rdečico na licu: F. Četrto poglavje. Koprski škofijski dvorec 45 E Paulus Naldini P at Episcopus Iustinopolis, Monimenta sui pori, Quce dispersa peribant, Cancellaria aptius erecta, Perenni Sede restituit Anno Dom. M DC. XC. Episc. I V To so bila torej nujna obnovitvena dela, potrebna, da je škofijski dvorec pod svojim starim prahom zaživel, če že ne kot veličastna in mogočna, pa vsaj kot udobna in dostojna stavba. A le zakaj se še mudimo z vprašanji o tej stavbi, če lahko zvemo vse o njej iz trdnosti prvega kamna, na katerem stojijo njeni temelji? Iz kakovosti temeljev bo izkušen arhitekt zlahka razbral višino stavbe. Poglejmo torej temeljni kamen koprske škofije, ali drugače rečeno, višino letnih prihodkov za njeno vzdrževanje, brez kate­ rih bi že pred današnjim dnem propadla, tako kot je hirala takoj po ustanovitvi. Ti sestojijo iz obsežne in bogate donacije, ki jo je škofiji podelilo mesto in zajema vasi Lopar, Padno, Brič, Srmin, s tisoč vinogradnih nasa­ dov in ustreznimi prihodki od olja, ki ga na tem območ­ ju letno pridelajo lastniki posestev, tako laiki kot duhov­ niki in tudi redovniki. Velika pobožnost in plemenito darilo Kopra svojemu škofu! O tej donaciji, zapisani z gotskimi črkami, beremo v škofijskih dokumentih Jere­ mija Pole, od koder je bila zvesto prepisana in so jo nato nekateri širili v rokopisu, naša dolžnost pa je, da jo natisnemo. Tako pravi: Hoc est Exemplum de quibusdam rationibus Episcopatus d Communi Iustinopolis extractum, ad instantiam, S l requisitionem factam per Reverendissimum in Christo Patrem, S l Do- Škofijsld prihodki Jerem. Pola, 1. bij., fol. 52 46 Listina iz mestnega arhiva o donaciji škofovskih prihodkov Vsebina listine Piva knjiga. O Koprski stolnici Dominum, D. Franciscum Querini, Dei, S l Apostolice Sediš gratia dignum Episcopum lustinopolitanum coram egregio; S l potente Viro, loanne Querino, pro Ducali Dominio Venetiarum, Honorando Potestate, S l Capitaneo Civitatis, S l Distric­ t s lustinopolis. Anno millesimo trecentesimo, sexagésimo, indictione tertia Die sexta Mensis Decembris. In Palatio lustinopolitano, S l in maiori Consilio ejusdem Civitatis; presentibus nobilibus, S l sapientibus Viris Dominis Nicolao Valaresso, Francisco Mauroceno Honorandis Civibus Venetis, hiclustinopoli testibus, S l alijs pluribus existentibus; cujus tenor per singula tališ est. In Nomine Domini Dei Etemi. Regnante Domino nostro Federico Pijssimo Imperatore, Anno Domini millesimo centesi­ mo octuagesimo sexto, Indictione quarta Mensis lulij, quinto die intrante. Actum in Civitate lustinopolitana in majori Ecclesia in presentía Nuntiorum Domini P ape; scilicet M agi­ stri Gualandi, Sánete R om ane Ecclesie Subdiaconi, S l M a­ gistri Tinosi, Domini P ap e Capellani; S l coram Nuntijs D o­ mini Gottofredi Sánete Aquilejensis Ecclesie Patriarche, M a­ gistro Ranulo, S l Magistro Ubaldo, S l Domino Hermano Thesaurario. Constat, Nos quidem Almericum lustinopolitane Civita­ tis Potestatem, S l Cónsules, scilicet Litífredum, loannem, Saracenum, S l Leonem, de Volúntate, S l consensu Communis nostre Civitatis, Donationem, S l omnis nostreActionis, quam habemus, finem, S l refutationem super Altare S án ete M a rie predicte Civitatisfecisse, de possessionibus nostro Episcopatui assignatis, quas habere, S l tenere visi sumus; videlicet, de Luparo, de Padena, S l Pilo Roveredi, ac de Insula Risani, cum omnibus suis pertinentijs in integrum, S l mille campis Vinearum infinibus nostris. Eo siquidem tenore, quod Noster proprius Episcopus, S l s u í successores, ad utilitatem sueM ense Četrto poglavje. Koprski škofijski dvorec 47 see, habere, S l tenere debeant, in perpetuum. Tali modo, quod non debeant habere potestatem vendendi, donandi, infeudandi, vel quolibet titulo eas Possessiones alienandi. Et si in quocumque tempore aliqua Persona, contra hanc nostrcr Donationis, S l refiitationis cartulam ire tentaverit, aut aliquo modo, vel ingenio corrumpere voluerit, aut molestare, vel infringere prersumpserit, tunc quidem per Nos, & Nostros Hczredes ab omni homine guarentare, &: defendere prommittimus, quod si guarentare, <§: defendere vere, S l rationabiliter non potuerimus, sive voluerimus, tunc quod amissum fuerit sub existimatione bonorum Hominum in consimili loco restituere spondemus. Si verb restaurare noluerimus, tunc quod ammissum fuerit, sub existimatione bonorum, per Nos, S l Nostros Hceredes nostro Episcopo, qui tunc erit, Auri optimi libras centum componere nos obligamus. Insuper addimus, S l dare promisimus super idem Altare, decimationes nostri Olei, quod annuatim nobis Deus concesserit, pro remedio Animarum nostrarum, nostrorumque Parentum; Ut noster proprius Episcopus, S l sui successores de cetero in proprios Usus habeant, S l possideant; itä quod non liceat eis has Decimationes infeudare, neque alio titulo ä sua pro­ pria Mensa alienare. Unde duce Cartulce uno tenore sunt composite, quarum unam Cartulam habere debeat Episcopus Noster, S l aliam cartulam habere debeat Commune nostrce Civitatis. A d hcec interfuerunt Dominicas Diaconus, S l Decanus prcefatce Civitatis lustinopolitance; Bemardus Archidiaconus, Bonifacius Magister scolarum, Venerius Diaconus, S l Thesaurarius, Geimanus Sacerdos, Martinus Sacerdos, Petrus Sacerdos, Salvator Sacerdos, lustus Diaconus, Martinus Subdiaconus, loannes, S l loannes Subdiaconi, Petrus Petolus Capellanus, Rantulphus ludex dieter Civitatis lustinopolitance, Men- 48 Piva knjiga. O Koprski stolnici Mengotius Iudex, loannes Iudex, Adalperius Notarius, Ermanus Major, S l alij quamplures. Ego Almericus lustinopolitancr Civitatis Notarius interfui, S l de prcecepto prcedicti Potestatis, S l Consulum, S l Commu­ nis hanc Cartulam manu mea propria scripsi. Item ad confirmationem istius Exempli, infrascripti Notarij subscripserunt propria Nomina, quorum sunthcec: videlicet Luchinus de Virgilijs Cremonensis Notarius, S l Cancellarius suprascripti D o­ mini Potestatis, Franciscus de Berto Notarius, Benedictus Bembo Notarius, Gregorius Lugnano Notarius, Almaricus de Adalperio Notarius, Ambrosius Lugnano Notarius. Item aliud exemplum cujusdam publici Instrumentis Extractum, supradicto millesimo, Indictione, S l D ie Prcesentibus supradictis Dominis Viris, S l Notarijs infrascriptis, cujus tenor per singula talis est. In Nomine Domini Dei Etemi. Imperante Domino Nostro Henrico Romanorum. Imperatore Augusto. Anno Domini M il­ lesimo centesimo, nonagesimo quarto, Mensis Decembris XIIII. D ie exeunte. Indictione XII. lustinopolitancr Civitatis in pub­ lica Condone actum. Almericus lustinopolis Rector, S l de communi Consilio Con­ sulum, ludicum, S l totius Civitatis Consilio pariter, S l assensu Cartulam notitice, S l securitatis pro foituris temporibus ad memoriam retinendam meAmbrosium Notarium scribere rogavit. Super hoc equidem, quod in publica Condone, Communi deliberatione, ut prcedictum est, statuit, S l promulgavit perpetuis temporibus ad honorem Dei, S l sui Episcopatus augumentum inviolabiliter observandum. Ut si qua Persona tarn dictce Civitatis, quce nunc habet, vel habitura est Vineam ad Episcopatum pertinentem, tarn de reditibus Sancti Michaelis, quam de Communi dicto Episcopatui, S l annuatim tempore Vindemice non solverit Episcopatui ex ipsa Vinea, quam habet ab ip- Četrto poglavje. Koprski škofijski dvorec 49 ipso Episcopatu, rectum, S l integrum redditum; vel deprœltendi poterit, vel convinci rationabiliter, in qualitate, vel in quan­ titate redditum defraudasse, deindè Vineam, quam ab Episco­ patu habueratsine aliqua exceptione restituât. Episcopus vem, qui pro temporejuerit, vel ejus Nuntius Vineam ipsam intromittendi, S l quidquid voluerit faciendi liberam habeat potestatem. Item si qua Persona deinceps usque ad Festum Purificationis Sanctœ Marice annuatim non solvent, nec solutam habuerit Decimationem totius sui Olei, quod sibi Deus dederit, ipsi Episcopatui, vel Episcopo, qui tunc erit, vel ejus certo Nuntio, ex tune ipsam Decimationem in duplum restituât, nisi fuerit de Misericordia Episcopi, qui tunc erit Signum supradicti Almerici, qui omnia prœscripta de communi Consilio, ut supradictum est, rogavit fieri. Ego Ambrosius supradictce Civitatis lustinopolis Notarius manu mea propria scripsi. Dodelitev te obsežne donacije je bila temeljni ka­ men, ki je utrdil majavo stavbo škofije in ji zagotovil trajno trdnost. Ti prihodki so bili v preteklih stoletjih obilni in bi še danes ne bili nič manjši, če ne bi kamnita zemljišča zaradi odplavljanja prsti postala manj rodovit­ na ali če ne bi bila zaradi neskrbnosti upravnikov prepu­ ščena škodljivim vplivom ujm, tako da so zaradi izčrpa­ nosti in iztrošenosti najboljše posesti propadle. Vendar lahko odkrijemo še druge kamne v tej stavbi, na katerih škofija sicer ne temelji, se pa z njimi vsaj ponaša in je od njih deležna tolikšnega blišča kot od drugih temeljnikov za svoj obstoj. To so izredne sodne pristojnosti, namenjene samo koprski in so zanjo značilne, poleg rednih seveda, ki so skupne vsem škofijam. Uživa neod­ visno pravico, da po svoji presoji namešča župnike ozi­ roma kaplane v primestnih župnijah, v Sočergi, Marezi- Zmanjšanje prihodkov Pravice škofije 50 Prva knjiga. O Koprski stolnici zigah, Truškah, Šmarjah in Dekanih. Uživa neomejeno pravico do podeljevanja (dasiravno je omejeno na pet plemiških družin), in sicer do podeljevanja Zarottijevega kanonikata, Baravierove kaplanije, del Mezzove, Fabianove in podobnih. Uživa tudi zelo staro pravico do podeljevanja desetin na Krasu na ozemlju Pirana ter nekaterih hiš v tem trgu v upravljanje in zakoniti fevd. To pravico je v preteklosti uveljavljala tudi za deseti­ ne v Kaštelirju, Tinjanu, Borštu, Hrastovljah, Kubedu, Smokvici, Laborju, Loparju, Padni, Pomjanu, Popetrah, Pučah, Trselcu, Sv. Ubaldu, Novi vasi, Zabavljah in dru­ gih vaseh, kot je večkrat potrjeno v izvirnih dokumentih dosedanjih škofov. Koprski škofijski dvorec smo torej opisali vse do te­ meljev, sedaj pa so na vrsti škofje, ki so ga vodili in v njem stanovali. PET- 51 Seznam koprskih škofov ot uči dobra aritmetika, je nepravilno tisto številčenje oziroma označevanje s številkami, t i—^3 ld označuje brez reda. Kdor preskoči od prve­ ga k tretjemu, od drugega k petemu in tako naprej, ne našteva urejeno, temveč ustvarja nered in napačno šte­ vilčenje. Seznam, ki mora vsebovati vsa pravilno razvr­ ščena imena koprskih škofov, kot so se vrstili na škofov­ skem sedežu, ne bo nikoli tak, če jih naštejemo s preska­ kovanjem in ne drugega za drugim. S prvim smo začeli, ko smo postavitev koprske stolnice pripisali sv. Nazariju, in omenili smo tudi drugega, Janeza, ki so ga nekateri razglasili za prvega, in zdaj je treba preiti na tretjega, na četrtega in na vse druge, kot so se vrstili. Da gre svetemu škofu Nazariju na tem sedežu prvo mesto, smo podrobno dokazali, ko smo ugotovljali, kdaj si je cerkev pridobila častni naslov stolnice. Ker pa ni boljšega štetja od tistega, ki se začenja s prvim, velja te podatke vseeno na kratko povzeti. Cesar Justin Starejši, o čigar milosti še zmeraj govori izročilo, je zaprosil svete­ ga očeta Janeza, naj koprski Cerkvi izkaže milost in ji dodeli naslov škofije. Papež, čigar duša ni bila nič manj dobrotljiva kot sveta, mu je željo izpolnil leta 5 2 4 , kot trdita Manzuoli in Schonleben, naj zanesljivejša opiso­ valca dogodkov v Istri. Kdo je bil sveti pastir mlade neveste, tega prvi natančno ne pove, drugi pa se, izhaja­ joč iz zgodovine Norika, ld jo je pregledal in o njej pisal, nagiba k sv. Nazariju, saj jasno piše, da so posvečeno telo tega svetnika, ki je v določenem obdobju nedvomno vo- 1. kuj., 2. pogl. Ibidem Prvi škof v mestu sv. Nazarij 52 Schönleben, Annal. Carniol, 3. del, leto 524, fol. 295 Sigonius Caroli, Histor. de Regno Ital., 3. krij., okoli konca leta 756 Janez drugi škof 1. knj., 2. pogl. Koprska Cerkev nadarbina tržaških škofov Petron., 2. knj., 6. pogl., fol. 397 P nm knjiga. O Koprski stolnici vodil koprsko cerkev, čudežno odkrili leta 601. Ker pa je znano, da stolnici od njene ustanovitve v navedenem letu in v stoletju pred to najdbo ni bil imenovan noben drug škof, lahko utemeljeno sklepamo v prid Nazariju. Naj za konec navedemo Schönlebnove besede: Eodem anno 524. satagente lustino Imperatore, loannes Papa ordinasse fertur Primum Episcopum Iustinopolis in Istria, quem verisimile estfuisse Sanctum Nazarium, cujus Corpus deinde Anno 601 inventum esse docent antiquce scripturcr apud M. S. Authorem EHstoricv Norici. Prvega škofa smo torej odkrili, na vrsti je po naravi drugi. To je Janez, ld sta ga po radodarnem indultu Stefana II. izvolila koprska duhovščina in ljudstvo leta 756, tisti, o katerem Sigonij v svojem Italijanskem kralje­ stvu za konec omenjenega leta piše: Eodem Anno Vitalianus Patriarcha Gradensis, cum Stephanus Pontifex rogantibus lustinopolitanis Episcopi habendi lus indulsisset, loannem ä Clero, populoque creatum confirmavit, S l consecravit. To pa Ughella ni oviralo,, da ga ne bi postavil na prvo mesto med vsemi koprskimi škofi, pri čemer je izhajal zgolj iz samovoljnega dodatka besede primus v Sigonijevem be­ sedilu. In če že dopuščamo, da je bil prvi, je bil samo prvi med škofi, ki sta jih izvolila duhovščina in ljudstvo, ne pa prvi v absolutnem smislu. O tem smo podrobno že pisali in povedanega ne bomo ponavljali. Nadaljujmo pot k tretjemu škofu. Po smrti škofa Janeza je ostala koprska Cerkev dolga leta brez svojega ljubljenega pastirja; Sveti sedež jo je zato v želji, da jo v času njenega vdovstva zaščiti pred propadanjem, izro­ čil kot nadarbino v varstvo njej najbližjemu in mejnemu tržaškemu škofu. Leta 1082 jo je tako upravljal Heri­ bert, leta 1114 Antarik, leta 1139 Dietinar, leta 1152 pa Peto poglavje. Koprski škofi 53 pa Vernand, za nekatere Bernard. Ko se je zaradi hudih sporov s cesarjem Friderikom papež Aleksander III. za­ tekel v Benetke in se pobliže seznanil z upravičenimi tožbami koprske Cerkve, je, tudi ob zavzetih prošnjah doža Zianija, popustil in jo osrečil z lastnim škofom. Z bulo, ki jo je Ughello s svojim neutrudnim peresom prepisal, je oglejskemu patriarhu Urhu podelil široko pristojnost, da ob soglasju svojih pomožnih škofov po smrti takratnega upravitelja koprske škofije Bernanda ali v primeru, da se ta odpove njenemu upravljanju (in če bodo škofijski prihodki zadoščali za vzdrževanje no­ vega škofa), imenuje za Koper samostojnega škofa. Ob tako pomembnem dejstvu naj nam bo dovoljeno navesti dobrotljivi indult samega papeža: Alexander Episcopus servus servorum D el Venerabili Fratri Uldarico Aquilejensis Ecclesia Patriarchs, ejusque successoribus canonicé instituendis in perpetuum. Licet omnium Apostolorum pars esset Dilectio Sl c. Item Iustinopolitanam Ecclesiam, quam tibi, & Ecclesis tu s nihilominus confirmamus, Sedem Episcopalem de omnium Fratrum nostrorum Consilio instituimus; itä quidem, ut venerabilis Frater noster Vemardus nunc ejusdem loci Episcopus, täm illam, quam Tergestinam Ecclesiam, nee non totum Episcopatum, quamdiü vixerit, debeat obtinere, & eo defiincto, liceat tibi de consilio suffraganeorum tuorum, cum Sedis Apostolics Auctoritate, in utraquesi volueris, Sl facultates earum ad hoc sufßcientes agnoveris, Sedem restituere Pontificalem, <Sl c. Papeževa bula je sicer brez datuma, a je bila odposla­ na v Benetke leta 1177, kot pravilno ugotavlja Ughello, sam patriarh Urh, ponovno v milosti Svetega sedeža, pa poroča o sporih, ki so se vneli ob talco pridobljeni pravici. Po dolgih letih jo je zato Bertrand, prav talco og- UglieL, 5. zv, Pati: Aquil., fol. 60 54 Paladij Hist. Foroiul., 1. knj., fol. 186 Aldiger tretji škof Ughel., 5. zv., fol. 3 5 8 Piva knjiga. O Koprski stolnici oglejski patriarh, s svojim obsežnim odlokom leta 1335 sprejel ter razglasil za veljavno in pristno. Tako poroča Ughello. Potem ko si je s tem indultom koprska Cerkev zago­ tovila tretjega škofa, dasiravno ga je dobila šele približno deset let kasneje, je patriarh Urh okoli leta 1182 odšel v boljše življenje, ne da bi bil kogarkoli imenoval na škofovsko mesto v Kopru, pri čemer so ga verjetno zadr­ ževale še neodpravljene ovire, in sicer tako še živeči administrator v Kopru kot tudi nezadostni škofijski pri­ hodki. Ko pa je Nebo odstranilo prvo oviro in poklicalo k sebi Bernarda, je mesto poskrbelo še za drugo in škofiji zagotovilo rento. Gotfried, ki je nasledil patriarha na prestolu, je kmalu v Koper poslal svoje nuncije Romola, Ubalda in Armana, koprski podestat in konzuli pa so v stolnici v njihovi prisotnosti in v prisotnosti papeževih nuncijev Gualanda in Tinosia v imenu mesta podelili škofiji obilno in bogato rento za vzdrževanje škofa, ki je obsegala več vasi, desetin in posestev in so jo 5. julija leta 1186 potrdili v svečani listini, o kateri smo že govo­ rili v prejšnjem poglavju. Ko sta bila tako izpolnjena oba pogoja, ld ju je postavljal papežev indult, je koprska Cerkev že čez leto dni - 1187 - dobila svojega tretjega škofa, mesto pa svojega pastirja; to je bil Aldiger. Niz teh dogodkov nam pomaga ovreči dve napačni trditvi iz Ughellovega seznama koprskih škofov. Ob na­ vajanju tretjega škofa je zapisal: N. post restitutam Episcopalem Dignitatem sit Episcopus abAlexandro III. Papa, circa Annum 1166. Morda je hotel reči 1176, leer je papež tistega leta odpotoval prek Apulije po Jadranu v Benet­ ke, kjer se je za koprsko Cerkev razrešilo tako pomemb­ no vprašanje. Kakorkoli že, tretji škof, postavljen med Na- Peto poglavje. Koprski škofi 55 Nazarija in Janeza, je izmišljen in tudi vsiljen. Le kdo bi lahko ta bil (če ne gre za popolno zmoto), saj še ime­ na nima! Omenili smo že apostolsko pravico, dodeljeno oglejskemu patriarhu, da imenuje novega škofa v Kopru, če bi mu Bernard prepustil upravljanje škofije in bi bilo na voljo dovolj prihodkov Kot je bilo že navedeno, ta dva pogoja pred letom 1186 nista bila izpolnjena. Torej ni mogoče, da bi papež tako preudarne modrosti, kakr­ šen je bil Aleksander III., v času, ko je ta ovira še obsta­ jala, imenoval koga drugega za škofa v Kopru. Izkušena modrost ne dopušča protislovnih dejanj in z delom rok ne krši zapovedi jezika. Takole dodaja Ughello: lustinopolitanam urbem, quce jam diu Cathedrali Sede Privatafuerat, Papa in integrum restituit. Le v čem sta se pregrešila kopr­ ska duhovščina ali ljudstvo, da nista bila več vredna blišča svojega starega škofovskega sedeža? Res je, da za Nazarijem leta 5 2 4 v škofiji ni imel sedeža nihče drug kot le Janez leta 756, za njim pa šele leta 1187 Aldiger. Vendar so vse istrske stolnice, kot opozarja Schonleben, dolgo čakale na lastnega škofa. Pulj je bil brez njega v letih od 6 8 0 do 814, Trst od 680 do 911 in Pičen od 687 do 935. In vendar za nobeno od teh Cerkva ne poročajo, da bi jim bil odvzet škofovski sedež, kot trdi Ughello za Koper. Vzroke za to je treba odkriti, saj papeži nikoli niso naložili naj hujše kanonične kazni, kakršna je ta domnevna ukinitev sedeža, ne da bi bilo šlo za kar naj večje človeške prestopke. Ob tem se velja zamisli­ ti ob dveh nesrečah. Ena je skupna vsem istrskim stolni­ cam in o njej pišejo tudi zgodovinarji; to je razdejanje, ki so ga za seboj pustili barbari, potem ko so pokrajino večkrat opustošili z ognjem in mečem. Druga je značilna skoraj samo za Koper in jo v svoji buli omenja tudi pa­ pež mdm ^ Z iebm’ camioi, i . del’^°l 79 *2 ^ doigo brez 56 Koper brez škofa, nikoli pa brez škofovskega sedeža Prva knjiga. O Koprski stolnici pež Aleksander III.: pomanjkanje škofovskih prihodkov. Prva nesreča je prizadela vse bližnje stolnice, ki so zaradi takega opustošenja dolgo samevale, vendar so si nekako v 9. ali 10. stoletju s svojimi škofi ponovno opomogle. To pa ne velja za Koper, ki je po drugem udarcu dolgo ostal nerazvit in si ni opomogel vse do leta 1186. Zaradi daljšega obdobja nezasedenosti škofovskega prestola so nekateri razglasili, da ga je Koper zgubil, v resnici pa to ne drži. Škofovski sedež je bil resda brez svojega škofa, vendar koprski Cerkvi sedež v nobenem primeru ni bil odvzet. Škofa ji papeži niso dodelili preprosto zato, ker ji to dostojanstvo naj ne bi pripadalo zaradi pomanj­ kanja potrebnih dohodkov, vendar ji škofovskega sedeža nikoli nihče ni odvzel, saj ni bilo prekrška, ld bi terjal tako kazen. Zato je v vseh klavzulah omenjene bule papež Alek­ sander III. izhajal iz dejstva, da koprski Cerkvi škofovski sedež ni bil odvzet, temveč da ga še vedno ima, oporeka le temu, da bi ji imenoval škofa. Predvsem jo potrjuje in razglaša, da je podrejena oglejskemu patriarhu, svoje­ mu prvemu nadškofu; če bi bila ostala brez škofovskega sedeža, je ne bi potrjeval in imenoval kot stolnico, tem­ več kot obnovljeno in znova vzpostavljeno, kar bi bolj ustrezalo in bolje označevalo nekaj, kar je propadlo. Poleg tega naslavlja Bernarda kot koprskega škofa. To pa bi bilo netočno, če mesto ne bi bilo vredno škofovske­ ga sedeža. Samemu Bernardu tudi pušča popolno svo­ bodo, da odloči, ali naj se celotna škofija imenuje po eni ali po drugi Cerkvi, po tržaški ali koprski torej, kar očitno dokazuje, da koprska Cerkev ni bila brez škofov­ skega sedeža, ki je pogoj za obstoj škofije. Na koncu pravi, da lahko patriarh po nasvetu podrejenih škofov po- Peto poglavje. Koprski škofi 57 postavi eni in drugi Cerkvi lastnega škofa, če seveda tega ne preprečujejo njuni skromni prihodki. Podobno kot tržaška torej tudi koprska Cerkev nikoli ni ostala brez škofovskega sedeža, temveč le brez odličja lastnega škofa, in sicer zgolj zaradi pomanjkanja vsakoletnih pri­ hodkov; tako vsaj posredno trdi sam Ughello, ko pravi, da je bila koprska Cerkev za nekaj časa predana kot nadarbina tržaški škofiji, ne pa z njo tudi združena. 5. Hanc Ecclesiam sibi commendatam Vemandus Episcopus Ter- zUghel, v .Jo l. 3 5 7 gestinus reperitur administrasse. V tem se tudi razlikujeta nadarbina in združitev beneficijev, saj ob slednji naslov ugasne, medtem ko se v prvem primeru, ko gre za nadarbino, naslov ohrani. Če namreč Cerkev beneficije preda v upravljanje drugim, to stori zato, da bi bilo zanje po­ skrbljeno in da ne bi ugasnili. Tako je bilo s sveto ko­ prsko Cerkvijo. Najbolj prepričljivo pa je dejstvo, da je takoj po odpravi glavne ovire, in sicer pomanjkanja pri­ Kopru vr­ hodkov, edinega pomisleka za imenovanje lastnega ško­ njen škof s fa, že leta 1187 dobila svojega tretjega škofa, Aldigerja, prekinjajo­ čim se zatem leta 1210 četrtega, ta je bil Absalom, potem 1245 nasledstvom petega, ta je bil Konrad, in tako naprej drugega za dru­ gim skozi vsa naslednja stoletja. Od omenjenega leta pa vse do danes sedež nikoli ni ostal dolgo brez škofa, razen ob izjemnih in nepredvidljivih okoliščinah. Zdaj, ko smo premagali naj večje težave pri odkriva­ nju prvih koprskih škofov, ki so od nas najbolj oddaljeni, lahko brez zadržkov preidemo k drugim, ld so toliko bolj znani, kolikor so nam bliže v času. D a pa bi bil Seznam seznam celovit, jih bomo predstavili in našteli po vrsti koprskih škofov; drugega za drugim. leto Go­ spodovo I. Sv. Nazarij je bil prvi, ki je leta 5 2 4 prejel sveto 5 2 4 , sv. mitro, potem ko je papež Janez I. na vztrajne prošnje Nazarij ce- 58 Leta 756 Janez Leta 1187 Aldiger Piva knjiga. O Koprski stolnici cesarja Justina Starejšega povzdignil sveto Cerkev v Ko­ pru v stolnico. Noben izbor nikoli ni bil tako primeren kot ta, saj je bil izbran najboljši med izvrstnimi in najizvrstnejši med najboljšimi. Kot prvi, ki je sedel na ta škofovski sedež, je postal vzor za vse naslednje prizadev­ ne škofe, ki ga po vrlinah niso nikdar prehiteli. Le nekaj let jo je vodil, posvetil pa jo je za vse večne čase. 19. ju­ nija je za nagrado za svoj apostolski trud odšel v nebe­ sa; leta 601 pa je bilo čudežno odkrito njegovo sveto telo. Prenesli so ga v stolnico in ga položili v marmornat sarkofag, kjer ga častijo, mesto in škofija pa ga priznava­ ta za svojega pastirja, zavetnika in očeta, kot je izpričano v verzih, vklesanih ob vznožju sarkofaga: Hanc Patriam serva, N azari Sande, gubema, Qui Pater, <Sc Rector lustini diceris Urbis. II. Nazarija je leta 756 nasledil Janez. Kot je veleval induit svetega očeta Stefana II., so ga soglasno potrdili tako duhovniki kot ljudstvo, gradeški patriarh Vitelij pa ga je slovesno posvetil. Čeprav so ga volili laiki, na njem ni bilo prav nič posvetnega razen njegovega izvora, ker pa so ga izbrali duhovniki, je v sebi združeval vse vrline, ki jih zahteva cerkveno pravo. Zares dober škof, saj je živel daleč od običajnega življenjskega vrveža in vladal poduhovljeno kot v človeka preoblečeni angel. Odgovor na to, kako dolgo je škofoval, pa se je izgubil v minljivosti preteklih stoletij. III. Po dolgih letih žalostnega vdovstva, v katero je bila koprska Cerkev pahnjena zaradi pomanjkanja pri­ mernega premoženja za dostojno vzdrževanje dušnega pastirja, je bil leta 1187 za škofa imenovan Aldiger. Deset let pred tem je papež Aleksander III. oglejskemu patriarhu podelil pravico, da ji imenuje škofa, vendar se Peto poglavje. Koprski škofi 59 se je to zgodilo šele v omenjenem času, leto zatem, ko je koprsko mesto stolnici z velikodušno donacijo zagoto­ vilo primerno imetje v obliki stalnega prihodka. V jav­ nih listinah je še živ častitljiv spomin na Aldigerja, ki je po zaslugi Neba svoji Cerkvi škofoval še po koncu omenjenega stoletja. IV Leta 1210, ko je na papeškem prestolu vladal Inocenc III., je bil za koprskega škofa imenovan blaženi Absalom. Enako milostni kot radodarni škof je bil med prvimi, ki so prejeli v fevd desetine škofijskih vasi. Po­ svetil je več cerkva, med njimi cerkev sv. Urha v mestu, na podeželju pa cerkvi sv. Marije v Šmarjah in sv. Jurija v Pomjanu. Zaradi njegove modrosti in nepodkupljive kreposti ga je oglejski patriarh Bertold zadolžil, naj preu­ či prevzetno odločitev miljskega kapitlja, ki je želel s posredovanjem kanonikov tržaške stolnice izvoliti nove­ ga škofa tamkajšnjega sedeža, ki je bil leta 1230 nezase­ den. Potem ko je osrečil koprsko Cerkev, napojil ljudstvo z milostjo, prižgal v duhovščini versko gorečnost, v dob­ rih ljudeh spodbudil krepost, v slabih pa zatrl pregrehe, je umrl tako, kot je živel, poosebljena dobrota, gorečnost, poduhovljenost. Ob njegovi smrti se je med ljudi razširi­ la milina njegovega neoporečnega in svetega življenja, s čimer si je zaslužil javno češčenje vernikov. Njegovo častitljivo podobo hranijo v škofijski kapeli sv. Aleksan­ dra; opremljena je z napisom: Beatus Absolon Episcopus lustinopolitanus. V Konrada di Canonica iz Ogleja je leta 1245 za koprskega škofa imenoval Inocenc IV med slavnostnim obredom na koncilu v francoskem Lionu. Še zmeraj so živi spomini o njegovi neskončni pobožnosti. Postavil je temeljni kamen za minoritsko cerkev sv. Frančiška v ICop- Leta 1210 blaženi Absalom Can. Vincent) Scussa M. S .J o l . 82, 3. razprava 6. bij., 6. pogl. Leta 1245 Konrad 60 Opat Palad. Hist. Foroiul., 1. del, 6. kuj., fol. 2 4 3 Leta 1280 Buono Azone, ibid., fol. 2 62, Reg. Pola Leta 1291 Vitalij Simone Dioc. Terg. Can. Vincent. Scussa M. S., fol. 81 P iva knjiga. O Koprski stolnici Kopru, za kar mu je Klemen IV v svojih pismih izrazil svoje iskreno in popolno zadovoljstvo, ter ponudil po­ moč pri izgradnji spitala sv Nazarij a, ld je v mestu naj­ varnejše zatočišče za obnemogle siromake. V oglejskem kapitlju, kjer je svoj kanonikat ohranil tudi kot škof, ga leta 1260 še srečamo živega; vendar je morda tok njegovega življenja, vrednega nesmrtnosti, trajal še dlje. VI. Buono Azone oziroma Popon je bil na škofovski prestol imenovan okoli leta 1280, v času papeževanja Nikolaja III. Iz listin oglejske sinode v času patriarha Rajmonda leta 1281 je mogoče razbrati njegovo ime, iz škofijskih dokumentov koprske pisarne pa oba pri­ imka. Na omenjenem koncilu, na katerem so razprav­ ljali o reformah duhovniškega poklica in nedotakljivosti Cerkve, se je pokazala vsa njegova gorečnost. Kot raz­ sodnik v nekem sporu med Umagom in Bujami je nasto­ pil kot pravi Gospodov angel, mirovni sel. Samo Nebo ga je torej poslalo, da upravlja koprsko Cerkev, saj se nikoli ni izneveril samemu sebi in je užival podporo ljudi vseh slojev; bil je dober pastir tako po svojem ime­ nu kot po dejanjih. VII. Buona Azone j a je ne škofovskem sedežu nasledil Vitalij Simone. Za dobroto je značilno, da je vir novega življenja. Napredoval je in okoli leta 1291 zasedel pape­ ški prestol kot Nikolaj IV S svojo prisotnostjo, še bolj pa morda s svojim pogajanjem, je spodbudil zamenjavo, doseženo v Ogleju leta 1296 med tamkajšnjim patriar­ hom Rajmondom della Torrejem in tržaškim škofom Brissom di Toppom, in sicer škofijskih pristojnosti sled­ njega v M iljah v zameno za župnijo Škocjan ob Soči, ld je pripadla prvemu. Njegovo škofovanje je trajalo le devet let. A kako zelo se lahko podaljša življenje, čeprav sa- Peto poglavje. Koprski škofi 61 samo zase, kratkotrajno in minljivo, pomeni komaj kaj več kot senco ali ime. V III. Brata Petra Manolessa iz blaženega reda manj­ ših bratov je papež Bonifacij VIII. imenoval za koprske­ ga škofa leta 1301. Dejansko je sicer odšel iz svojega reda, v srcu pa mu je ostal globoko zvest in ga je vneto širil v Kopru in celotni škofiji. V Piranu mu je zagotovil dostojno samostansko poslopje in imenitno cerkev, v Kopru mu je zaupal vodenje redovnic klaris, ld jih je že pred tem združil v zavodu svete Klare in jih izločil iz škofovske jurisdikcije. Ni pa njegova naklonjenost mi­ noritskemu redu prav nič okrnila njegove ljubezni do neveste Cerkve, za katero je prav tako poskrbel, da je uživala bogate sadove njegovega skrbnega in pobožnega dušnega pastirstva. Ob tem prizadevanju je tudi izdih­ nil. Na njegovi grobnici v cerkvi njegovega reda v Kopru so zapisane te besede: H ic jacet Fr. Petrus Manolessus Ex Ordine Fratrum Minorum Quondam Episcopus lustinopolitanus. IX. Benečana Tomaža Contarinija je leta 1317 za koprskega škofa imenoval papež Janez XXII. Ubral je stopinje svojega predhodnika in sprejel v redovniške vrste veliko plemenitih devic, ki so se zbirale v cerkvi sv. Blaža, ter jim predpisal pravila sv. Avguština. V mestu je posvetil novo cerkev sv. Urha, v primestju cerkev sv. Tomaža, na Piranskem pa še cerkev blažene Device, imenovano tudi cerkev v Seči. Obremenjen z leti, še bolj pa ovenčan z zaslugami, je leta 1325 odložil težko breme tega življenja in za zmeraj prestopil v večnost. X. Brat Hugo Vicentino iz svetega reda dominikan­ cev je bil posvečen za škofa koprske Cerkve leta 1328, ko Leta 1301 Peter Manolesso 2. bij., 5. pogl. 3. kuj., 4. pogl. Leta 1317 Tomaž Contarini 2. knj., 6. pogl. Leta 1328 brat Hugo 62 Leta 1335 Marko Semitecolo 3. kuj., 1. pogl. Fran. Palad. Hist. Foroinl., 1. d e ljo l. 3 3 6 & 352 Leta 1347 Uroš Delfino Leta 1349 Frančišek Querini I. kn)., 43. pogl. Prva knjiga. O Koprski stolnici ko je tiaro nosil papež Janez XXII. Po sedmih letih zelo pobožnega vladanja ga je Benedikt X II. leta 1335 pre­ mestil na Sicilijo, kjer je osrečil Cerkev v Mazzari. A ves čas je čutil v srcu globoko hrepenenje po Kopru, ld je še dolgo zatem žaloval za svojim ljubljenim pastirjem in očetom. XI. Se istega leta 1335 je prišel v koprsko stolnico za škofa Benečan Marko Semitecolo iz znamenite cer­ kve sv. Marka v Benetkah, kjer je bil kanonik. Posvetil je dve cerkvi, cerkev Vseh svetih v mestu in cerkev sv. Jurija v Piranu. Posvetitev slednje, ld so se je udeležili oglejski patriarh, devet škofov in en opat, ne bi mogla biti bolj veličastna. Sodeloval je na dveh pokrajinskih koncilih, ld ju je v Ogleju vodil blaženi patriarh Beltrand in na katerih je zablestela vsa njegova verska gorečnost. Preminil je leta 1347 v Orangesu, mestu v narbonski Galiji. XII. Uroš Delfino iz podružne cerkve sv. Jakoba na Rialtu v Benetkah je prevzel vodstvo koprske stolnice še istega leta 1347, ko je v Avignonu papeževal Klemen VI. Bil je prijetnega videza in ljubeznivega vedenja, trdo je bilo pri njem samo njegovo ime. Pa koprske Cerkve ni osrečeval dlje kot dve leti, saj je na krilih svojih zaslug poletel naravnost v prestolnico Krete, po­ tem ko je bil leta 1349 imenovan za nadškofa tam kaj­ šnje Cerkve. Od tam se je leta 1355 vrnil v bližino Istre in osrečil patriaršld sedež v Gradežu. XIII. Beneški patricij Frančišek Querini je na koprski škofovski prestol sedel v času papeža Klemena VI. leta 1349 in se zato v svojem rojstnem kraju odpovedal kapiteljski cerkvi sv. Marije Formose. O njegovi pastirski gorečnosti priča listina iz javnega arhiva o prevzemu do- Peto poglavje. Koprski škofi 63 donacije oziroma deleža, ld ga je mesto dodelilo za red­ no vzdrževanje svojega škofa, kar se je zgodilo 6. decem­ bra 1360 in kar so Koprčani potrdili s podpisom svečane javne listine ob prisotnosti številnih beneških patricijev. Tako svetla luč pa je zahtevala veličastnejši svečnik. Kot da bi se hotel zgledovati po svetih stopinjah svojega predhodnika, je okoli leta 1363 za njim prevzel Cerkev na Kreti, leta 1367 pa ga je nasledil v gradeškem patriar­ hatu. O tem uglednem škofu opat Ughello poroča, da je umrl okoli leta 1372, opat Paladij pa o njem piše, da je po svoji zemeljski smrti ponovno zaživel v nebesih in da so ga s seznama smrtnikov prenesli v seznam svetnikov, česar pa v cerkvenih analih ni mogoče najti zapisanega. Veliko več govori o njem grof Jakob Zabarella v zgodovinski genealogiji plemiške družine Querini z naslovom Galba, natisnjeni v sedemdesetih letih izte­ kajočega se stoletja, kjer piše, da je v življenju in ob smrti slovel po svojih junaških vrlinah in vdani svetosti, kar je potrdilo Nebo z nenavadnimi in izrednimi čudeži, zaradi česar je takratni beneški senat svojega poslanca pri papežu zadolžil, naj vztraja pri njegovi dejanski ka­ nonizaciji. Posmrtni ostanki škofa Frančiška počivajo v Benetkah v pozlačenem sarkofagu v cerkvi manjših bratov, imenovani Frari, kjer je dvignjen nekaj pedi od tal in s tem zgovorno priča o visokem mnenju, ki ga je o Frančiškovih slovitih vrlinah gojilo ljudstvo. Seveda pa brez nezmotljive pomoči svete Cerkve te zemeljske odlike ne pristanejo na svetih oltarjih. X IV Se istega leta 1363, ko je Querini odšel kot nadškof na Kreto, je papež Urban V poslal kot škofa v Koper beneškega plemiča Ludvika Morosinija. Za niko­ mer ni zaostajal po svoji nadarjenosti, učenosti in modro- Ugliel., 5. zv., Patr. Grad. fol. 1218. Opat Palad. Hist. Foroiul. 1. del, 9. kuj., fol. 3 8 3 Com. Zabarella, Galba, fol. 71 Leta 1363 Ludvik M orosini 64 3. knj., 3. pogl. Leta 1390 Janez Loredano 2. knj., 2. pogl. Leta 1411 Krištof Zeno Leta 1429 Jeremija Pola P nm knjiga. O Koprski stolnici rosti, svoje dolžnosti je izpolnjeval vsestransko, še poseb­ no pa je skrbel za cerkvene prihodke. V Piranu je leta 1374 ob svečani navzočnosti štirih škofov iz pokrajine, novigrajskega, poreškega, puljskega in pičenskega, po­ svetil cerkev sv. Antona opata. Po sedemnajstih letih vodenja škofije je bil leta 1390 kot škof dodeljen stolnici v M etoni na Peloponezu. X V Leta 1390, v času papeževanja Bonifacija IX., je Benečan Janez Loredano doževsko cerkev sv. Marka zamenjal za koprsko in se zato zaradi zahtevnih škofov­ skih obveznosti odpovedal častitljivim dolžnostim ka­ nonika. Skofoval je pošteno in zavzeto ter pustil za seboj sledi, vredne njegovega vernega srca. Z velikim slavjem je posvetil cerkev sv. Dominika. 22. aprila 1411 je zapustil zemeljsko življenje, da bi zaživel večno v nebesih. Pokopali so ga v stolnici z nagrobnim napisom: H ie jacet Antistes Venetus, clarusque loannes. Quo Lauredana Titulo Domus alta refulget; Mille quatercentos undenos cursus habebat, Vigintique duos Mensis claudebat Aprilis. XVI. Benečan Krištof Zeno je sebi v čast in Cerkvi v korist vodil stolnico v Chioggi, ko ga je papež Janez X XIII. v zahvalo za njegove zasluge in v želji, da njego­ vim sposobnostim ponudi nove možnosti, 10. junija 1411 imenoval za koprskega škofa. Vešč vodenja svetega dušnega pastirstva, je z lahkoto škofoval vse do leta 1420, ki je bilo tudi zadnje v njegovem tuzemnem živ­ ljenju. XVII. Koprčan Jeremija Pola, ki je koprski Cerkvi dolgo in predano služil najprej kot kanonik, potem kot dekan, se je skoraj v dvojnem preskoku povzpel na ško­ fovski prestol, imenoval pa ga je M artin V 4. decembra le- Peto poglavje. Koprski škofi 65 leta 1420. 30. marca leto kasneje ga je v isti stolnici slovesno posvetil tržaški škof Jakob Ballardi iz reda do­ minikancev v prisotnosti škofa iz Poreča Fantina Valaressa in, prav tako dominikanca, Andreja Veneta, škofa iz Satriana v kalabrijski Bazilikati. Z izjemnimi dejanji je izpolnil ljudska pričakovanja. Zbral je zelo stare po­ datke o koprski Cerkvi, ld so se bili porazgubili, in jih uvrstil med svoje škofovske dokumente. Iz Genove je dobil vrnjene ukradene relikvije sv. Nazarij a in sv. Alek­ sandra, se odpravil v Benetke, da jih je prevzel, in jih z velikim slavjem predal koprskemu mestu. Umrl je leta 1424, pokopan pa je v stolnici pred oltarjem sv. Marka evangelista. XVIII. Isti papež M artin V je 14. julija leta 1424 na koprski škofovski sedež povzdignil brata Martina de’Bernardinija, priorja svetega reda avguštincev v Be­ netkah, ki je s pravo sveto vnemo in z več odloki prisilil odsotne nadarbenilce k izpolnjevanju rezidenčne dol­ žnosti. Vendar so ga iz Istre kmalu premestili na Pelopo­ nez, na škofovsko mesto v Metoni. XIX. Brat Frančišek Biondi, Florentinec, dominika­ nec in škof na Rabu v Dalmaciji, je prišel na nezasedeni koprski škofovski sedež leta 1428, ko je na papeškem prestolu še zmeraj vladal M artin V Ta škof, obdarjen tako s svetimi besedami kot z moralnimi vrlinami, je vse svoje darove žrtvoval v korist Cerkve, ki jo je vodil dvajset let, tako polnih sreče, da so minila kot dvajset mesecev. Njemu gre zahvala za blišč, s katerim je bila stolnica 7. novembra 1445 slovesno posvečena. Poln zaslug, bolj kot pa let, se je leta 1448 ob ljudskem ob­ jokovanju in duhovniškem žalovanju preselil v drugo življenje. Reg. Pol., 1. knj.,fol. 4 1. bij., 3. pogl. Leta 1424 brat M artin de’Bernardini Leta 1428 Frančišek Biondi 1. bij., 8. pogl 66 Leta 1448 Gabrijel de’Gabrieli Reg. Pola, fol. 71 Idem, fol. 72 Leta 1468 Peter Bagnacavallo Leta 1475 Simon Vosich Leta 1482 Jakob Valaresso Prva knjiga. O Koprski stolnici XX. Beneški plemenitaš Gabrijel de’Gabrieli je mitro v M etoni na Peloponezu zamenjal za to v Kopru v Istri 19. aprila leta 1448, ko je vrhovno Cerkev vodil Nikolaj V Ob prevzemu dušnega pastirstva v novi Cerkvi je bil videti kot najkrotkejše jagnje, proti tistim pa, ki so se kot požrešni volkovi vrteli okoli samostana svetih devic, se je z izrekanjem kazni in graj pognal kot divji lev z glasnim rjovenjem. Njegovi učeni in neoporečni gorečnosti se je papež Nikolaj V na začetku petdesetih let pridružil s potrditvijo njegove razsodbe v ostrem sporu med kapitljem tržaške stolnice in nekaterimi uzurpatorji njenih prihodkov. Željan počitka, se mu je po napornem poslanstvu tudi prepustil, potem ko si je v stolnici izbral svojo grobnico. XXI. Petra Bagnacavalla je leta 1468 Kalist III. dolo­ čil, da prevzame težko breme škofovske mitre v Kopru; nosil pa jo je le kratek čas štirih let, a je kljub temu zelo blagodejno vplival na duše vernikov in močno spod­ budil češčenje Boga. Leta 1472 je sklenil svoje življenje na tem svetu, da bi se ponovno rodil v boljše življenje v nebesih. XXII. Simon Vosich iz Motovuna v Istri je pri Sve­ tem sedežu užival tako velik ugled, da ga je Sikst IV leta 1475, potem ko je odložil nadškofovslco mitro v Patrasu, postavil na čelo koprske Cerkve. To nalogo je opravljal približno sedem let, modro in skrbno, kot so mu narekovala njegova plemenita nagnjenja in velike potrebe Cerkve. Leta 1482 je v Rimu zapustil svojo zemeljsko opravo in se odel s pravo nesmrtnostjo. XXIII. Beneškega plemenitaša in apostolskega protonotarja Jakoba Valaressa je na čelo koprske Cerkve po­ stavil Sikst IV 30. avgusta 1482, izjemoma pa ga je po- Peto poglavje. Koprski škofi 67 posvetil njegov brat M atej, nadškof v Zadru, ob prisot­ nosti škofov iz Krka in Nina; obema je bilo ime Nikolaj. Rojen je bil za velika dejanja in je v imenu Svetega sedeža opravil številna poslanstva; nekaj časa je uprav­ ljal tudi oglejski patriarhat. Postavil je temeljni kamen za cerkev sv. Marije v dekanski župniji, ld jo je, ko je bila končana, slovesno posvetil. Obnovil je večji del koprskega škofijskega dvorca, ki je nekaj let pred tem pogorel, sarkofagu sv. Nazarija pa je priskrbel stalno kaplani j o. Umrl je v Kopru 9. marca 1503 in počiva v grobnici, ki si jo je še za življenja uredil v stolnici ob vznožju sv. Nazarija in jo opremil z napisom: lacobus Valaressus Georgij Filius Patritius Venet Pontifex lustinopolitanus, Post munerum variomm pro Sancta R. Ecclesia Felicem Administrationem, Humanee sortis memor, Hune Ossibus suis Quietis locum, Adhuc vivens pmstruendum curavit Anno Christiance salutis M. C C CCLX X X V X X IV Jernej Assonica iz stare družine iz Bergama, sloviti pravnik, kanonik tamkajšnje stolnice in apostol­ ski referendar, je postal še bolj čislan, ko je leta 1503 v času papeža Aleksandra VI. prevzel sveto koprsko mitro. V času Leona X. je sodeloval na lateranskem koncilu. Tu je s škofovsko sinodo utrdil cerkveno disciplino, ne da bi se kadarkoli odpovedal vlogi odličnega in gorečega pastirja. V koru je obnovil škofovski prestol, škofijski dvorec pa opremil z lepim vhodom in ga oskrbel z zdra­ vo vodo. 3. aprila 1529 je v Bergamu sklenil svoje dneve med smrtniki. X X V Defendo de’Valvasor, kanonik iz Bergama, kjer se Reg. Valares., 1. z v .Jo l. 100 Leta 1503 Jernej Assonica Leta 1529 Defendo de’Valvasor 68 Leta 1537 Peter Pavel Vergerij Card. Palavic. Hist. Cone. TriA., 1. del, 3. knj., 18. pogl, 4. knj., 12. pogl., 6. knj., 13. pogl. in 2. knj., 15. knj., 10. pogl. Idem, loc. cit. Prva knjiga. O Koprski stolnici se je tudi rodil, in apostolski protonotar, je svojega po­ kojnega someščana v koprski Cerkvi nasledil 18. julija 1529; imenoval ga je Klemen V IL, v papeški kapeli pa ga je posvetil avguštinec Gabrijel d’Ancona, nadškof v Draču in prefekt apostolskega sakrarija, skupaj s škofo­ ma iz Navpliona in Krka. Nekaj časa je sodeloval s škofom Petrom Lippomanom v Bergamu in mu pomagal pri upravljanju njegove Cerkve in škofije; tam so se 28. oktobra 1536 tudi sklenili njegovi dnevi. XXVI. Za Koprčana Petra Pavla Vergerija je bila Nem­ čija vir tako njegove začetne veličine kot njegovega pro­ pada. Ker je papež Pavel III. ocenil, da Vergerij pozna germanski značaj, saj je v imenu Klemena VII. služboval pri rimskem cesarju, ga je leta 1535 kot svojega nuncija poslal tako med katoliške kot protestantske vladarje, da bi skrivaj pripravil zasedanje skupnega koncila. Ko ga je poklical nazaj v Rim, ga je 5. maja leto kasneje počastil s škofovskim naslovom v Modrušu oziroma Krbavi v Dalmaciji, ko pa je zgubil škofa sedež v Kopru, ga je še istega leta 1536 imenoval za škofa v njegovem rojstnem mestu. Svojih škofovskih dolžnosti se je lotil z veliko vnemo in bi bil lahko srečen, če se ob pogostih potovanjih v Nemčijo ne bi bil navzel mlačnosti in po­ gubnih misli. Pridobil si je naklonjenost protestantov in omajal svojo predanost Cerkvi, spoprijateljil se je s krivoverci in odtegnil svojo spoštljivost sveti veri. Ko je na začetku leta 1539 za to zvedel Rim, ga je strogo opozoril na rezidenčno dolžnost in mu ponudil razreši­ tev z upokojitvijo. Ker pa ga je spodbujal morda preveč nemiren duh in so ga obvladovale strasti, ki se jih je bil navzel, ali pa ga je zaslepil prevelik pohlep po uglednej­ šem položaju, se je nekaj mesecev kasneje kot predstav­ nik Peto poglavje. Koprski škofi 69 nik francoskega kralja udeležil zborovanja v Wormsu in tam 1. januarja 1541 pred pridigarji zagovarjal prote­ stantske vladarje. Končno se je le vrnil v rojstno mesto, vendar je s seboj prinesel krivoverske obrede, lažne dog­ me in nove nauke, s katerimi se je izneveril Cerkvi, evangeliju in sveti veri, ter začel širiti Lutrovo krivo vero. V letih 1544 in 1545 sta bila zato proti njemu in imenovana dva komisarja, a je pred njima zbežal in Mutius Vergerianis skoraj vse leto 1546 živel v Mantovi. Zaradi nezaneslji­ Epist., L , 2. &. sq., 1. vosti enega od komisarjev pa se je, potem ko se je spor knj. & epist. umiril, brez težav vrnil v rojstno mesto razganjat svoje 2, 3. knj. verne ovčice. Ko niso pomagale niti zvijače njegovega someščana, kateri ga je nadomeščal in o katerem je pisal Tetron., 2. v svojih učenih spisih, je bil papež Pavel III. prisiljen, knj., 10. pogl, fol. da ga je septembra 1548 z izobčenjem odstranil s ško­ 3 8 7 & sq. fovskega sedeža in mu odvzel škofovsko mitro. In tako se je nesrečnež, izgnan bolj kot iz svoje domovine iz svoje vere, vrnil v Nemčijo, kjer je v več knjigah, enako gnusnih kot neukih, uničujoče pisal o sveti veri in 4. oktobra 1565 v Tiibingenu na Saškem ob strahovitem tuljenju izdavil svojo dušo. Leta 1550 XXVII. Brat Tomaž Stella, teolog in znameniti pridi­ brat Tomaž gar dominikanskega reda, je bil škof najprej v Salpeju Stella in zatem v Lavellu v Apuliji, na mesto odstavljenega škofa Vergerija pa ga je 5. maja 1550 imenoval papež Julij III. Da bi Cerkev zaščitil pred bednim razdejanjem njegovega predhodnika v Kopru, papež v resnici ni mo­ gel izbrati primernejšega človeka tako po pristni krepo­ sti kot odličnosti duha in izkušenosti v vodenju. Škof Tomaž Stella se je temeljito lotil izkoreninjanja peklen­ skih zablod, posejanih po izbranem polju vernih duš, kajti tako globoka je bila sramotna nespoštljivost do ča- 70 Prva knjiga. O Koprski stolnici V Leta 1566 brat Adrijan Valentico častitljivega in vzvišenega Naj svetejšega. Ze v prvih dneh je zato Naj svetejše postavil v veličastni tabernakelj na glavnem oltarju v koru, duhovščini pa ukazal, naj sloves­ nih maš ali svetih obredov ne opravlja pred nobenim drugim oltarjem v stolnici, temveč naj s stalnimi obredi pred njim v srca vernikov polagoma vliva dolžno češčenje, kot si ga zasluži. Ko je zatem razpustil bratovščino svetega Rešnjega telesa, ld se je pregrešila z lažnimi obredi, ter ustanovil novo v skladu s pravili, so najple­ menitejši meščani kar tekmovali, kdo se bo prvi vključil vanjo. Cerkveno pastoralno delovanje je obogatil s pogo­ stimi pridigami, več sinodami in drugimi deli krščanske pobožnosti ter tako kmalu odpravil napake, duhovščini in ljudstvu pa povrnil nekdanjo čistost svete vere. Sode­ loval je na svetem tridentinskem koncilu, kjer so ga zaradi njegovega izjemno prepričljivega zagovorjanja svete vere pred koncilskimi očeti odločno podprli. *S knjigama Kristusova Božja ljubezen in Svete molitve je obo­ gatil cerkvene in umetnostne prireditve. 6. januarja leta 1566 je v Splitu v Dalmaciji izročil svojo dušo svojemu Stvarniku. XXV III. Ko je bil brat Adrijan Valentico, Dalmatinec iz svetega reda pridigarjev, z nikozijskim nadškofom na tridentinskem koncilu, ga je papež Pij IV izbral za svoje­ ga teologa in ga postavil na mesto uglednega učitelja Petra Sota iz istega reda; zatem ga je imenoval za general­ nega inkvizitorja v Benetkah in njihovem gospostvu, nazadnje pa ga je blaženi Pij V 28. februarja 1566 poslal na mesto pokojnega Stelle v koprsko stolnico. Če je v Kopru še kje tlel kak ostanek že razširjenega krivover­ stva, ga je škof Valentico s svojo gorečnostjo, čednostmi in učenostjo dokončno izkoreninil in uničil. Napisal je tri Peto poglavje. Koprski škofi 71 tri zelo učene spise: D e inquirendis Hcereticis, D e Eucharistia adversus Calvinum in Contram Errores M atthm Gribaidi, in jih kot pomemben dosežek svojega velikega uma zapustil kasnejšim rodovom. Leta 1572 je odšel po pla­ čilo, ki je ustrezalo njegovemu veličastnemu delu. XXIX. Koprčan Anton Elio se je gotovo rodil v ponos svojemu rojstnemu mestu in v korist Cerkvi, saj so ga v Rimu papeži Klemen VIL in oba Pavla, III. in IV , dobro­ hotno sprejeli kot svojega člana in hišnega prelata, pri­ dobil pa si je tudi podporo in naklonjenost obeh Pijev svetega spomina, IV in V V času papeža Pavla III. je postal škof v Pulju in bil odlikovan s slovitim naslovom jeruzalemskega patriarha. Pod papeževanjem Pij a IV je deloval na svetem tridentinskem koncilu, pod Pijem V pa se je vrnil v Rim kot vikar vatikanske bazilike. Gregor XIII. je končno ugodil njegovi vztrajni želji, da bi nekoč v prihodnosti počival v objemu svojega rojstne­ ga mesta, in ga 30. julija 1572 imenoval za koprskega škofa. Njegovo pastirovanje je bilo kratko, vendar ne­ skončno dobrodejno, saj je združevalo odločnost in iz­ kušnjo, dobroto in modrost. Svojo dušo je izročil Gospo­ du leta 1576. Pokopali so ga v stolnici in mu posvetili hvalnico: Antonius Elio nunqudm moriturce fcelicitatis Mire omnibus morum integritatis, candore, Doct. prceluxit. Neminem sacrce Insulce Vel ardentius exquisiere, vel carius Amplexatve sunt Lucern se fienerari arbitratce. Summor. Pont. Clem. VIL Pauli III. Sl I V Sinu vix tandem abstractum, Ubi n!5EE2o 72 Leta 1 5 7 6 Janez Ingenerio Prva knjiga. O Koprski stolnici Ubi intima Animi sensa penitüs hauriebat, Polensis Ecclesice, Et Hierosolymitani subinde Patriarchatus Sedeš excepit. Trident. Sinodo usq. aded erudita Pietate profuit. Ut duobus Pij s I V S l V per quam charus evaserit, lisdem chariss. ob revocatos Basil. Vatic. ritus, Dum in ea Vicarius prcefiiit. Demiim ut non unum haberet suarum Virtutum testem, Quem proferret Posteris; A Gregorio XIII. suprema lustinop. Ecclesice Dignitate decoratus, Dum ad illius clavum sedulus sedet, Vitam non tarn exuit, quam induit meliorem. Anno Domini M. D. LXXVI. JEtatis LXX. XXX. Benečan Janez Ingenerio, ugledni filozof in pravnik, je 3. decembra 1576 katedro za pravo na uni­ verzi v Pavii, ki jo je s svojim ugledom več let uspešno vodil, zamenjal za škofovski sedež v koprski Cerkvi, povišal pa ga je modri in dobrotljivi Gregor X III. S skli­ cem škofijskega sinodalnega zbora je znova vzpostavil cerkveno disciplino med duhovščino in izkoreninil šte­ vilne pregrehe med ljudstvom. S svojimi prokuratorji je sodeloval tudi na oglejskem pokrajinskem koncilu v Vidmu, ki ga je leta 1596 sklical patriarh Frančišek Barbaro. Z novimi prostori je povečal škofijski dvorec in vanj ponovno vključil stavbe, ld so jih bili drugi sku­ paj s Kristusovo dediščino zapravili. In medtem ko je v prid škofiji vodil dušno pastirstvo, je v korist akademij prijel za učeno pero in z zaslužno in sveto modrostjo na- Peto poglavje. Koprski škofi 73 napisal knjigo De Ceelesti Phjsonomia. Škofoval je približ­ no štiriindvajset let, od tega le nekaj mesecev izven škofije. XXXI. Brata Hieronima Contarinija, Benečana iz svetega reda pridigarjev, v katerem se je dolgo posvečal študiju sholastične teologije, je na čelo koprske Cerkve 15. maja 1600 postavil Klemen VIII. Nekaj časa je kot škof živel še v Benetkah, kamor so ga vezale javne zadol žitve, ld mu jih je bil zaradi njegove zanesljivosti in preudarnosti naložil Sveti sedež. A čeprav fizično daleč od Kopra, je bil v njem prisoten z izkušenimi duhovniki in modrimi nasveti. Napisal je dve zelo poučni deli, Commentaria in Phjsicam Aristotelis in Teatrum totius Orbis. Odlično je škofoval dvajset let, svoje dni pa je leta 1620 sklenil v Benetkah. XXXII. Brat Hieronim Rusca, po rodu iz Padove in po redu dominikanec, je deset let zaslužno vodil Cerkev v Kotoru na meji med Ilirijo in Epirom, ko ga je 29. aprila 1621 Gregor X V premestil v koprsko Cerkev. Predan delom krščanske pobožnosti, je postavil sveti križ in položil temeljni kamen za kapucinsko cerkev in samostan v mestu; ko sta bila po nekaj kratkih letih zgrajena, ju je ob navdušenju in udeležbi številnih prebi­ valcev predal v posest redu. Čeprav še zdaleč ni bil utru­ jen od opravljanja najpomembnejših dolžnosti svoje pastoralne službe, je vendarle klonil pod težkim breme­ nom in 15. februarja 1630 zapustil v Benetkah svoje posmrtne ostanke. XXXIII. Petra Morarija, stolnega kanonika v rojstni Chioggi in kasneje generalnega vikarja v poreški škofiji, je Urban VIII. devetega dne v maju leta 1630 zasluženo nagradil s škofovsko mitro v Kopru. Izjemno pozoren skrb- Leta 1 6 0 0 brat H ieronim C ontarini Leta 1621 brat H ieronim Rusca 2. hij., 3. pogl. Leta 1 6 3 0 Peter Morari 74 Leta 1 6 5 3 B altazar Bonifacio Prva knjiga. O Koprski stolnici skrbnik svetega dušnega pastirstva je svojim nasledni­ kom zapustil zahteven vzor pastoralne budnosti. Posve­ til je več cerkva, med drugimi novo kapucinsko cerkev v Kopru in obnovljeno cerkev sv Jurija v Piranu. Sklical je dve sinodi, katerih sklepe je uveljavil z natisnjenimi objavami in tako škofijo očistil okužbe z izrojenimi raz­ vadami, duhovščino pa prisilil k spoštovanju svetih ob­ redov. Pregledal je škofijske prihodke, porazgubljene zaradi takratne uničujoče epidemije kuge in povečini že skoraj zamrle, z vestno marljivostjo pa jih je ponovno oživil. Po 23 letih globoko predanega škofovanja je izro­ čil svojo dušo Stvarniku; počiva v cerkvi oziroma škofij­ ski kapeli sv. Aleksandra pod nagrobnim napisom: Sepulchrum Petri M oran Episcopi. O Pulchrum! Cedi pro Patria mori. XXXIV. Potem ko je Baltazar Bonifacio iz plemiške družine v Rovigu zapustil slovito službo stolnega deka­ na v Trevisu, mu je papež Inocenc X. leta 1653 predal sveto škofovsko mitro v Kopru. Rojen in vzgojen v duhu pobožnosti in predanosti študiju (stara dediščina njego­ vih slovitih prednikov), je v času svojega zelo uspešnega škofovanja sveto pastirsko palico združil z učenim pere­ som. Prepričljiv dokaz njegove široke izobrazbe je pet­ deset in več knjig, ki jih je napisal, od katerih so številne že natisnjene, druge pa na tisk še čakajo. V knjigi Histo­ ria Ludrica, zelo učenem delu njegovega vsestranskega duha, najdemo tudi natančen seznam njegovih del. O plemeniti pobožnosti njegovega globoko vernega srca priča tudi kapitelj koprske stolnice, ki mu je najprej povečal število nadarbin z neskromnimi prihodki, za­ tem Peto poglavje. Koprski škofi 75 tem pa mu še priskrbel pripadajoče zaostale oskrbnine. Kot redek primer nedolžne popolnosti je samemu sebi še za življenja opravil pogrebni obred. A če je za belega laboda značilno, da umre med petjem, lahko tisti, ki je živel v čistosti nedotaknjene nedolžnosti, s svetimi in sladkimi spevi prehiti tudi svojo lastno smrt. Ta je ob vsesplošnem žalovanju mesta prišla 18. oktobra 1659; njegovo telo so položili ob vznožje oltarja, ld ga je bil postavil svetim Trem kraljem na dnu kora, kjer lahko preberemo naslednji epitaf: Balthassaris Bonifacij Comeani Sac. Theologiœ, cSt luris utrisq. Doctoris, Episcopi lustinop. Sc Comit. Qui plurimos libros in utraq. lingua conscripsit, Quid quid juerat mortale, H ie ad Pedes recens nati Salvatoris, Ejusq. Virginis M atris humïlimè jacet. Vixit Ann. LX X V Obijt. M. D C. LEX. X X X V Frančišek Zeno, ki je bil zaradi otomanskih barbarstev prisiljen zapustiti mesto generalnega vikarja svete Cerkve na Kreti, v njegovi domovini, je aprila leta 1660 od Aleksandra VII. prejel škofovsko mitro v Kopru. Bil je prelat neoporečne kreposti in je utrjeval pobožnost med ljudstvom in bogoslužje v cerkvah; ne­ katere med njimi v škofiji, kot cerkev sv. Frančiška v Izoli, sv. Marije pri mlinskem kolesu na Rižani in sv. M ateja na Škofijah, je v svoji milosti tudi slovesno po­ svetil. Iz tesne in neprimerne kapele pod tribuno, po starem imenovano evangeljska, v privzdignjenem delu stolnice, je leta 1662 prenesel Najsvetejše pod drugo tribuno na koncu glavne ladje, s čimer je oživil in celo povečal gorečo vnemo Tomaža S telle. Ce je namreč sled­ nji Leta 1 6 6 0 Frančišek Zeno Reg. Zeno, 2. knj., Act. fol. 1 0 76 Leta 1 6 8 4 Peter A nton Delfino Piva knjiga. O Koprski stolnici nji Naj svetejše umaknil iz iste kapele in ga tako rekoč zaprl v kor, od koder so ga zatem drugi pred škofom Ingeneriem ponovno vrnili vanjo, mu je s tem, ko ga je prenesel na najvidnejše mesto v cerkvi, dodelil stalni prestol. Po dvajsetih letih častitljivega škofovanja je 14. avgusta 1680 v Benetkah umrl; pokopan je v observantski cerkvi sv. Frančiška, imenovani tudi “vinogradna”. XXXVI. Petru Antonu Delfinu, beneškemu patriciju, je bila mitra koprske Cerkve dodeljena junija leta 1684 v času papeževanja Inocenca XI.; zaradi nje se je odpo­ vedal službi stolnega dekana padovanske stolnice. Leto kasneje je bil za dan pred januarskimi kalendami napo­ vedan njegov svečani prihod, a gorje, kako kratko je bilo njegovo bivanje v Kopru. V želji, da bi ponovno olepšal svojo novo nevesto, jo je krasil z bogato opravo in svetimi obredi* a ga je na cvetno nedeljo med večerni­ cami ob blagoslavljanju pobožne množice zaustavila neizprosna možganska kap in se je nezavesten, že skoraj mrtev, zgrudil na svoj prestol. Ni si več opomogel vse do 24. aprila, ko so se mu že umirajočemu med obhaja­ njem velike noči, v pravem času za prehod v večnost, odprla vrata v novo življenje. Njegovo truplo so položili v cerkev redovnic sv. Klare z nagrobnim napisom: Petrus Antonius Delphinus Patr. Ven. Episcopus lustinopolitanus Novo Pontificatus mane, D ie Palmarum sub Vesperas, Ut solemnius triumpharet, In ipso Majestatis solio Apoplexi correptus, Verius surrexit, quam cecidit. M .D C.LX X X V XX XV II. Peto poglavje. Koprski škofi 77 Leta 1 6 8 6 XXXVII. Brata Pavla Naldinija iz svetega reda avgubrat Pavel štincev, kateremu je služil v zelo starem avguštinskem Naldini samostanu v Padovi, svojem rojstnem mestu, je na čelo koprske Cerkve 11. marca 1686 postavil papež svetega in večnega spomina Inocenc XI. Čeprav ga je izbral že septembra leto poprej, ga zaradi dolge in mučne bolezni, ld ga je priklepala na posteljo, ni mogel imenovati na to mesto pred navedenim datumom. Petindvajsetega dne omenjenega meseca in leta (na praznik Marijinega oznanjenja) ga je kardinal Aleksander Crescentio ob navzočnosti dveh škofov, Jožefa Eusanija iz Porfira in Petra Antona Capobianca iz Lakonije, v cerkvi sv. Avgu­ ština v Rimu posvetil, že takoj 9. junija, na praznik svete Trojice, pa je slovesno prispel v Koper. Prevzel je vodenje ... A le kam siliš, lahkomiselno pero? Ustavi se! Bledi slavi ničevosti ali predrznosti gre naproti, kdor se še za življenja loti pisanja o samem sebi. To je torej seznam koprskih škofov, ki smo ga uredili in dopolnili tako, da po našem mnenju ne izkrivlja resni­ ce in od nje ne odstopa, pa čeprav se ponekod ne ujema z Morarijevim in Petronijevim rokopisom ter z Ughellovo natisnjeno razpravo. Vsi navedeni pisci so se verjet­ no res ravnali po preverjenem načelu, naj njihova peresa vodi pristna resnicoljubnost. Tako kot resnica, podobna luči, zažari, ko s svojo svetlobo prežene gosto temo in se nezaznavno razprši in širi naokoli, so tudi njihova bleščeča peresa služila kot svetla luč pri našem izkopa­ vanju splošno znanih dogodkov iz temin preteklosti; podatki, s katerimi so nas spodbudili k ponovnemu pregledovanju registrov, aktov in listin koprskega in dru­ gih škofijskih arhivov, pa so pripomogli, da je postala resnica bolj jasna, saj je zunaj senc zažarela v svojem na- 78 Podobe škofov v škofijski dvorani Prva knjiga. O Koprski stolnici naravnem sijaju. In tako nas je nedolžna napaka drugih vodila, da nismo zašli, tako kot bo naše pisanje, ki lahko nedvomno na več mestih vsebuje napake, obogatilo zna­ nje naših zanamcev, potem ko ga bo kdo drug s svojimi vrlinami (čemur naj bo Nebo naklonjeno) popravil. Pre­ pis tega seznama je danes v skromen okras škofijski dvorani, kjer lahko vidimo tudi podobe omenjenih pre­ latov, naslikane v živih barvah in razvrščene po nasled­ njem zaporedju: Na čelu dvorane častimo podobo prvega svetega ško­ fa Nazarij a s svetima podobama slavnih cerkvenih prva­ kov in apostolov Petra in Pavla ob straneh. Desno od njih so razvrščene upodobitve Janeza, Aldigerja, Absaloma in drugih škofov, njihovih naslednikov, vsakemu od njih pa so dodani (kolikor je dopuščala izmikajoča se preteklost) ime, priimek, rojstni kraj ter plemeniti grb z datumom njihovega imenovanja na čelo koprske Cerkve in z datumom njihovega odhoda iz Kopra v drugo škofijo ali boljše življenje. Nad dvema stranskima oknoma, med katerima visi sveta Nazarij eva podoba, lahko preberemo dva napisa. Levi pravi: Redivivos Pmsules, Qui Cathedram Episcopalem, Post An. quingentesimum lustinopoli erectam, Religiosè implentes, in Domino objerunt, Circumspice Philocrone; Nevè plures prœtermissos putes, A d aliquot sœcula Illam vacasse scias. Napis na desni strani pravi: Venerabiles Iconas Pontificum lustinopolis, Quibus Beatissimus Nazarius Cat- Peto poglavje. Koprski škofi 79 Cathedram erexit, S l sanctificavit, Fr. Paulus Naldini Augustinianus, In perenne suorum majorum obsequium, Successommq; incitamentum Posteritati recolendas posuit. An. Dom. M .DC.XCII. suiq; Episc.VI. ŠES- 80 Stolni kapitelj Prosp., v knjigi Dekretov, /. d eljo l. 3 2 U stanovi­ tev kapitlja Ang. Barb. Tract. de Can., 2. pogl, št. 2, 3 tolnica in kapitelj sta tista cerkvena člena, ki sta med seboj tako povezana, da ju ločeno ni mogoče natančno obravnavati. V dosedanjih poglavjih smo spoznali, kako je bila uspešno zgrajena koprska stolnica in kako je zanjo ustrezno skrbela dolga vrsta prelatov. Ti podatki pa bi ostali nepopolni in po­ manjkljivi, če zdaj ne bi podrobno opisali še stolnega kapitlja, to je tistega političnega, vendar cerkvenega telesa, ki v času, ko je škof živ, deluje kot njegov kolegij, saj mu pomaga s preudarnimi nasveti, ko pa je prestol brez škofa, postane senat, ki škofijo polnopravno uprav­ lja. Kar zadeva koprski kapitelj (ne bomo ponavljali, katere so v duhu svetih koncilov ali papeških odlokov pristojnosti, ki so skupne vsem kapitljem), bomo najprej opozorili na dve posebnosti, ki sta zanj nedvomno naj­ pomembnejši, saj predstavljata njegovo bistvo, po obeh pa se tudi razlikuje od vseh drugih kapitljev. Ti dve posebnosti sta v ustanovitvi, iz katere izhaja, in v pravi­ cah, ki jih uživa. Iz tega bo potem mogoče zlahka izlu­ ščiti vse njegove druge prednosti oziroma število, polo­ žaj, zadolžitve in druge pomembne podatke o kanoni­ kih, ki so obenem člani tega telesa, glasniki tega zbora in poverjeniki tega kolegija. Koprski kapitelj (če ga obravnavamo kot povsem na­ vaden kapitelj) je bil ustanovljen pred letom 524, ki je bilo prvo v življenju naše stolnice. Sveti sedež koprski Cerkvi v nobenem primeru ne bi dodelil častnega naslo­ va škofijskega sedeža, če ne bi že imela primernega števi­ la Šesto poglavje. Stolni kapitelj 81 la duhovnikov in vernikov, kar je pogoj za vsako cerkev, da preraste v stolnico. Za ustanovitev kateregakoli zbora ali ljudsko kapitlja pa povsem zadošča skupina treh ali največ štirih članov, kar pomeni, da je kot navaden kapi­ telj obstajal že pred letom 524. To pa ne velja, če ga obravnavamo v povezavi s stolnico. V tem smislu ni na­ stal ne pred njo ne za njo. Rodil se je skupaj z njo in je z njo živel, še zmeraj živi in bo živel, dokler bo obstajala; še več, če stolnica včasih ni imela škofa, svojega razpo­ znavnega in vrhovnega vodje, kot se je v preteklosti več­ krat zgodilo, ali ga občasno ne bo imela tudi v prihodnje, ostaja kapitelj kot nekakšen mali ali manj pomemben vodja, njen večni zvesti zastopnik. Ne obstaja republika, najsi bo še tako majhna, ki bi bila brez svojega senata ali, recimo tako, vsaj sence senata, ld ne bi bil združen s telesom svoje republike, najsi bo kakršnakoli. Koprska cerkev je bila, kot rečeno, povzdignjena v stolnico leta 5 2 4 , in prav v tem letu je bil torej ustanovljen tudi njen kapitelj, kot to zahteva vloga dveh členov, ki sta med seboj neločljiva in, s filozofsko besedo, soodnosna. Z drugim vatlom je treba meriti njegovo jurisdikcijo. Nanjo vplivajo razmere v različnih obdobjih, in ko se te spreminjajo, se občutno spreminja tudi jurisdikcija. Njegove pravice so bile v prvih stoletjih veliko večje, do današnjega časa pa so se močno skrčile. Takrat so zajemale izvolitev škofa, kot se je to zgodilo z Janezom leta 756 po indultu papeža Stefana II. Več stoletij kasne­ je, leta 1411, je kapitelj to pravico ponovno uveljavil z Jernejem de7Recover ati j em, ki ga je iz kanonika slovite cerkve sv. Marka v Benetkah povzdignil na škofovsko mesto v Kopru, ob čemer je dož M ihael Steno predzad­ nji dan aprila istega leta kapitlju poslal pismo z izrazi dob- V knjigi Dekretov, 6. d e ljo l. 2 2 4 Pristojnosti kapitlja Izvolil je svojega škofa Druga izvolitev, vendar nepriznana Iz kapit. arhiva za leto 1411 82 Prva knjiga. O Koprski stolnici dobrohotne naklonjenosti. Kar zadeva izvoljenca, izbor ni mogel biti primernejši, saj je bil ta po Ughellovih podatkih pred tem škof svete Cerkve v Pulju (dasiravno le nekaj mesecev, od decembra 1409 do maja nasled­ njega leta). Vendar prihaja ob tem do opazne razlike med trditvijo, kot jo je zapisal Ughello, in škofovo izvo­ litvijo, kot jo je zabeležil kapitelj. Res je, da ga je kapitelj izvolil aprila 1411, kar je razvidno iz kapiteljskih doku­ mentov, doževih pisem in odgovorov izbranega škofa kapitlju, odposlanih omenjenega meseca in leta. Druga­ če tudi ni moglo biti, saj je bil prav tega leta koprski škofovski sedež nezaseden, medtem ga je dvajset let pred tem zasedal zvesti Janez Loredano. Ce je torej res, kot piše Ughello, da je Jernej de’Recoverati, ki ga je svet kanonikov v Benetkah povzdignil v puljskega škofa, v Pulju prenehal vladati maja 1410, je mogoče iz tega utemeljeno sklepati le o dveh velikih nesmislih: da je kapitelj izbral človeka, ki je leto pred tem umrl, ali da je mrtvi leto po smrti ponovno oživel. A naj ta klobčič razvozla kdo drug, mi poprimimo raje svojo nit na me­ stu, kjer je bila pretrgana, in nadaljujmo raziskavo o začetni jurisdikciji koprskega kapitlja. Kot rečeno, je kapitelj uporabil staro pravico, da izvo­ li novega škofa, svojo namero pa si je po načelih modre preudarnosti skušal olajšati tako, da je v Benetke takoj poslal svoja kanonika Santija in Jakoba, ki naj bi pri beneškem dožu in izbranem kanoniku tako z živo kot s pisano besedo dosegla čimprejšnjo rešitev zadeve. A komaj je bil načrt zasnovan, že se je tudi podrl. Takoj 16. junija je namreč papež Janez XX III. določil Krištofa Zena, ki je malo pred tem prevzel škofovski sedež v Chioggi, da zapolni nezasedeno mesto v Kopru, kar se je Šesto poglavje. Stolni kapitelj 83 je tudi zgodilo. In morda je bil zaslužni kanonik Recoverati prav takrat ali kmalu zatem za svoj trud nagrajen s sveto škofovsko mitro v Pulju. Napaka pisca seznama puljskih škofov izhaja torej zgolj iz površnega seštevanja let. Svojo staro pravico je skušal koprski kapitelj ponov­ no oživiti leta 1503, ko je po pogrebnih slovesnostih za Jakobom Valaressom, ld se je od tega življenja poslovil 9. marca, za novega škofa izbral Nikolaja Tarsio, znane­ ga po čistosti svojega življenja in izjemnosti svojega znanja, najuglednejšega med duhovniki, najzaslužnej­ šega med kanoniki. Komaj pa je med rimskimi griči odjeknil gromki odmev tega dogodka, je Aleksander V I., ki je tisti čas papeževal v Vatikanu, enako hitro kot njegov predhodnik Janez posegel v dogajanje in za koprskega škofa imenoval Jerneja Assonica. Z ukrepi, s kakršnimi je Sveti sedež posredoval v takih primerih in jih vse do danes izvajal vsakokrat, ko je bil škofovski sedež nezaseden, se je pravica kapitlja do imenovanja škofov izničila in ugasnila. Kapitelj je imel tudi pristojnost imenovanja svojih kanonikov, a je imenovanega moral v roku treh mesecev predlagati škofu v potrditev. V primeru, da tega kapitelj v predvidenem času ni storil, je kanonike polnomočno imenoval sam škof. Tako je bilo vse do leta 1500. Toda tudi to pravico je kapitelj izgubil, saj je bila prenesena na vsakokratnega papeža in škofa (v času, kot ga je določala apostolska pisarna). Pristojnosti kapitlja so se raztezale tudi na območje vasi Šmarje in tamkajšnje cerkve sv. Marije. Ko pa je tržaški škof in upravitelj koprske Cerkve Bernard to vas leta 1152 milostno poda­ ril opatu in menihom samostana sv. Štefana in Jurija Velikega v Benetkah, se je vnel drag in dolgoleten spor med Iz kapit. arhiva, 1. b ij., št. 65 Izvoli novega škofa, vendar ta ni potrjen Imenuje svoje kanonike v roku treh mesecev Urejanje po splošnem pravu Pristojnosti nad šmarsko cekvijo 6. bij., 2. pogl. 84 6. bij., 2. pogl. Pristojnosti nad cerkvami v Albucanu in cerkvijo sv. M artina v mestu 2. knj., 2. pogl. Iz kapit. arhiva, 1. knj., št. 13 Prva knjiga. O Koprski stolnici med kapitljem in samostanom, ki se je končal tako, da se je slednji obvezal prvemu v dokaz priznanja njegove­ ga lastništva vsako leto izplačati eno srebrno marko. Čeprav so kasneje obveljale škofijske pristojnosti nad vasjo in je beneška Cerkev to posest izgubila, je cerkvi sv. Marije ostala obveznost, da dogovorjeno srebrno marko plačuje stolnemu kapitlju, kar še vedno izpolnju­ je. Podrobneje bomo o tem spregovorili kasneje. Pristoj­ nosti kapitlja so se raztezale še na cerkve sv. Onofrija, sv. Nedelje in sv. Križa v Kaštinjolu oziroma Albucanu na meji s piranskim ozemljem, kot tudi na cerkev sv. Martina in Benedikta znotraj mestnega obzidja. Vendar so se pristojnosti nad prvimi že močno zmanjšale, če niso kar povsem ugasnile. Skromno število kolonov v Kaštinjolu namreč že nekaj let ne zmore več nositi bre­ mena tolikerih cerkva, zato sta se dve od njih, sv. Nede­ lje in sv. Križa, po velikosti najmanjši, prav žalostno porušili, isti usodi pa bi bila zapisana tudi cerkev sv. Onofrija, če ji ne bi s predano skrbnostjo priskočila na pomoč družina Apollonijevih, ld ima nad njo patronat. Kar zadeva drugo pristojnost, je treba upoštevati nasled­ nje: Ko je sveti red servitov dobil v last cerkev sv. M arti­ na in Benedikta, in sicer od škofije v lesolu, v katere posesti je že od nekdaj bila, so menihi v želji, da bi jo začeli čimprej neodvisno in samostojno uporabljati, ka­ pitlju odstopili svojo pravico do dela solin, ta pa se je v zameno odpovedal pravici opravljanja bogoslužja za eno leto. Poravnava s tolikšno količino soli je dodobra začinila kapiteljske prihodke, tako da so si opomogli, ko so bili videti že povsem osiroteli. Do tu torej stare in zgubljene pravice koprskega kapitlja. Preidimo k se­ danjim, ki še zmeraj veljajo. V Šesto poglavje. Stolni kapitelj 85 V prvi vrsti kapitelj uživa vso pravico, da škofu pred­ laga kandidate za Bonifacijev kanonikat, tako poime­ novan po škofu, ki ga je ustanovil, ter pravico do izvo­ litve in nastavitve duhovnikov za Bonifacijev beneficij; oba sta pod okriljem koprskega kapitlja. Poleg tega ima pravico predlagati kandidate za župnike v štirih primest­ nih župnijah, Rižanu, Koštaboni, Pomjanu in Tinjanu. Uživa pravico do opravljanja bogoslužja v kapiteljski cerkvi v Izoli ob prazniku sv. Mavra mučenca, njenega zavetnika, po katerem je dobila ime; to pravico mu je leta 1082 zelo širokogrudno podelil Heribert, škof trža­ ške in upravitelj koprske Cerkve, ki mu je obenem poda­ ril tudi izolske kapiteljske posesti in desetine; zato mu ta skupnost še danes kot nadomestilo plačuje štirinajst srebrnih mark. Prav tako uživa pravico do opravljanja bogoslužja v koprskih škofijskih cerkvah ob njihovih ustaljenih praznikih, z upoštevanjem že davno pridob­ ljenih rednih prihodkov. In nazadnje uživa pravico do svobodne in proste izterjave svojih stalnih in rednih prihodkov, ki niso več tako skromni, saj so se z javno dobrodelnostjo leta triintrideset iztekajočega se stoletja povečali zaradi milosrčne oprostitve papeških desetin, ki se običajno plačujejo za cerkvene nepremičnine. Te dajatve se delijo na dve vrsti prihodkov oziroma na dva neenaka deleža. Prvi, imenovan tudi dnevna oskrba, se izplačuje samo članom kora, kar je v svoji vdanosti uvedel že škof Bonifacij, dokončno pa je to na sinodi leta 1690 v svoji pobožnosti potrdil sam kapitelj. Drugi se imenuje prebenda in je razdeljen na toliko enaldh delov, kolikor je prebendarjev. In že smo pri kanonikih. Kar zadeva njihovo število, je Ughello ali bolje tisti, kateri mu je tako slabo poročal, za- Imenuje kandidate za Bonifacijev kanonikat Pravica, da v župnijah predlaga župnike Bogoslužje v kapiteljski cerkvi v Izoli 4. knj., 2. pogl. O prostitev dajanja desetin; iz kapit. arhiva, leto 1633 Ital. Sac., 5. zv., fol. 356 86 Prvotno število kanonikov Iz kapit. arhiva, leta 12 4 5 Določil Inocenc IV Prva knjiga. O Koprski stolnici zagrešil hudo napako. Tako piše: Numerum Duodecim Canonicorum in hac Cathedrali statuit Honorius III. Pont. anno 1221. uthabetu rin regist: Vatic. Epist. 478. fol. 94. Anno V Capitulo, S l Decano lustinopolitano scripta. 16. Kal. Aprilis. Toda prebrati je treba tudi priloženi papežev breve, ld ga prepisujemo iz originala, shranjenega v kapi­ teljskem arhivu, in razkrila se bodo prava dejstva. Innocentius Episcopus servus servorum Dei. Dilectis Filijs Capitulo lustinopolitano salutem, S l Apostolicam Benedictionem. Ut in Ecclesijs determinatus sit numerus Ministrorum, non modicum dignoscitur expedire, ne provisione careat superflu a multitudo, ac ex paucitate dignum Deo servitium subtrahatur. Qua propter Dilecti in Domino Filij vestris postulationibus iustis inclinati, denarium Canonicorum numerum d Vobis in Ecclesia vestra,facultatibus pensatis, ipsius dilecti Filij, Sl Electi lustinopolitani super hoc accedente consensu, provida deliberatione statutum, S l fbm atum etiam luramento, sicuti est provide, ac salubriter institutum, Auctoritate Apostolica confirmamus, Scpraesenti scriptipatrocinio communimus. Statuentes, ut eadem Ecclesia prcefato numero sit contenta; nisi aded ipsius excreverint facultates, quod ipsum meritd exigant augmentari; salvo in omnibus Apostolicce Sediš mandato. Nulli ergo omnind hominum liceat hancpaginam nostrce confirmationis infringere, vel ei ausu temerario contraire: Si quis autem hoc attentare prcesumpserit, indignationem Omnipotentis Dei, S l Beatorum Petri, S l Pauli Apostolorum ejus se noverit incursurum. Dat. Eugduni XI. kal. lulij. Pontificatus Nostri Anno tertio. Breve vsebuje več podatkov, ki zaslužijo našo pozor­ nost. Najprej, papež, ki je potrdil število koprskih kano­ nikov, ni bil Honorij III., temveč Inocenc IV , ki je bil leta 1243 v Anagniju imenovan za papeža in se je takoj za- Šesto poglavje. Stolni kapitelj 87 zatem preselil v Lyon v Franciji, kjer je tretje leto svojega pontifikata sklical vesoljni cerkveni zbor. Potemtakem se ujemata čas in kraj, ki sta navedena v brevu. Nasprot­ no pa Honorij III. od leta 1216, prvega po svojem povzdignjenju v papeža v Perugi, do 1226, zadnjega leta svojega bivanja v Rimu, ni nikoli zapustil Italije, saj se niti z območja Lacija ni nikoli oddaljil. Drugič, do te potrditve je prišlo leta 1245, v tretjem letu papeževanja Inocenca IV , in ne leta 1221. To je resda bilo peto leto pontifikata Honorij a III., Id se je začel 1217, vendar se ta podatek ne ujema s Najem njegovega bivanja, ki je bil tistega leta delno Orvieto, delno Rim. Tretjič, število kanonikov, ki ga je najprej določil kapitelj, potem pa potrdil še Sveti sedež, je segalo do deset in ne do dva­ najst. Besede v brevuu so jasne. Če je to število potrdil škof, ki je bil tisto leto izvoljen na čelo koprske Čerkve, kot trdi papež, je to mogel biti le Konrad, ki ga je prav Inocenc IV na koncilu v Lyonu leta 1245 imenoval na čelo te Cerkve. Če bi se bilo to zgodilo pod Honorijem III. leta 1221, bi namreč zaman iskali sočasno imenova­ nje kakega koprskega škofa. Absalom je to Cerkev vodil že dolgo pred tem, saj je leta 1211 družini Verzijevih dodelil desetine v Tinjanu, Pomjanu in Koštaboni, leta 1222 pa je posvetil cerkev sv. Marije v Šmarjah, kar jasno kaže, da je bil v času Honorija že posvečen v koprskega škofa in ne zgolj izbran. Zdaj lahko povzamemo vsa navedena dejstva, ld so dodobra podprta z dokazi, in na njihovi podlagi sklepa­ mo o lažnosti tistega, kar je nekdo povedal Ughellu glede prvotnega števila koprskih kanonikov, ter zaklju­ čimo, da ni Honorij III. števila kanonikov omejil na dvanajst (razen v primeru, če se povečajo kapiteljski pri- D eset po številu V času škofa Konrada Reg. 2, Jerem. Pola, f o t 69 88 Škofov kanonikat, s pravico glasu v kapitlju Reg. Valares., 1. zv.,fol. 86 Število kanonikov se poveča Reg. Bonifacio, knj., fol. Piva knjiga. O Koprski stolnici prihodki), temveč ga je na deset omejil Inocenc IV Če­ prav vestni Ughello utemeljuje povedano z natančno navedbo vatikanskega registra, ld je vsekakor vreden vsega zaupanja, ni novost, da včasih pritrjujemo laži, odeti v livrejo, ki je ukradena resnici. Pomot se ni mogo­ če kar tako otresti. Nedvomno je bila napaka storjena v uvodnem delu breva, ki vsebuje papeževo ime in šte­ vilo kanonikov, zato ni čudno, da je do pomot prišlo tudi v dodatku, kjer so navedeni pisma, listi in letnice. A čeprav bi slednjim priznali verodostojnost, pa sam dokument sodi v register Inocenca IV in ne Honorija III., čigar častitljivemu imenu so pripisali poročilo, ki vsebuje toliko napak. Če pa bi papeževemu predpisu priložili kapiteljski seznam in iz njega zatem izračunali pravo število lcanonikatov, bi odkrili, da jih dejansko ni bilo dvanajst vse do današnjih dni, ko štejemo zadnja leta iztekajočega se sedemnajstega stoletja. Rekel sem dejansko, kajti če­ prav je škofijska posest že od vsega začetka uživala svojo nadarbino, enakovredno kot vsi kanoniki, in je bil škof s svojim glasom vključen v kapiteljske akte (oboje je neizpodbitna resnica, o tem je pred dvema stoletjema pisal škof Valaresso in danes vse to še vedno dosledno velja), sam ni spadal med kanonike po številu in po rezidenčni dolžnosti kot drugih deset, temveč je dodan temu številu in privilegiran. Zapisali smo tudi, da jih ni bilo dvanajst vse do današnjih dni, saj se je njihovo število šele sredi iztekajočega se stoletja povečalo na več kot deset. Baltazar Bonifacij, eden najuglednejših škofov, v čigar srcu sta v korist Cerkvi in v službi Bogu tekmovala pobožnost in učenost, je leta 1659 desetim dodal še dve kanoniški mesti. Eno je ponovno oživil, po- Šesto poglavje. Stolni kapitelj 89 potem ko je propadlo in že skoraj ugasnilo. V tej stolnici je obstajal urad, imenovan “meništvo”, oziroma skrbni­ štvo za nezasedene beneficije, župnije, kanonikate in druge ustanove, za katere naj bi skrbel in preprečil nji­ hovo propadanje. To je razvidno iz škofovskih doku­ mentov Jeremija Pole; urad je deloval do leta 1420. Sčasoma pa se je skrbništvo za nezasedene beneficije preusmerilo v skrb za premične dragocenosti, za srebr­ nino in svete relikvije, ter se spremenilo v zakladniško, to je v skrbništvo za sveto zakladnico. In tako je kapitelj dobil kanonika zakladnika. A ker je bil to kanonik le po številu (s pravico do skromne nagrade), ne pa po prebendi, njegovo mesto nikoli ni postalo trajno in so ga v svoji nesebični pobožnosti le občasno prevzemali posamezniki, ld so se zadovoljili s častnim naslovom in s preprosto, a pomembno zavestjo, da služijo Cerkvi in Bogu. To kanoniško mesto je škof Bonifacij ob popol­ nem soglasju kapitlja omenjenega leta ponovno oživil, vendar pod izrecnim pogojem, da nameščeni kanonik ne zahteva posebne prebende, dolder mu je drugi v svoji pobožnosti ne priskrbijo. Dobri škof je očitno pra­ vilno predvideval, saj je Frančišek Zeno, njegov nepo­ sredni naslednik na škofovskem sedežu, temu kanoniku dodelil stalni, dasiravno skromen dohodek z obvezno rezidenčno dolžnostjo za praznike. Zgolj obnova starega kanonikata pa se je velikemu Bonifacijevemu duhu, ki je želel svojo nevesto oskrbeti s stalnimi duhovniki, svoje ovčice pa z marljivimi božjimi pastirji, zdela pre­ malo. V svoji širolcogrudnosti je zato leta 1659 ustanovil novo prebendo. Vključil jo je v kapiteljski dohodek in iz nje ustanovil nov kanonikat, od katerega je, kot reče­ no, s tem da ga je poimenoval Bonifacijev kanonikat, za- Urad meništvo Reg. Pola, 2. kuj., fol. 4 9 Kanonik zakladnik Bonifacijev kanonikat 90 Zarottijev kanonikat Piva knjiga. O Koprski stolnici zase ohranil le njegovo ime, medtem ko je kapitlju pok­ lonil polnomočje, da ga podeljuje kot svoj patronat, za škofa pa pridržal neomejeno pravico, da izbranega na­ stavi ne glede na omejitve v mesecih ali nezasedenost položaja. In tako se je število desetih kanonikov, ki se v več stoletjih nikoli ni spremenilo, po zaslugi pobožno­ sti človeka, ki je svojo dobroto razglašal bolj s svojimi dejanji kot s svojim imenom, v nekaj mesecih povečalo na dvanajst. Krščanske pobožnosti pa s tem še ni bilo konec. Ker je doktor Jakob Zarotti iz znamenite koprske družine, ld je dala več uglednih in vrhunskih zdravnikov tako kraljevi hiši na Poljskem kot gospodarici Jadrana, ostal brez potomcev, je želel za dediča svojega velikega imetja razglasiti Cerkev, oltar in kor. V okviru kapitlja je zato škof ustanovil nov kanonikat ter mu naložil nekaj tako skromnih kot zmernih obveznosti, in sicer da ob molitvi brevirja v službi stolnice pomaga pri izpolnjevanju vsak­ danjih obveznosti do Naj višjega, da dnevno opravlja darovanje svete maše, da priskrbi primestni cerkvi sv. Petra na Debelem rtiču vestnega duhovnika ter da na mesto kanonika, ko je nezasedeno, izbere člana ene izmed petih družin: Gavardijevih, Zarottijevih, Grisonijevih, Vergerijevih ali Marensijevih; če pa bi vse te izumr­ le, naj bi ta čast prešla na drugo družino v mestu, vendar le pod pogojem, da je članica mestnega sveta. Ne glede na svoj priimek pa mora izbranec prevzeti naslov Zarot­ ti j evega kanonika. D a pa bi za zmeraj in v celoti zago­ tovil spoštovanje teh določil, je ta kanonikat postavil pod pravno varstvo vsakokratnega škofa. Temu nič manj modremu kot pobožnemu lavreatu je bila namreč dobro znana dolžnost, ki jo je Nebo naložilo škofom kot na­ me- Šesto poglavje. Stolni kapitelj 91 mestnikom apostolov pri apostolskem dušnem pastir­ stvu, da kandidatov za nezasedene beneficije, ko jim jih predstavijo, ne ocenjujejo po sorodstvu ali po krvnih zvezah, temveč le v luči neomajne poštenosti, ki je ne­ zmotljivo vodilo nebeškega Očeta; tako kot je storil sv Peter, ko je prepoznal svetega Odrešenika. Ce se to iz­ polni, so za svete dolžnosti imenovani marljivi in versko goreči duhovniki, med kandidati najsposobnejši in med najsposobnejšimi najzaslužnejši. Morda je bilo težko breme izbire novega kanonika prav iz teh razlogov bolj kot drugim naloženo prav škofu. Enako globoka čustva pobožnosti kot Zarotti je gojila Petronija Appollonijeva iz istoimenske piranske plemi­ ške družine, zelo zaslužna soproga svojega moža. Tudi ona je (kot da v svoji vdanosti tudi po smrti ne bi hotela živeti ločeno od njega) leto zatem, 1661, svoje imetje namenila ustanovitvi donosnega beneficija s pravico, da njegov izvoljeni nosilec vedno sam izbere svojega neposrednega naslednika. Frančišek Manzuoli, ki je bil prvi izbran, saj je bil beneficij osnovan šele po smrti njegove ustanoviteljice, je razumel njeno pobožno željo, da se v sveti tekmi zgleduje po ustanovi njenega pokoj­ nega moža, zato je pri škofu Zenu dosegel, da je novemu beneficiju prednostno dodelil naslov stalnega lcanonikata. Ko se je zatem odpovedal nekemu drugemu mestu kanonika v koprski stolnici, ki ga je pred tem zasedal, in se s kapitljem dogovoril za primerno plačilo novemu duhovniku na tem mestu, je nase prevzel obveznosti novega kanonikata in naziv Appollonijevega kanonikata ter še pred smrtjo imenoval svojega prebendarskega na­ slednika. Ker pa so bili temu bolj pomembni drugi na­ meni kot prevzem beneficija po prvotnem dogovoru, je Appollonijev kanonikat 92 Dvanajst kanonikov na osnovi vsakodnev­ ne rezidenčne dolžnosti Štiri kapiteljske častne dolžnosti Dekanat, arhidiakonat, sholastikat, zaldadnica Kanonika spovednik in teolog 1. zv., fol. 133 Vodenje zakristije pripada zadnjemu kanoniku Piva knjiga. O Koprski stolnici je novi kanonikat z odhodom starega Manzuolija ugas­ nil; Cerkev je s tem izgubila duhovnika, kor delavca, kapitelj pa kanonika. Pogosto se zgodi, da človek, ki je del stvarstva, podleže svojim slabostim, kot da bi ga vodila prešibka luč, v trenutku, ko se ravno nameni poboljšati. Tako je bilo dodajanje novih kanonikov v koprskem kapitlju; iz tega je razvidno, da je bilo kanoni­ kov nekoč samo deset, dandanes pa jih je skupaj s ško­ fom štirinajst, trinajst s praznično rezidenčno dolžno­ stjo, od teh pa dvanajst tudi z vsakodnevno. Kanonikati se lahko pohvalijo s štirimi častnimi dol­ žnostmi: dekanatom, arhidiakonatom, sholastikatom in zakladnico. Prvemu, ki je takoj za škofovsko na najviš­ jem mestu v škofiji, je naložena neposredna skrb za duše, drugemu skrb za organizacijo vizitacij in svetih ordinacij, tretjemu nadzor nad korom in duhovniki, zadnjemu pa že omenjeno varstvo svetih in dragocenih cerkvenih premičnin. Med druge kanonilcate, ld so jih na začetku podeljevali subdiakonom, diakonom, duhov­ nikom, zadnji dve stoletji (po odloku papežev ali škofij­ skih sinod) pa samo duhovnikom, sodita še “spovednik” in “teolog”, ustanovljena veliko poprej za izvajanje skle­ pov svetega tridentinskega koncila; ker pa nimata kakih posebnih zadolžitev razen izpolnjevanja ustrezne službe Božje, uživata tiste prednosti, ki izhajajo iz njune tradi­ cije. V duhu kapiteljskega odloka, izdanega v času Jako­ ba Valaressa leta 1486, in kasneje potrjenega na več sinodah, pripada vodenje zakristije zadnjemu, ki prido­ bi naslov kanonika, kar je častni naslov in traja, dokler te zadolžitve ne prevzame nov, nanovo imenovan kano­ nik. Na ta način je poskrbljeno za zgledno širjenje Bož­ jega nauka, saj pri tem sodelujejo najuglednejši duhov­ I Šesto poglavje. Stolni kapitelj 93 niki. Te obveznosti pa so oproščeni omenjeni na častnih dolžnostih, čeprav dosegajo najvišje položaje, kar je očit­ no v skladu z njihovim dostojanstvom. Oprostitev te obveznosti, ld jo je kapitelj tako modro odredil v čast svojim najpomembnejšim kanonikom, pa tako oko kot pero opozarja na hvalnici, ki ju je kapi­ telj ukazal vklesati ob nesmrtni imeni Baltazarja Bonifa­ cija in Avguština Barbarige, kot tistih dveh, ki sta se mu ob večkratnih stiskah postavila v bran, prvi med koprskimi škofi najbolj dobrotljiv, drugi med beneškimi senatorji najbolj predan. Naj ju na tem mestu ponovno preberemo in prepišemo. In če vklesani v marmorju vzbujata v potomcih zasluženo pobožno hvaležnost, naj zapisani na teh straneh zaključita poglavje. Prvi napis visi nad korom pri zakladnici in pravi: Balthassari Bonifacio, Pontificum Optimo, Litteratorum Maximo, Qui Pietate immensa Distributionum Mensam, Canonicatum, Clericatum, suo Ere instituendo, Ecclesiam Sponsam inopem Dotavit, Ditavit, Canonici posuere. M. D C. LEK. Drugi, na sredi zakristije, pa govori: Augustino Barbadico, Olim lustinopolis Vigilantissimo Prœtori, Nunc Venetijs Cathedralis Ecclesiœ Beneficentissimo Protectori, Qui Capituli hujus Inopiam Summa Vigilantia, ac Pietate sublevandam curavit Episcopus & Canonici tanti Beneficij memores Æ temum posuere monumentum. M. DC. LX X V SED- Hvalnici kapitlju Baltazarju Bonifaciju Avguštinu Barbarigi 94 SEDMO POGLAVJE Najuglednejše osebnosti koprskega stolnega kapitlja in duhovščine e se kdo poglobi v preučevanje položaja koga drugega, ne da bi omenil naj slovite j še darove, ki ga zaslužno krasijo, bi bil njegov izdelek sramoten izrodek osupljivega neznanja ali škodoželjne zavisti. Nič dobrega ni povedal tisti, ki se je namenil o kom govoriti, pa je o njem zamolčal najboljše. Zmanj­ šale bi se odlike koprskega kapitlja in njegove cerkvene čistosti, če bi znova navajali vse, kar se povedati da. Vseeno pa je še veliko nepovedanega, zlasti če se, z na­ menom, da posebej izpostavimo njegove najodličnejše značilnosti, zadržimo ob tistih častitljivih posebnostih, ki so mu jih vtisnili nekateri njegovi kanoniki ali drugi mestni duhovniki, za katere lahko rečemo, da mu pri­ padajo, saj so zavezani isti stolnici. Ce namreč oboji tekmujejo v prevzemanju bremena prijetnih naporov, jih tudi v blišču cerkvenih zaslug ne gre ločevati. Izmed najuglednejših osebnosti bomo resda izpustili tako bo­ goslovne kot pravne lavreate, pa tudi tiste, ki niso do­ segli položaja cerkvenih dostojanstvenikov, do katerega je mogoče le po poti izobrazbe. Na kasneje bomo prelo­ žili tudi zaslužne nosilce častnih zadolžitev v tej ali drugih stolnicah oziroma škofijah. Koprska duhovščina, pobožno prežeta z duhom velikodušnosti, je znala svoj pogled usmeriti k plemenitejšim ciljem in se predati poletu. Zato se bomo na tem mestu omejili na nosilce svete mitre, ki jih med duhovniki ni bilo malo, in na apostolska dela tistih, ki jih je koprska duhovščina podpr- Sedmo poglavje. Njene najuglednejše osebnosti 95 prla. Sledil bo natančen pregled po kronološkem zapo­ redju obdobij, da se izognemo vsakršni senci tekmoval­ nosti med njihovimi družinami. Navedli bomo najbolj preverjene osebnosti, da z negotovostjo dvoumnih, še bolj pa spornih, ne bi škodovali njihovi podobi. Ce bi namreč brez razlik obravnavali vse duhovnike, ki so s svojim dostojanstvom oplemenitili Koper, bi se znašli sredi prostranega oceana in v očitni nevarnosti brodoloma med čermi. Številne navaja že doktor Petronio v seznamu uglednih družin mesta, svojega rojstnega kraja. Poroča o rodbini Manzuolijevih, po rodu iz Bolog­ ne ali Florence, ki se je kasneje razširila po Istrski pokra­ jini, in dveh njenih kardinalih svete Cerkve, obeh iz danes že razpuščenega svetega reda humiliatov, ld sta bila v različnih obdobjih povzdignjena na škofovski se­ dež v Fiesolu v Etruriji in zatem odlikovana s kardinal­ skim svetim plaščem. Prvega, Luko, je imenoval Gregor X II. leta 1396, drugega, Antona, pa njegov naslednik Gregor XIII. leta 1581. Oba iste krvi, sta si bila enako­ vredna tudi po časteh. Proslavila se je tudi rodbina Grisonijev, ld je prišla iz Grčije, in sicer z Romualdom, ki je bil najprej kanonik, leta 1282, ko je papeške ključe prevzel M artin IV, in nato nadškof v Bariju v Apuliji, ter s Sergejem, ld je okoli leta 1363 pod Urbanom V postal najprej škof v Lavellu, zatem pa nadškof v Arnalsiji, dveh Cerkvah neapeljskega kraljestva. Petronio po­ roča tudi o Hieronimu iz družine Vidovih iz znamenite Cremone, zelo zaslužnem škofu v Albi v Monferratu, duhovniku tako redldh vrlin, da še danes vzbujajo obču­ dovanje tako zaradi medalj z vkovanim njegovim slovi­ tim imenom kot zaradi knjig, ld jih je ustvaril njegov učeni um. Njegovi lastni rodbini Petronio pa so v okras Ri- Cerkvene osebnosti ., Petro j i 3. kuj., 1. pogl., fol. 634 Ibid., fol. 603 Ibid., fol. 6 4 8 in 651 Ibid., fol. 6 4 8 in 651 96 Krasijo Koper, čeprav ne pripadajo njegovi duhovščini Piva knjiga. O Koprski stolnici Rihard s kardinalskim plaščem, ki mu ga je podelil Boni­ facij VIIL leta 1298, Hieronim, ki mu je škofovsko mitro Ternija v Umbriji podelil Gregor X III. leta 1591, in Jakob s škofovsko mitro Molsette v Apuliji, ld mu jo je dodelil Gregor X V leta 1622. Vsi ti in njim podobni (če sploh obstajajo) so s svojim vzponom med cerkvene dostojanstvenike nedvomno proslavili sebe, svoje dru­ žine, svoj rojstni kraj in Cerkev. Ge pa o njih razmislimo globlje, se izkaže, da so bili in so v okras mestu Koper in ne koprski duhovščini. Okras mestu, trdim, saj se to lahko ponaša z njihovimi plemenitimi družinami znot­ raj svojega obzidja. In ne naše duhovščine, dodajam, ker se vanjo niso nikoli vključili in se niso prištevali k mestni stolnici. V tem je tudi razlika med laiki in ljudmi Cerkve, saj se laične rodbine v spremenjenih okoliščinah premišljeno preselijo in kot rastline, ki ohranjajo tako svojo podobo kot svoje značilnosti, tudi če zamenjajo kraj svoje rasti, obdržijo vse svoje stare in podedovane ugodnosti, čeprav se preselijo v druge dežele. Za duhov­ nike to pravilo ne velja, saj zanje ni dovolj, da se preseli njihov rod, temveč morajo opraviti sveto združitev, se torej v službi svetega oltarja vključiti v katerokoli Cer­ kev. Z gotovostjo lahko trdimo, da navedene osebnosti niso nikoli dale svojega imena naši stolnici ali njeni duhovščini, saj so vzcvetele, preden se je kdorkoli iz njihovega rodu priselil v Koper, in so že prej pripadale drugim Cerkvam, ali pa so zablestele po prihodu v Ko­ per in preselitvi; ker pa nihče od njih, kot piše zgodovina in trdi pošteni Petronio, v Kopru v nobenem obdobju ni bil deležen naslova ne po poreklu ne po bivanju in ne po kakem drugem beneficiju (ki predstavljajo tri načine za cerkveno združitev po svetem zakoniku), jih ko- Sedmo poglavje. Njene najuglednejše osebnosti 97 Ciun koprska duhovščina ne more razglasiti za svoje, ne da Pogl. nulhts De bi s tem prizadela resnico. Zato različni pisci obravna­ Temp. Ordinat, vajo nekatere od njih kot Florentince ali Bolonjčane, v6 kar velja za oba kardinala iz družine Manzuolijevih, druge kot Apuliježane, kot oba nadškofa Grisonija, tret­ je spet kot Kremončane, kot škofa iz rodu Vidovih, Sienčane ali Florentince, kot kardinala in oba prelata iz družine Petronijevih. Zdaj, ko smo torej pustili ob strani osebnosti, ki so dvomljive in sporne, ker so bile Sledijo vključene v druge Cerkve, preidimo k preverjenim in pripadniki kapitlja in nedvoumnim, ker pripadajo našemu kapitlju in njego­ mestne vim duhovnikom, in sicer ne da bi spregovorili o tistih duhovščine iz obeh kapiteljskih cerkva, piranske in izolske, saj bo­ mo o njih govorili na ustreznem mestu. Agaton, Prvi med koprsko duhovščino, ki si je nadel Škofov­ gradeški patriarh, sko mitro, je bil Agaton, ki mu vsi zgodovinarji prizna­ leta 675; Ughello, 5. vajo, da je po rodu iz Kopra. Ko je bil po smrti patriarha zv., Stefana Poreškega leta 675 nezaseden sveti sedež v Gra- Gradeški patriarhi št. dežu, ga je tamkajšnja duhovščina soglasno izbrala za l l j o l . 1175 svojega pastirja in ga med vsemi kandidati spoznala za Njegova najzaslužnejšega. O tem, kako zelo je bil goreč po duši, gorečnost in občutljiv po vesti in ponižno spoštljiv do Boga, govori poštenost primer, ko ni pristal na svečano poroko nekega mladeni­ ča s sestro prezgodaj umrle mladenke, ki mu jo je bil njen oče obljubil v zakon, dokler o tem ni razsodil papež Fran. Benedikt II. V svoji goreči vnemi se je patriarh bal, da Paladij, bi s tem kršil zakone svete Cerkve. Opat Frančišek Pala­ Hist. Foroiul., 1. dij navaja ta primer v svoji Zgodovini Furlanije in z del, 2. knj., njim tudi papežev breve. Agaton je to Cerkev vodil pol­ fol. 60 nih deset let, in sicer tako pošteno, umirjeno in vneto, da so bila podobna desetim utrinkom zlate dobe. Umrl je ob tako plemenitih delih svojega neoporečnega življe­ nja 98 Ughello, Loc. cit. Bonacorso de’Bonacorsi, novigrajski škof, leto 1260; Fran. Paladij, Zgodovina Furlanije, L del, 6. knj., fol. 2 4 3 Jeremija Pola, koprski škof, leto 1420 Ughello, 5. zv., Epist. lustinop., fol. 3 5 9 L knj., 3. in 5. pogl. Prva knjiga. O Koprski stolnici nja, da je Ughello o njem zapisal: A morte bonus Patriarcha supemis Spiritibus sociatus est. Tudi dejstvo, da je gradeška duhovščina še istega leta 685 na to mesto povzdignila’ Krištofa iz Pulja, globoko predanega zavetnika siromaš­ nih, lahko ponižno pripišemo svetemu vodstvu prezgo­ daj umrlega Agatona, ki modrim volivcem ni dovolil, da bi pri iskanju odličnega pastirja prestopili istrske meje. Stari, a nikoli ugasli spomin na svojega someščana patriarha je obnovil Bonacorso de’Bonacorsi iz ugledne koprske družine, ki je z bliščem škofovske mitre prosla­ vil kapitelj in njegove duhovnike. Ko se je posvetil du­ hovniškemu poklicu, je tako trdno stopil na pot Božje ljubezni, vere in modrosti, da so ga za njegovo krepostno življenje nagradili s sprejemom med kanonike slovitega oglejskega patriarhata. Potem ko je tu začeto pot nada­ ljeval še z daljšimi korald, je uspešno pristal na škofov­ skem sedežu bližnje Emonie, danes Novigrada, ki jo je častitljivo vodil okoli leta 1260. Za njim je koprsko Cerkev proslavil Jeremija, zasluž­ ni član slovite družine Polovih, tako poimenovane po istoimenskem kraju, od koder se je priselila v Koper. Odlikoval se je predvsem po pobožnosti, dobroti in mod­ rosti, saj je bil imenovan za kanonika, zatem dekana in nazadnje, leta 1420, v času papeževanja velikega M artina V , še za škofa koprske Cerkve, ne da bi bil zapustil svoje domače mesto. Škofovsko dostojanstvo je užival le kratek čas, vendar so bila ta štiri leta enaka več stoletjem, ki jih je bil vreden. Njemu gredo zasluge za svete relikvije sv. Nazarija in sv. Aleksandra, ld so jih iz Genove z velildm slavjem vrnili v Koper. Tudi Hieronim iz stare družine Franceschijevih, ki )e Sedmo poglavje. Njene najuglednejše osebnosti 99 je izhajala iz Benetk in se je v Koper zatekla pred letom 1500, je veliko prispeval k slavi koprske duhovščine. Po zaslugi vrlin in izobrazbe, ki si jih je bil pridobil v izobilju, ga je papež Leon X. leta 1514 izbral za škofov­ ski sedež v Koroniju na Peloponezu. Po častitljivem škofovanju je tam zapustil svoje umrljivo zemeljsko telo in odel svojega duha v nesmrtnost. Prav tako je koprski kapitelj proslavil Frančišek Belgramoni iz slovite koprske družine. Potem ko se je iz Istre odpravil v notranjost, na Madžarsko, kjer je tako uspešno uveljavil svoje zaslužne darove, da se je resnični sloves o njegovi dobroti, modrosti in znanju razširil po vsem tamkajšnjem širnem kraljestvu, ga je škof v Agrigentu Anton Verontio sprejel med kanonike svoje slovite Cerkve. Pri tem ni povsem jasno, ali je ta ugodnost bolj koristila prejemniku ali dobrotniku, kajti ko je škof zaradi obveznosti častnih legacij v službi Svetega sedeža odšel iz svoje škofije, ga je Frančišek Belgramoni okoli leta 1520 nadomeščal kot njegov vikar in generalni up­ ravitelj z zelo širokimi pooblastili. Ker je bil predan duhu starih vrednot, je vse zaupane mu naloge izpolnil z največjo natančnostjo; breme te zadolžitve je prenašal več let tako uspešno in zaslužno zase in za Cerkev, da mu je manjkal le še blišč mitre, ki bi mu pripadal tako po zaslugah kot po pomembnosti. Ob smrti so ga dobri ljudje objokovali, slabi so se ga bali, vladarji so za njim žalovali. Cesar Ferdinand I. je njegovi rodbini s častno diplomo dodelil sloviti grb in tako ovekovečil njegov spomin. Tudi družina Vergerij evih iz Kopra se lahko pohvali s številnimi izjemnimi odličniki v cerkvenih vrstah. Ven­ dar velja tu nekoliko spremeniti povzemanje preteklih do- Hieronim Franceschi, škof v Koroniju, leto 1514 Petron., 3. kuj., 1. pogl., fol. 5 8 4 Frančišek Belgramoni, upravitelj škofije v Agrigentu, leto 1520 Petron., 3. knj., 1. pogl., fol. 5 3 2 Osebnosti družine Vergerij evih 100 Koncil v Konstanci izbere Petra Pavla Starejšega, leto 1414 Avrelij, papežev tajnik, leto 1414, Petron., 3. kuj., 1. pogl., fol. 695 Manz., 1. bij., fol. 88 in 90 Janez Krstnik, puljski škof, leto 1533; Peter Pavel M lajši, koprski škof, leto 1537 Prva knjiga. O Koprski stolnici dogodkov in združiti vse štiri Vergerije, ki so si bili resda enaki po krepostih in pogumu, ne pa tudi po svojem ravnanju. Padci nesrečnikov vzbujajo več sočutja, če so postavljeni ob blaginjo dobrih. Prva dva, Peter Pavel, imenovan tudi Starejši, in Avrelij, oba iz vrst koprske duhovščine, sta z velikimi koraki napredovala proti najvišjim stopnjam cerkvenih časti. Prvemu je bil podeljen lcanonilcat v ugledni nadškofiji v Ravenni, od koder so ga leta 1414 poslali na vesoljni koncil v Konstanco, kjer so ga senatorji zaradi slave njegovih izjemnih vrlin izbrali za enega od štirih volilnih skrutinatorjev. Drugi, ki je glavno mesto Istre prav tako zamenjal za glavno mesto sveta in odšel v Rim, je napredoval do mesta hišnega prelata in osebnega tajnika Klemena V II. in naslednjih papežev. Le kako veliki so morali biti njuna poštenost, znanje in modrost, če je v roke prvega sveti koncil položil svoje srce, v srce drugega pa več papežev svoje skrivnosti. Najslavnejše mitre so bile pripravljene, da jima okrasijo čelo, a sta jih oba vztrajno zavračala. Morda jima je srce prišepetavalo, da bo za Vergerijeve bolj dostojanstveno, če bodo škofovske mitre vredni, kot če bi si jo nadeli. Pač pa sta si jo uspešno nadela druga dva iz te družine, Peter Pavel Mlajši in Janez Krstnik, še bolj kot po krvi brata po pobožnosti, pogu­ mu in vrlinah, slednji v Pulju leta 1533, prvi pa v Kopru leta 1537. Pa sta jih prav kmalu postala nevredna. Kako žalosten dogodek! Tega ni mogoče prebrati, ne da bi oko zalile solze. Vendar nikakor ne na škodo svete du­ hovščine. Dostojanstvo ne izgubi svojega leska, če si ga posamezniki zaslužijo. Iz tega dogodka lahko kdor­ koli, če želi, kot nagnusni pajek črpa strup in poglablja padec nesrečnikov; koprska duhovščina iz njega kot iznaj- Sedmo poglavje. Njene najuglednejše osebnosti 101 najdljiva čebela srka med in se ponaša z mitrama, ld sta ju nosila. Če bi obstajala le senca sramote, bi jo namreč Božja previdnost, ki ob nesreči nikoli ne odpove, v celoti razpršila. Ob omenjeni nesreči je papež Pavel III. okoli leta 1545 na mesto apostolskega poverjenika za obrambo svete vere imenoval Hanibala Grisonia (hvale vredno je, da se je že veliko let pred tem zavzemal za poseg generalnega inkvizitorja proti brezboštvu krivovercev v Istri), ld je bil takrat še koprski kanonik iz družine, kateri nikoli ni zmanjkalo uglednih osebnosti. Za obram­ bo napadene Kartagine so potrebni Hanibali. Koprski kapitelj je zato lahko ponosen, da je smrtne rane, ki mu jih je bil zadaj njegov lastni vodja, popravil eden njegovih članov. Čeprav ta ni povsem pogasil vedno hujšega požara (to zaslugo je Nebo dodelilo domini­ kanski bakli Tomaža Stelle), ga je vsaj omejil, tako da so mnogi ostali nepoškodovani in so si ranjenci opomog­ li, mesto samo pa se je rešilo. Kot cerkveni človek je Grisonio bil brez madeža v svojem ravnanju, umirjen v izpolnjevanju zadolžitev, goreč v poštenju, branilec pra­ vičnosti in je tak tudi umrl. Dobrodejnih darov Božje pomoči koprski duhovščini pa s tem še ni konec. V tistem času se je zdelo, kot da bi Sveti sedež želel nadomestiti dve pred kratkim izgub­ ljeni mitri z dodelitvijo te časti ne dvema, temveč štirim sinovom koprske Cerkve. Prvi med njimi je bil Anton Elio, ki je v cvetu svojih let odšel v Rim, od koder so se bili njegovi predniki priselili v Koper. Bil je duhovnik tako redkih sposobnosti, nadarjenosti in nravnosti, da je bilo lahko predvideti njegovo hitro napredovanje. Najprej je postal osebni tajnik papežev Klemena VII. ter Hanibal Grisonio, apostolski inkvizitor, leto 1545 Petron., 3. kuj., 1. pogl., fol. 602 Manz., 1. knj., fol. 90 Anton Elio, jeruzalem­ ski patri­ arh ter puljski in zatem koprski škof, leto 1572 Manz., 1. knj., fol. 93 Petron., 3. knj., 1. pogl., fol. 5 78, 1. knj., 5. pogl. 102 M atej Barbabianca, puljski škof, leto 1566 Manz., 1. knj.,fol. 93 Petron., 3. kuj., 1. pogl., fol. 5 4 6 Prva knjiga. O Koprski stolnici ter Pavla III. in IV Službo je opravljal tako zgledno, da mu je slednji posadil na čelo sveto puljsko mitro. Srečna Cerkev, ki je ob tako zaslužnem škofu po nedavnem padcu ponovno vzcvetela! Ko so njegove zasluge zrasle že do najvišje mere, so mu podelili častitljivi naslov jeruzalemskega patriarha, zatem pa še častni naslov vi­ karja vatikanske bazilike, čeprav je bila to le nedolžna zvijača blaženega papeža Pija V , da bi ga ponovno priva­ bil v Rim, kjer bi ga Elio osrečeval s svojo prisotnostjo, s svojo vnemo pa širil ideje tridentinskega koncila, kot se je tudi zgodilo. Ko je bil na koncu že močno obreme­ njen z leti, še bolj pa ovenčan z zaslugami in je novega papeža Gregorja XIII. prosil, naj mu dovoli vrnitev v domovino, kjer bi se naj slajše odpočil, je bil imenovan za koprskega škofa; vendar je tu že po kratkem škofovanju štirih let ob glasnem žalovanju duhovščine in vzdihovanju ljudstva, ki sta objokovala izgubo svojega ljubljenega pastirja in očeta, leta 1576 izročil svojo dušo Bogu. V navedenem seznamu škofov lahko ponovno preberemo hvalnico temu zaslužnemu prelatu. Drugi pomemben član kapitlja, ld je zelo mlad zapu­ stil Koper (kjer se ugledu primerno razcveta njegova plemenita rodbina) in odšel v Rim, je M atej Barbabianca. Z besedami ni mogoče opisati, kako zelo so v velikem svetu vrlin blesteli njegovi enkratni darovi. Občudovali so ga na Farnesejevem, Savellijevem, Gambarovem in drugih dvorih uglednih kardinalov, tako da ga je blaženi papež Pij V , ld je zelo skrbno nagrajeval zasluge, leta 1566 izbral za puljskega škofa. O vnemi, s katero se je Barbabianca lotil svojih zadolžitev, ne more nihče bolje pričati kot Cerkev, ki je pod njegovim vodstvom, očišče­ na vseh madežev, ponovno vzcvetela v nedolžnosti in ne- Sedmo poglavje. Njene najuglednejše osebnosti 103 neoporečnosti, zaslužna Kristusova nevesta. Umrl je leta 1582, slava njegovega globoko pobožnega življenja pa ostaja nesmrtna. Napis poleg njegovega portreta v Kopru je vzet z njegove grobnice v Pulju: Matthœo Barbabianca lustinopolitano, Polensi Episcopo; Qui quandiu huic Ecclesiœ prœfitit, Tum Fideles in officio retiñere, Tum Hœreticos sua e Diócesi evellere contendit. Cum tandem Pastorali muneri quam maxime esset intentas, Ardentifebre correptus, prope Urbem Polam e vita decessit, Illius Propinqui P Anno sa l hum. M. D. LX X X IV Tretji, podoben predhodnima po zaslugah, odlikah in letih, je Frančišek de Andreis. Njegova družina je bila nekoč v Kopru med uglednejšimi, danes pa je izumr­ la. Gregor X III., ki se je dobro zavedal njegovih zaslug, je hotel prva leta svojega slovitega papeževanja zazna­ movati z njegovim povzdignjenjem v škofa Skopja, me­ steca v vzhodni Iliriji, na meji med Makedonijo in Bol­ garijo, ld mu danes popačeno pravijo tudi Uscopia; to je papež storil leta 1574. Da pa tako svetla luč ne bi ostala skrita v temi, ga je nadškof v Ostrogonu na Madžar­ skem, v želji, da bi ga vsi opazili, imenoval za svojega namestnika in pomočnika. De Andreis je nove zadol­ žitve opravljal zgledno, pa ne le kot pomočnik, temveč tudi kot vodja. Milost je v njem našla svojega zagovor­ nika, modrost svojega vzornika, pobožnost pa svojega zavetnika. Ko je njegovo glavo na koncu prekrila častit!ji- Frančišek de Andreis, skopski škof, leto 1574 Manz., 2. hi)., fol. 94 Petron., 3. hi)., 1. pogl, fol. 7 2 7 104 Janez Bruni, nadškof v Baru, leto 1581 Manz., 1. knj., fol. 8 7 0 Petron., 3. knj., 1. pogl., fol. 5 6 5 Prva knjiga. O Koprski stolnici ljiva sivina, njegovo srce pa so napolnile svete vrline, je s Križanim v objemu umrl kot beli labod med sladkim petjem in se kot feniks ponovno rodil v večno življenje. Koprska stolnica, katere kanonik je bil, hrani njegov dragoceni dar: bogato cerkveno opravo, ld ji jo je podaril kot dokaz svoje globoke ljubezni, katere nobena od­ daljenost, ne časovna ne krajevna, ni mogla ne ohladiti ne ugasiti. Njegovi častitljivi podobi v kapiteljski zakri­ stiji so dodane vrstice, ki jih je požrešni čas sicer neko­ liko načel, njihovo bistvo pa je ostalo: Viva Imago Francisci de Andreis, Episcopi Scopiensis; Qui cum lustinopolim suam Patriam Episcopali Dignitate in Partibus Hungarice adeptce Exomasset; Hanc. D. N azarii Cathedralem Sacris Doniš ditavit. v Četrti in zadnji iz te skupine je Janez Bruni, zaslužni brat malteškega viteza Gašperja in lcomendator v Kon­ stanci. Z obilnim zakladom verskih vrlin si je utrl pot do milosti milanskega svetega kardinala in nadškofa Karla, bolj kot do njegovega dvora, ter si pridobil njego­ vo dobrotljivo naklonjenost. S tem pa še ni bilo konec njegovega uspešnega napredovanja, kajti ko si je v javno­ sti ustvaril tak sloves, da je močno odmeval celo v Rimu, so mu leta 1581 podelili nadškofovsko mitro v Baru v Albaniji, od koder se je nekaj let pred tem njegov že omenjeni viteški brat Gašper umaknil pred turškim bar­ barstvom in se z družino preselil v Koper, da bi pod milo vladavino beneškega leva užival nemoten mir. In tako je prišel s svojo plemenito družino proslavit mesto, z Janezovim ugledom pa duhovščino. S tem pa ni posegel Sedmo poglavje. Njene najuglednejše osebnosti 105 gel v pravila cerkvenega združevanja, saj je odsotnost izvora in beneficija pravilno nadomestil s pridobljenim domicilom. Za koprsko duhovščino je bilo stoletje, ld se zdaj počasi bliža koncu, tako skromno s škofovskimi mitra- novigrajski mi, kot je bilo razsipno prejšnje, ki se je izteklo. Doslej šteje samo eno, vendar bi ta, če bi šteli edinstvene da­ rove njenega nosilca, odtehtala več drugih. Ko je bil Petron., nezaseden sveti škofovski sedež v Emonii, danes Novi- kpjgit gradu, ki meji s koprsko škofijo, je Klemen X., med foL 555 odličnimi najboljši papež, zaobšel vse, ki so se zanj pote­ govali, in ga dodelil Jakobu Bruttiju, takratnemu kano­ niku koprskega kapitlja. Primernejšega ali koristnejšega izbora si ni bilo mogoče želeti. Če je plemenita družina Bruttijevih, ki si je ob padcu Epira pod turški škorenj za svojo domovino izbrala Koper, v preteklosti vedno koga od svojih namenila slavnemu vojaškemu poklicu, je v Kopru hotela dati duhovnika, ki bi se posvetil duš­ nemu pastirstvu. Nebo je to čast namenilo Jakobu, ki je že takoj ob svojem prihodu v škofijo, močno potrebno obnove zaradi obžalovanja vredne slepote njegovega predhodnika Darminija, s svojo zgledno nravnostjo in preprostim življenjem duhovščini in ljudstvu zapovedal spoštovanje krščanskih načel in tako ene kot druge ten­ kočutno poboljšal. D a bi to sveto prenovo utrdil za vse večne čase, jo je preudarno sklenil s sklicem škofijske sinode in z izdajo številnih svetih odlokov. Povečanje števila duhovnikov, blišč Cerkve in pogostnost zakra­ mentov so bili njegovo najpomembnejše in stalno opra­ vilo. A prezgodaj se je poslovil ta oče siromašnih, zavet­ nik dobrih ljudi in mecen piscev. Umrl je leta 1679, da bi zaživel v večnosti. Pokopan je v cerkvi blažene D e­ vi- 106 Avguštin de’Carli, bistriški opat, leto 1690 Prva knjiga. O Koprski stolnici vice v Bujah, na ozemlju svoje škofije, kjer mu je spoštlji­ vi kapitelj posvetil naslednjo hvalnico: lacobo Bruto, Episcopo Emoniensi, Vigilantia, Doctrina, Familia, ter magno; Qui statim, ac Ecclesiœ sponsus Pronubo Clem. X. constitutus est, Fœcunda Prole Charitatis Pater Pauperum evasit; Clerum Sanctiss. Sinod. Constitutione, Nec non viva exempli Lege A d Cœli normam direxit. Annos vixit, heu nimium breves LE Si enumeras Gesta, sœcula credes. Quin sacri Amoris in Rogo Ceu Phénix Gentilitia Deo revixit. Canonici Bulearum Almutice lure, Eius Opera decorati, Obsequij monumentum Prœsuli meritiss. Posuere. Anno M. DC. LX XX. Doslej naštetim škofijam je potrebno na koncu doda­ ti še opatijo sv. Andreja apostola v Bistrici v Sklavoniji, ki ji je bilo podeljeno dovoljenje za nošnjo mitre in škofovske palice, njegovo cesarsko veličanstvo Leopold I. pa jo je v času svoje vladavine s presvetlo diplomo leta 1690 dodelil Avguštinu de’Carliju iz plemenite ko­ prske družine. Slednji pa, ki je že od malih nog deloval v korist koprske stolnice, povečuje njeno slavo z novimi dejanji časti. S temi škofovskimi mitrami, ki so sveti okras kronam in so okronale čast koprskega kapitlja in njegove duhov­ ščine, naj se konča in ovenča tudi Prva knjiga. DRU- O škofijskih in redovnih cerkvah ter drugih nabožnih in dobrodelnih ustanovah v Kopru P R V O P O G L A V J E Škofijske cerkve v mestu mi~ er je nebeška milost dragocena rosa, i • • , ■« . , * / . 4 ki s svoio svetosti o oplaia opustela srVOIO SVt'tO " Gaja C)pU_ ca, so lahko iz tal Koprskega otoka, src\ V o lah ko dasiravno so skalnata, vzbrsteli obilni & KbpcStega sadovi krščanske pobožnosti. Več sto­ letij so bila neobdelana in zato neplodna, in čeprav so se napajala iz plemenitega ponosa Kolhijcev, iz njih ni moglo pognati kaj drugega kot bodičavo in suho gr­ mičevje lažnih božanstev, varljivih Palad in pravljičnih Egid. Odkar pa je sveti diakon Elij, ki ga je sem poslal njegov blaženi učitelj Mohor, s svojo apostolsko vnemo vse to odpravil in skale zalil s svojim plodnim znojem, je otok spremenil v rodovitno polje, kjer uspevajo dišeči cvetovi kreposti in presladki sadovi poštenja. Zdaj, ko smo prestopili prag koprske stolnice, praznični dom najvišjega Gospoda ter gosposki sedež škofa in njego­ vega kapitlja, ki smo jo predstavili v Prvi knjigi, so na vrsti cerkve, samostani, špitali in druge nabožne in dob­ rodelne ustanove v mestu znotraj obzidja, da jih po vrsti opišemo v Drugi knjigi. Polorit dras^rcena ro- 1. loij., 1. pogl. Vsebina Druge knjige 108 Loc. cit. Manz., Descript. Isti:, fol. 60, 62, 63 Prek 40 cerkva v mestu Obdolžitev M anzuolija Hist. Terg. 6. knj., 11. pogl, fol. 5 1 2 Njegova obramba Druga knjiga. O škofijskih in redovnih cerkvah Potem ko je bila leta 48 našega odrešenja, kot rečeno, na otoku postavljena stolnica, je koprsko občestvo tako napredovalo v Božjem češčenju, da je mesto po Manzuolijevem pisanju leta 2 1 0 štelo že kar nekaj cerkva, njihovo število pa se je kasneje še povečalo in leta 1611 naraslo na več kot trideset. Ta množica pa je brez dvoma pretirana tako zaradi skromnega števila duhovnikov, zadolženih za dnevno bogoslužje, kot zaradi utesnje­ nosti mestnega obzidja, omejenega na slabi dve milji. A pomembna je kot dokaz velike pobožnosti ljudstva, ld je, prežeto s pravo vero, svoj otok posejalo z Božjimi hrami. Ti so se počasi množili (številni so se zaradi starosti sicer podrli, spet drugi so ob novozgrajenih po­ stali odveč) in danes jih mesto šteje prek štirideset. Vse bomo spoznali v nadaljevanju. Se prej pa mo­ ramo Manzuolija razbremeniti obdolžitve, da je nezane­ sljiv pisec, ki mu jo je tržaški zgodovinar naprtil z na­ slednjimi besedami: Manzuoli brez vsakršne utemeljitve po­ stavlja izgradnjo številnih cerkva v leto 2 1 0 , ko so zelo ostri odloki proti Cerkvi, ki so jih cesarji izdali v prvem in drugem stoletju, ter kruto in nenehno preganjanje kristjanov še prepre­ čevali javno gradnjo cerkva. Te možnosti kristjani niso imeli še celo stoletje in mnogo let po letu 210, ki ga omenja Manzuoli, vse dokler se cesar Konstantin Veliki ni odrekel poganstvu in sprejel naše svete vere. Toda ali res lahko verjamemo, da Manzuoli, veliki poznavalec cerkvene in posvetne zgo­ dovine, ni vedel za nesreče tistih let ali da je bil pri poročanju o najpomembnejših dogodkih svojega rojst­ nega mesta neodgovoren ali nezanesljiv? Lahko mu po­ vsem zaupamo. Leta Gospodovega 2 1 0 , tako piše, so bile postavljene številne nove cerkve in cerkvene stavbe, predvsem pa grad, od mesta oddaljen sto korakov, in cesta, ki po mostu pe- Prvo poglavje. Škofijske cerkve v mestu 109 pelje na kopno. In dodaja: Ta grad je omenjen tudi v Kroniki samostana sv. Nikolaja na beneškem Lidu, in sicer da so se Istrani v času oglejskega škofa Stefana, močno prizadeti zaradi divjih barbarskih vdorov, zatekli na Paladin otok, kjer so si postavili bivališča in utrdbo. Do gradnje več cerkva na našem otoku je torej prišlo leta 2 1 0 , ko so postavili grad z mostom, ki je otok povezal s kopnim; sam grad so obnovili v prvih letih po letu 500, ko se je sem zatekel oglejski patriarh Stefan. O teh dveh gradnjah ne manjka izvirnih poročil. V Kroniki beneškega Lida (napisal jo je redovnik Benedikt Guidi iz Cassine) je omenjena druga, Nikolaj Manzuoli pa piše o prvi. A na osnovi česa tako piše, se sprašuje tržaški zgodovinar. Na osnovi tega, kar tudi sam navaja kot dokaz, da je bil Trst trikrat opustošen in trikrat ponovno zgrajen in da so ga Rimlja­ ni zato poimenovali Tergestum; to pa je davno izročilo njegovih prednikov, ki ga je predal svojim naslednikom. In tako so razkriti Manzuolijevi viri, na podlagi katerih trdi, da so grad postavili leta 210. Če bi temu dodal še kako pričevanje, ki ga je sam preveril, bi morda zadel bistvo. Vendar je bolje, da nadaljujemo. Okoli leta 2 1 0 so v Egidi postavili grad in istočasno več cerkva, piše Manzuoli in v enem samem stavku poveže obe gradnji, svetno in cerkveno. Nespodbitno osnovo za postavitev gradu smo že razkrili, z enako gotovostjo moramo sedaj utemeljiti gradnjo cerkva. In že slišimo modri ugovor. V tistih prvih stoletjih se je mesto lahko zavarovalo z gradom, ni pa smelo pokazati težnje k večji pobožnosti z več cerkvami, saj so bile državne odredbe skrajno stroge in usmerjene v zatiranje svete vere, ne pa v ogrožanje varnosti ljudstva. Zato bomo najprej povzeli te nadvse stroge uredbe. V bran Hist. Terg., 1. h i j., 7. pogl., fol. 3 7 110 Hist. Terg.. 5. bij., 4. in 5. pogl. Annal. Carniol., 3. del, leta 214, fol. 182 Druga knjiga. O škofijskih in redovnih cerkvah nedolžnosti lahko tudi oster meč pogosto služi kot mo­ čan ščit. Z enako strogostjo sta bili v mestih prepovedani tako gradnja cerkva, prijaznih zavetij kristjanov, kot delova­ nje kristjanov, predanih častilcev cerkva. Quis quis es naj za vse to zadošča navedba enega samega odloka brezbožnega Hadrijana - qui fasces Imperii possides, ubicumque Christianos depelle, occide; Templaq. illorum everte. Ob vsem tem pa v Istri, ki je bila zvesta pravemu Bogu od prvih let nove vere vse do današnjih dni, nikoli ni manjkalo svetih pastirjev in predanih vernikov. Številni med njimi so se v prvih stoletjih razgubili in poskrili po različnih krajih dežele, saj so bili izpostavljeni srdu pobesnelih poganov. Tisti pa, ki so se zatekli na naš skalni otok, in teh ni bilo malo, so uživali večjo varnost, saj jih je pred nepričakovanimi vojaškimi napadi narava zaščitila z morjem, človeška spretnost pa z novo utrdbo. Če je torej v različnih delih pokrajine, predvsem v Trstu, prihajalo do okrutnih mučenj, v Egidi ni najti enega samega zapisa o mučenju kakega vernika. Morda zato, ker tu pogani niso tako hudo divjali proti kristjanom in so jim celo stoletje prizanašali z barbarskimi usmrtit­ vami (od leta 151, slovitega zaradi smrti svetih diako­ nov Lazarja in Apolinarija, do leta 2 5 6 , zaznamovanega s krvjo svetih devic Evfemije in Tekle, sveti letopisi ne poročajo o nobeni mučeniški smrti v Istri), ali zaradi preudarnega ravnanja prebivalcev našega otoka, s katero so blažili okrutno strogost oblastnikov. Naše domneve imajo potrdilo v blagodejnem miru v prvem obdobju po letu 2 0 0 , ki ga je Nebo dodelilo vsemu krščanskemu svetu in ga je Schónleben postavil v leto 214: Tranquilla interea res Christiana Religionis sub hujus Antonini Impe­ rio Pivo poglavje. Škofijske cerkve v mestu 111 rio. Zakaj torej zavračati možnost, da bi po letu 2 0 0 , ld je bilo po zaslugi Božje previdnosti za kristjane tako ugodno, v Kopru ne zraslo več cerkva, resda ne velikih, po oblila skromnih oratorijev? Zdaj, ko smo torej ovrgli vsako senco spornih letnic, lahko lepo po vrsti preidemo k opisu drugih cerkvenih stavb v mestu. Štiridesetim cerkvam, ld obstajajo danes, se pridru­ žuje šest samostanov ubožnih redov, redovniški priorat, dva samostana svetih devic, trije oratoriji, devet dvoran ter sedemindvajset laičnih bratovščin, dva špitala in Monte di Pieta. Sami presveti kraji, ki potrjujejo izjemno pobožnost Kopra. Utesnjenost samega otoka prav nič ne ovira te množičnosti, saj je krščanska vera, ki zna graditi po nebeških vzorih, spretna in načrtuje svoje stavbe tako rekoč v zraku, saj jih je, ko zmanjka prostora na tleh, sposobna postaviti tudi na ramena drugih stavb. Pa poglejmo, kako uspešno. Potem ko so nekaj pred letom 5 0 0 našega odrešenja Huni in Goti naše mesto, tako kot vso Istro, skoraj povsem uničili, je kmalu po­ novno oživelo in začelo graditi ugledna poslopja. Tudi dva oglejska patriarha, Marcelin leta 5 1 2 in Stefan okoli leta 5 2 0 , sta tu našla varno zatočišče pred divjaškimi vdorii Gotov, ld so se, srditi zagovorniki arijanstva, ok­ rutno izživljali nad Cerkvijo in njenimi prelati. Največja zasluga ljudstva pa ni bila toliko v gradnji zasebnih hiš kolikor v zidavi cerkva, teh zemeljskih dvorov češčenega Gospoda. Dela se je lotilo s takšno sveto versko vnemo, da je vse več cerkva, potem ko se je mesto z izgradnjo novih četrti razširilo prav do morske obale (kar se je zgodilo okoli leta 5 2 8 ), začelo graditi kar na obokih starih, prvotnih mestnih vrat. Kakšno izobilje najči­ stejše pobožnosti, oskrbeti mestna vrata s tolikerimi ne- Samostani, oratoriji in druge nabožne ustanove v mestu 1. bij., 2. pogl. Schonleben, Ann. Carn., leto 517, fol. 2 9 4 Oglejska patriarha se zatečeta v Koper Manz., Descript. Isti:, fol. 63 112 Peti: Bongus de num. XII. Cerkve ob Izolskih vratih Sv. Sofija Rotunda v cerkvi blažene Device Vnebovzete Sv. Janez Druga knjiga. O škofijskih in redovnih cerkvah nezavzetnimi okopi, kolikor je bilo cerkva, in izbrati za nepremagljive zavetnike teh vrat toliko svetnikov, kolikor je bilo slovitih patronov novih cerkva! In če so oboki vrat kot nekakšno nadomestilo za omejene povr­ šine že od prvih stoletij služili za podlago novih svetišč, se ne smemo čuditi, da se je do danes v mestu tako zelo povečalo število cerkva in nabožnih ustanov. Dobra razmestitev mestnih vrat pa nam na široko ponuja priložnost, d a v to poglavje strnemo in v njem opišemo vse škofijske cerkve, zgrajene bodisi na obokih vrat, bodisi drugod po mestu, toliko bolj, ker nam že samo dejstvo, da je vrat dvanajstero, to pa je za Cerkev po pisanju poznavalcev pomembno število, in posveče­ ne posebnosti tega števila nam zagotavljajo popoln us­ peh. Sedem teh cerkva je postavljenih v bližino Izolskih vrat, tako imenovanih po Izoli, trgu, oddaljenem po morju pet milj. Če vstopimo skozi ta vrata, zagledamo pred seboj prvo med njimi, cerkev sv. Sofije, ki se dviga na dveh obokih in je ena naj starejših, zgrajenih v zaščito mesta. Stavba ni posebno prostorna, vendar zgledno opremljena. Če zatem zavijemo na levo, se znajdemo pred drugo cerkvijo, posvečeno blaženi Devici Vnebovzeti, ljudsko imenovano tudi Rotunda, zaradi njene ok­ rogle oblike. Od nekdaj je bila cenjena predvsem zaradi oltarne podobe, dragocene stvaritve slovitega Carpaccia, ki tako živo prikazuje večnega Očeta, ko svečano krona Devico, da se prizor očesu ne zdi več naslikan, temveč živ. Danes, ko je cerkveni vhod obrnjen na vzhod, žlaht­ ni oltar pa mu stoji nasproti, je videti bolj urejena in tudi lepša. Če se od tod napotimo naravnost naprej, pridemo do prostornega trga Brolo in do tretje cerkve, cerkve sv. Janeza evangelista, za katero skrbi njena bra­ tov- Pivo poglavje. Škofijske cerkve v mestu 113 tovščina; od te dalje v smeri proti mestnemu obzidju pa stoji cerkev drugega evangelista, sv Marka, z ženskim špitalom, dobrotljivim delom Marka Trivisana, ld ga bomo posebej opisali na usteznem mestu. Če gremo v isti smeri nekoliko naprej, pridemo do cerkve, posvečene nadangelu sv. Mihaelu, ld jo krasijo tudi češčene podobe drugih angelov in spominja na zemeljski zbor teh bla­ ženih bitij. Ko se nazadnje vrnemo na trg Brolo, se nam pokažeta še zadnji dve cerkvi, posvečeni sv. Janezu Krstniku in slovitemu Dioniziju Areopagitu, obe iz več vzrokov češčeni in pomembni. Prva od njiju, jajčaste oblike, po višini in širini grajena v pravih sorazmerjih, posvečena sv. Janezu Krstniku, ima na sredini velik osmerokoten marmornat krstilnik, na koncu pa oltar bla­ žene Device Karmelske, okrašen z lepimi in dragoce­ nimi izdelki iz marmorja. Ta sveta hiša Božja je bila zgrajena prvega septembra 1317. V drugi, po obliki kvadratni cerkvi, postavljeni samostojno in posvečeni blaženemu Dioniziju Areopagitu, je shranjenih več po­ membnih relikvij svetnikov, med njimi nedolžno telo drugega svetega mučenca, ki mu je bilo prav tako ime Dionizij, v dragoceni žari iz bleščečega zlata, obdani s steklom, primerni za hrambo blagoslovljenih posmrtnih ostankov. Te svete relikvije in njihovi relikviariji so dra­ gocen dar pobožnega kanonika Dionizija Bruttija, ki se je iz posebnega spoštovanja do svetega Dionizija Areopagita, podobno kot njegovi ugledni predniki, zavezal, da cerkev ovenča z novim okrasjem. Zanesljivih podat­ kov o tem, kdaj je bila zgrajena, nimamo. O njej govoOrijo, da je bila ena prvih v Kopru, nekateri pa trdijo, da je bila celo prva v času njegovega svetega spreobrnje­ nja. Če se izkaže, da je to res, se lahko pohvali, da Sv. Marko, 2. kn]., 7. pogl. Sv. Mihael Sv. Janez Krstnik Sv. Dionizij Svete relikvije in telo sv. mučenca D ionizija 114 Cerkev sv. Lovrenca in sv. Donata ob vratih Bošedraga Cerkvi ob Vratih sv. Petra Sv. Štefan Sv. Božidar Cerkev ob Vratih sv. Tomaža Sv. Tomaž D niga knjiga. O škofijskih in redovnih cerkvah izvira iz obdobja blaženega Elija okoli leta 5 0 našega odrešenja. Nasproti mestnih vrat v Bošedragi, drugih po vrsti, se na obokih starih vrat dviga cerkev, posvečena sv. dia­ konu Lovrencu in škofu Donatu. Zdi se, da gre za eno samo cerkev, ki je razdeljena na dva dela, oziroma za dve, ki sta zliti v eno: je bolj široka kot dolga, oltarja njenih zavetnikov pa stojita na koncu ladje drug ob drugem; ker njena višina ni povsod enaka, bi jo bilo potrebno primerno obnoviti. Zaradi pobožnosti in du­ hovnih potreb ljudstva, ki je v tej četrti gosteje nase­ ljeno, je v njej shranjeno Najsvetejše; za njegovo varnost sta zadolžena poseben duhovnik, čigar imenovanje je v pristojnosti stolnega dekana, in ključar Bošedraških vrat. Po že starem običaju imajo namreč vsaka mestna vrata svojega ključarja in od tod tudi izraz “ključar”. Tretja vrata, imenovana Vrata sv. Petra, gledajo na vzhod in se ponašajo z dvema cerkvama. Prva je cerkev prvega mučenca sv. Stefana, zgrajena v starem slogu na obokih prvotnih vrat. Danes je polepšana s primer­ nim stropom in novo oltarno sliko, ki predstavlja prvega svetega mučenca s častitljivima škofoma Nazarijem in Avguštinom ob strani. Druga cerkev je poimenovana po neustrašnem junaku sv. Božidarju. Zaradi velikega siromaštva je bila zanjo večkrat izdana prepoved upora­ be za bogoslužje, danes pa jo je Janez Almerigotto iz zelo stare koprske družine, vdan častilec njenega zavet­ nika, obnovil in primerno posodobil. Sledijo Vrata sv. Tomaža, ki na svojih starih obokih nosijo cerkev, zgrajeno v čast nesmrtnemu imenu tega apostola. Cerkev je zelo obiskana tako zaradi Najsve­ tejšega, ki ga v njej častijo, kot zaradi oratorija sv. Filipa Ne- P ito poglavje. Škofijske cerkve v mestu 115 Nerija, s katerim je povezana. Pohvali se lahko z mnogi­ mi slikarji, med njimi tudi s slovitim Carpacciem. V spodnjih prostorih je v majhni kapeli shranjena čudodel­ na podoba križanega Odrešenika, o čigar Božji ljubezni, s katero je obilno obdaril predano ljudstvo, nemo pričajo po stenah obešene podobe. Nedaleč od tod je Jakob iz družine markizov Gravisijev v svoji pobožni vdanosti in v skladu s sveto voljo svojih velikih prednikov zgradil cerkev pod srečnim zavetništvom svetega mučenca Ju­ sta. Načrt zanjo je bil nov, cerkev pa je zgrajena po starem, z mogočnim kamnitim obokom, ld ga podpirajo štirje močni stebri, med katerimi je več niš, z okni, ld se dvigajo v višino in polnijo prostor z bleščečo svetlobo, in z enim samim oltarjem, ki je s svojimi poslikavami in marmorjem enakovreden mnogim drugim. Na plošči, postavljeni na notranji strani vrat, beremo zapis o njeni slovesni posvetitvi: Paulus Naldini, Episcopus lustinopolitanus Templum hoc S. lusto Mart. erectum, D ie XVII. M aij, Festo SS. Trinitatis, Consecravit. An. M. DC. XCIII. Cerkve ob Petrorijevih vratih, kot so jih imenovali po starem, oziroma Vratih vseh svetih, kot jih ljudsko imenujejo danes, so naslednje: Prva, prav tako imeno­ vana po vseh svetih, je zgrajena na obokih starih vrat. Včasih