Braggov uklon

Braggov uklon (tudi Braggova difrakcija ali Braggovo sipanje) je uklon oziroma sipanje rentgenskih žarkov na kristalni mreži. Pri tem pride v določenih smereh zaradi interference do močnih ojačanj. Pojav se ne opaža na tekočinah, opaža pa se na tekočih kristalih (samo, če je valovna dolžina primerljiva z velikostjo molekul oziroma medplastno razdaljo)

Imenuje se po angleškem fiziku in kemiku Williamu Henryju Braggu (1862 – 1942) in njegovem sinu v Avstraliji rojenem britanskem fiziku Williamu Lawrencu Braggu (1890 – 1971 ).

Podoben pojav se opaža tudi pri uklonu nevtronov in elektronov in z uporabo mikrovalov.

Braggov pogoj

Braggov pogoj je izpolnjen samo v določenih smereh.

Braggov uklon dobimo, kadar elektromagnetno valovanje (ali curek elementarnih delcev ali mikrovalovi) pade na kristal. Žarki se na kristalni mreži sipljejo in v določenih smereh dobimo ojačitve v skladu z Braggovim pogojem . Do ojačitev pride v smereh, kjer je razlika poti žarkov, ki se sipljejo (odbijejo) od različnih kristalnih ravnin, enaka mnogokratniku valovnih dolžin vpadajočega valovanja

$2d\sin \theta =n\lambda \!$.

kjer je

• $d\!$ razdalja med dvema sosednjima kristalnima ravninama
• $\theta \!$ uklonski kot oziroma kot sipanja
• $n\!$ celo število
• $\lambda \!$ valovna dolžina vpadajočega valovanja

Iz obrazca se vidi, da je najdaljša valovna dolžina, pri kateri je še izpolnjen pogoj, enaka $2d\!$, kar se zgodi pri kotu $\theta =\pi /2\!$.

Glej tudi

• uklon nevtronov
• uklon elektronov

Zunanje povezave

• Opis Braggovega zakona in uklona (simulacija) Arhivirano 2010-04-13 na Wayback Machine. (angleško)
• Nobelova nagrada za fiziko v letu 1915 (angleško)
• Opis Braggovega uklona (angleško)