Kolomn
Kolomn (ven.: Коло́мна) om Venäman lidn Moskvan agjan suvipäivnouzmas. Se om Kolomnan lidnümbrikon administrativine keskuz (edel vn 2017 sulakud kaks' municipalitetad oli — Kolomn-lidn i Kolomnan rajon), sen suremb lidn kahtespäi, agjan ühesanz'-kümnenz' lidn eläjiden lugun mödhe.
Lidnanznam |
Flag |
Valdkund | Venäma |
Eläjiden lugu (2024) | 132,247 ristitud |
Pind | 65,1 km² |
Telefonkod | +7−4966-xx-xx-xx |
Avtokod | 50, 90, 150, 190, 750 |
Aigvö | UTC+3 (MSK+0) |
Istorii
vajehtaEländpunkt mainitase vspäi 1177 lidnan statusanke. Kolomnan alusenpanend tegihe vll 1140..1160 arheologijan andmusiden mödhe. Oli Kolomnan ruhtinazkundan keskuseks alusenpanendaspäi vodhesai 1301, sil-žo aigal ruhtinazkund oli Räzanin ruhtinazkundan palaks. Vspäi 1301 lidn alištub Moskvan tobmudele. Moskvan ruhtinazkundan kahtenz' lidn znamoičendan mödhe 15. voz'sadal. Varmed kivine Kreml' om saudud puižen sijas vll 1525−1531. «Moskv — Räzan'»-raudte läbiti lidnad i radaškanzi vl 1862, saudihe puruvedimiden tegint Kolomnas jäl'ghižel vodel.
Kolomn šingotase mašinansauvomižel (lämuzvedimed i dizel'likutimed, tömašinad, maižanduztehnik), sauvondmaterialiden pästandal (cement, raudbetontegesed, sauvondmujud), sömtegimištol, turizmal, mugažo omblendfabrik i mebel'edheotand ratas lidnas.
Geografijan andmused
vajehtaLidn sijadase lidnümbrikon keskuzpalas, Moskv-jogen lanktendan Okanjogehe huralpäi randoil, 125 m ü.m.t. keskmäižel korktusel.
Matkad Moskvhasai om sada kilometrad lodeheze avtotel vai 117 km raudtel. Lähembaižed lidnad oma Luhovici suvipäivnouzmha i Voskresensk pohjoižhe.
Kolomn-raudtestancii om avaitud lidnas. Jogiport radab Okan randal.
Eläjad
vajehtaVn 2010 Venäman rahvahanlugemižen mödhe lidnan eläjiden lugu oli 144 589 ristutud, oti nell' videndest lidnümbrikon ristitištos, vn 2021 — 134 850 ristitud. Kaik 144 125 eläjad oli lidnas vl 2017. Kaikiš suremb lidnan ristitišt oli 161..164 tuhad eläjid vll 1989−1994 (164 tuh. rist. vll 1991−1992).
Rahvahad (2010): venälaižed — 95,0 %, ukrainalaižed — 1,4 %, toižed rahvahad — 3,6 %.
Ortodoksižen hristanuskondan 44 pühäpertid[1] oma kaičenus i saudud lidnas, niiden kesken Jumalannägundan Vanh Golutvinan (alusenpanend 1374, jogiden ühthejoksmusenno), Uz' Golutvinan Stroican (1799, Kremliš) i Brusenskii Emäganpäivän jumalankodid (1552, Kremlin territorijal) oma avaitud.
Professionaližen opendusen aluzkundad oma Kolomnan kolledž[2] i Kolomnan maižanduzkolledž[3].
Galerei
vajehta-
Kolomnan Kremlin seinän kaičenus pala (2006)
-
Uden Golutvinan Pühän Stroican jumalankodi Kolomnan Kremliš, vn 2010 nägu
-
Sedrus-kompanijan sauvondsegoitusiden tegim vl 2014
-
Sijaližen muzejan päsauvuz (2009)
-
Kolomn-raudteplatform vl 2010
Homaičendad
vajehtaIrdkosketused
vajehtaKolomn Vikiaitas |
Moskvan agjan lidnad | ||
Aprelevk | Balaših | Beloozörskii | Bronnici | Čehov | Černogolovk | Dedovsk | Dmitrov | Dolgoprudnii | Domodedovo | Drezn | Dzeržinskii | Dubn | Elektrogorsk | Elektrostal' | Elektrougli | Fräzino | Golicino | Himki | Hot'kovo | Istr | Ivantejevk | Jahrom | Jegor'jevsk | Kašir | Klin | Kolomn | Korolöv | Kotel'niki | Krasnoarmeisk | Krasnogorsk | Krasnozavodsk | Krasnoznamensk | Kubink | Kurovskoje | Likino-Dulövo | Litkarino | Lobn' | Losino-Petrovskii | Luhovici | Lüberci | Mitišči | Možaisk | Naro-Fominsk | Noginsk | Odincovo | Orehovo-Zujevo | Ozöri | Pavlovskii Posad | Peresvet | Podol'sk | Protvino | Puščino | Puškino | Ramenskoje | Reutov | Rošal' | Ruz | Sergijev Posad | Serpuhov | Solnečnogorsk | Stupino | Šatur | Ščolkovo | Zaraisk | Zvenigorod | Žukovskii | Taldom | Vanh Kupavn | Verei | Vidnoje | Visokovsk | Volokolamsk | Voskresensk | ||