Vače
Vače | |
|---|---|
 | |
  Vače Geografska lega v Sloveniji | |
| Koordinati: 46°7′10.39″N 14°50′16.82″E / 46.1195528°N 14.8380056°E | |
| Država |  Slovenija |
| Statistična regija | Osrednjeslovenska |
| Tradicionalna pokrajina | Dolenjska |
| Občina | Litija |
| Površina | |
| • Skupno | 1,75 km2 |
| Nadm. višina | 521,3 m |
| Prebivalstvo (2020)[1] | |
| • Skupno | 368 |
| • Gostota | 210 preb./km2 |
| Časovni pas | UTC+1 |
| • Poletni | UTC+2 |
| Poštna številka | 1252 Vače |
| Zemljevidi | |
Vače so kraj v Občini Litija. Od Litije so oddaljene 12 km, od Ljubljane pa 36 km. Znane so predvsem kot najdišče »vaške situle«. V bližnji kraja je vas Slivna (pod istoimenskim hribom), kjer je geometrično središče Slovenije (GEOSS).
Predzgodovinska najdišča na Vačah
[uredi | uredi kodo]V halštatskem obdobju (starejša železna doba) se je na območju Vač zaradi najdišč limonita uveljavilo železarstvo, ki je po domnevah obstajalo med 8. in 1. stoletjem pr. n. š.
Arheološka najdišča v Vačah[navedi vir] obsegajo naselbino (izkopanih je bilo 19 hiš) in 6 grobišč, kjer je bilo izkopanih več kot 2000 grobov.
Med najpomembnejše najdbe štejemo 4 situle, od katerih je najbolj okrašena dobila ime situla z Vač (tudi Vaška situla) in je shranjena v Narodnem muzeju Slovenije. Njena povečana kopija stoji v vasi Klenik, kjer je bila situla odkrita. Glavna arheološka dela nam tem področju je vodil France Stare, slovenski arheolog.
V okolici Vač je bilo izkopanih čez 2.000 grobov iz, železne dobe, kar Vače uvršča med največja grobišča tega obdobja v srednji Evropi. Tudi pripadajoča naselbina je bila med največjimi takratnimi naselbinami oz. gradišči. Razprostirala se je na Zgornji in Spodnji Kroni ter Slemšku in je merila okrog 11 hektarjev.
V vasi so vidni tudi ostanki fosilne morske obale.
Fosilna morska obala
[uredi | uredi kodo]Za pokopališčem na Vačah se nahajajo ostanki fosilne morske obale. Jurski apnenec je nastal pred 110 milijoni let, morje pa jo je prekrivalo še v miocenu, pred 13 milijoni let. Na obali so najdeni naslednji fosili:
- luknje kamnovrtnih školjk iz rodu Lithophaga,
- ostanki spužve vrtalke
- zobje morskih psov iz rodu Hexanchus
- velika pokrovača ali jakobova školjka (latinsko Pecten)
- raki vitičnjaki
- peščeni sedimenti z ostrorobnimi odlomki kamnin in školjk
V nobeni luknji ni ohranjena školjčna lupina, školjke so bile naknadno raztopljene. Ohranjene so fosilne školjčne lupine ostrig, velike do 10 centimetrov ter zobje morskih psov.
Profesor dr. Stanko Buser v svojih raziskavah pravi, da je bilo morje na tem mestu pred 13 milijoni let, apnenci pa naj bi nastali pred 180 milijoni leti.
8 metrov fosilne morske obale je zaščitene s streho. Med prvo in drugo svetovno vojno je bil na tem mestu kamnolom.
Fosilna morska obala je zavarovana z odlokom o razglasitve geološke znamenitosti na Vačah za naravni spomenik. Ur. list RS 15/97.
Rojeni na Vačah
[uredi | uredi kodo]- Matevž Ravnikar
- Matija Hvale
- Fran Celestin
- Janez Grilc
- Tit Strmljan
- Anton Lajovic
- Valerija Bojc
- Etbin Bojc
- Mirko Mrva
- Jože Sevljak
- Alojzij Juvan
Sklici
[uredi | uredi kodo]Viri
[uredi | uredi kodo]- Kladnik, Darinka Sto slovenskih krajev Prešernova družba, Ljubljana, 1994 (COBISS)
Glej tudi
[uredi | uredi kodo]Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]
- Vse o Vačah: članki, literatura, zanimivosti in povezave
- Vse o geometričnem središču Slovenije - GEOSSu in okolici
- http://www2.arnes.si/~zkolen/VACETKST.htm
- http://www2.arnes.si/~zkolen/vojka.htm Arhivirano 2006-02-28 na Wayback Machine.
- gremoVEN.com - Vače in GEOSS
| Splošno | |
|---|---|
| Narodne knjižnice | |
