Virgil von Graben
Virgil von Graben zu Sommeregg, v slovenščini Vergil Grabenski, avstrijski plemič in diplomat iz rodbine Von Grabenov, * 15. stoletju, Grad Sommeregg, † 1507.
| Virgil von Graben | |
|---|---|
 Virgil von Graben | |
| Rojstvo | 15. stoletje Lienz |
| Smrt | 1507[1] Lienz |
| Poklic | politik, guverner |
Življenje
urediRodil se je o grad Sommeregg in njegova starša sta bila grad grof Andreas von Graben zu Sommeregg in Barbara Hallecker. Njegov brat je bil Ernst von Graben; njegova hči Rosina von Graben zu Sommeregg zu Rain († 1534, grad grofica z Sommeregg in herrin z Doberdob; ki se je poročil z baron Haymeran von Rain zu Sommeregg) podedoval Sommeregg.
Graben je bil regent in guverner in svetnik grof Lenart Goriški in cesarjev Maksimilijan I. Leta 1463 je bil povišan v grad grof z Sommeregg. Pri zadnjem goriškem grofu Lenart je bil upravitelj[2] deželnoknežje grofije in goriški kapitan,[3] zaupni svetovalec grofa Leonarda in rimsko-nemškega kralja Maksimiljana I. Kot tak je usmerjal in dokončal prehod Gorice pod habsburško oblast, kljub prizadevanjem Beneške republike.[4] In 1490 za guverner ja Goriški grofje, Gorizia, Lienz in Osttirol (Tirolska). Leta 1480 je kupil grad Lengberg.
Več naslov z Virgil von Graben:
- grad grof z Heinfels
- grad grof z Lengberg
- grad grof z Lienz
- kapitan z Goriški grofje, Lienz in Osttirol
Potomstvo
urediGraben je bil poročen z Dorotheo Arnold, rojeno Herbst (von Herbstenburg), vendar njuna poroka ni veljala za zakonito, zato Virgilovi sinovi niso mogli podedovati njegovega premoženja:[5]
- Christof von Graben († 1506), onenjen kot župnik 1498; župnik v Gorici[6]
- Lukas von Graben zu Stein († 1550), cesarski častnik, grad grof z Heinfels, herr z Stein
- Barthlmä von Graben (Bartholomeus von Graben), malo je znanega o njem
- Virgil Lucz von Graben (?)
- Leonhard (Lienhard) von Graben († 1531), leta 1507 je prejel goriško župnijsko cerkev in nasledil svojega umrlega brata Krištofa[7]
Sklici
uredi- ↑ http://www.dizionariobiograficodeifriulani.it/graben-von-virgil
- ↑ Maximilian von Österreich, von Walter Brendel (2022)
- ↑ Mitteilungen des Instituts für Österreichische Geschichtsforschung, Band 56, Seite 382 (1948)
- ↑ Erich Zöllner: Geschichte Österreichs: von den Anfängen bis zur Gegenwart. S. 159
- ↑ Carinthia I. Zeitschrift für geschichtliche Landeskunde von Kärnten (geleitet von Wilhelm Neumann), 163. Jahrgang, 1973, S. 128.
- ↑ Nuovo Liruti: pt. 1. L'età veneta: A-C, Seite 1326. Von Cesare Scalon, Claudio Griggio und Ugo Rozzowurde (2009)
- ↑ Istoria della Contea di Gorizia: Studi e documenti su Carlo Morelli e l'Istoria della Contea di Gorizia, Seite 256. Von Carlo Morelli di Schönfeld, Silvano Cavazza, Paolo Iancis, Donatella Porcedda · 1796