[go: up one dir, main page]
Wikipedija

Slovenj Gradec

mesto v Sloveniji

Slovenj Gradec (izgovorjavaⓘ) je sedež Mestne občine Slovenj Gradec v Sloveniji ter upravno, gospodarsko, kulturno, bančno, informacijsko, zdravstveno, oskrbovalno in prometno središče Mislinjske doline in deloma tudi Koroške statistične regije[3][4][5] Do razpada Avstro-Ogrske novembra 1918 je bilo mesto del Štajerske ter je del Koroške statistične regije od leta 2005. Samo mesto Slovenj Gradec ima 7513 prebivalcev (2023). V Slovenj Gradcu sta Splošna bolnišnica z urgentnim centrom za Koroško regijo in Šaleško dolino, Fakulteta za zdravstvene in socialne vede, Fakulteta za tehnologijo polimerov in Šolski center Slovenj Gradec z Gimnazijo Slovenj Gradec in višjo strokovno šolo. Poglavitni slovenjegraški kulturni ustanovi regionalnega pomena sta Koroški pokrajinski muzej in Koroška galerija likovnih umetnosti, pa tudi Knjižnica Ksaverja Meška in Glasbena šola Slovenj Gradec. Zaradi srečevanj umetnikov iz vsega sveta na pobudo slikarja in kulturnega organizatorja Karla Pečka je bil Slovenj Gradec leta 1989 s strani generalnega sekretarja OZN proglašen za mesto miru. V Slovenj Gradcu prav tako delujeta regionalni postaji Koroški radio in Koroška regionalna televizija. V letu 2022 je bil v Slovenj Gradcu odprt zimski in letni bazen.

Slovenj Gradec
Mesto
Slovenj Gradec se nahaja v Slovenija
Slovenj Gradec
Slovenj Gradec
Geografska lega v Sloveniji
Koordinati: 46°30′33.69″N 15°4′44.97″E / 46.5093583°N 15.0791583°E / 46.5093583; 15.0791583
DržavaSlovenija Slovenija
Statistična regijaKoroška
Tradicionalna pokrajinaŠtajerska
ObčinaSlovenj Gradec
Površina
 • Skupno5,6 km2
Nadm. višina
413 m
Prebivalstvo
 (2024)[1]
 • Skupno7.651
 • Gostota1.400 preb./km2
Časovni pasUTC+1
 • PoletniUTC+2
Poštna številka
2380 Slovenj Gradec
Zemljevidi
Slovenj Gradec - Mestno jedro
LegaMestna občina Slovenj Gradec
RKD št.657 (opis enote)[2]
Razglasitev NSLP3. marec 1994
Štajerska 1855

Slovenj Gradec skupaj s sosednjima mestoma Ravne na Koroškem in Dravograd tvori tako imenovano somestje, ki predstavlja središče Koroške razvojne regije (imenovane tudi Regija treh dolin).[6]

Opis mesta

uredi

Industrijski razvoj, kakršen je bil v 19. in 20. stoletju, je mestu prizanesel, zato je ohranilo tipično srednjeveško podobo z glavno ulico (Glavni trg), trgom Svobode in stransko ozko ulico (Meškova ulica). Ime Gradec je bilo prvič omenjeno leta 1091, kot mesto leta 1267. Zdaj obsega še del naselja Legen (soseska Na Legnu je bila Slovenj Gradcu priključena leta 1959), predele Štibuh, Tičnica, Polje, Lepa vas, Grajski grič in Pod Gradom ter delno tudi naselje Stari trg (okoli cerkve sv. Radegunde).

Številna arheološka najdišča v okolici Slovenj Gradca pričajo, da je bila kotlina že od nekdaj pomembno območje naselitve ob strateški poti med v Celovško kotlino in osrednjo današnjo Slovenijo. Rimska poštna postaja Colatio je nastala na temeljih starejšega keltskega ali naselja Ilirov pod utrjenim gradiščem na Grajskem griču. Utrjen grad je tukaj stal že konec 11. stoletja. Grad nad današnjim Starim trgom je iz leta 1091. Utrjeno domovanje je skupaj z naselbino in posestvi v širši okolici po izumrtju Spanheimov po sorodstvenih vezeh pripadla slavni rodbini Andeških. V času vojvode Bertolda III. Andeškega (ok. 1185) je v trgu delovala pomembna kovnica. Slovenj Gradec se je uspešno razvijal na ravnici med potoki: Mislinja, Suhodolnica in Homšnica. Že pred letom 1267 je pridobil mestne pravice. Pod Habsburžani od 14. stoletja dalje se je mesto obdalo z močnim obzidjem.

Številne družine mojstrov umetnostnih obrti v 15. in 16. stoletju je vzcvetela v času baroka. Pasarske, pozlatarske in podobarske delavnice in kasnejše umetniške so oblikovale mesto. Med najpomembnejšimi sta bili slikarska družine Strauss in kiparska mojstra Janez in Jurij Mersija.

Državna cesta, ki obide mesto po vzhodnem obrobju je omogočila ureditev starega mestnega jedra brez tranzitnega prometa in razvoj storitvenih dejavnosti v zadnjih desetletjih.

Kulturna dediščina

uredi

Med najznamenitejše kulturne ustanove spadata Rojstna hiša Huga Wolfa in Paučkove bolnišnice. V mestu se nahaja tudi Koroška galerija likovnih umetnosti ustanovljena 1957 in Koroški pokrajinski muzej, ustanovljen leta 1951. Na robu starega mestnega jedra stoji Dvorec Rotenturn, ki je danes tesno vpet v mestno dogajanje. V mestu je vsako leto organiziranih več prireditev, mdr. Slovenjegraško poletje.

Cerkev svete Elizabete

uredi

Najstarejša zgradba v mestu je cerkev svete Elizabete, ki jo je oglejski patriarh Bertold leta 1251 posvetil svoji nečakinji. Od prvotne stavbe so se ohranile romanska ladja in dve romanski okni. Cerkev so v gotiki, renesansi in baroku dopolnili. Oprema je v glavnem baročna - Schoyev glavni oltar, Mersijeva prižnica, slike obeh Straussov, … Iz novejšega časa je Pandurjev križev pot.

Glavni oltar v cerkvi svete Elizabete je eden največjih dosežkov slovenske baročne oltarne arhitekture. Izdelal ga je Janez Jakob Schoy - deželni in dvorni kipar v Gradcu in vodilna osebnost štajerskega baročnega kiparstva. Sliko sv. Elizabete je naslikal Franc Mihael Strauss.

Hugo Wolf

uredi
Glavni članek: Hugo Wolf.

Skladatelj Hugo Wolf se je rodil leta 1860. Družina je imela po obeh starševskih vejah slovenske prednike. Hkrati s širjenjem usnjarske obrti in vzpenjanjem po družbeni lestvici so doživljali tedaj običajen proces ponemčevanja. Vouki, kakor so se pisali do prihoda v Slovenj Gradec, so se v pretežno nemški tržni naselbini lažje uveljavili s priimkom Wolf. Hugo Wolf, ki je svetovno slavo dosegel v glasbeni prestolnici tedanje Evrope - na Dunaju, je svoja otroška leta preživel v Slovenj Gradcu. Mali Hugo je veljal za čudežnega otroka, saj je virtuozno obvladal violino. Ko je zaslovel na dunajskem glasbenem nebu, so ga cenili predvsem kot neprekosljivega mojstra samospevov. Hugo je umrl mlad, duševno bolan. Njegova mati je v spomin na sina v župnijski cerkvi dala postaviti poslikano okno, ki je še danes ohranjeno.

Koroški pokrajinski muzej

uredi

Stalne zbirke:

Razstave:

  • Gozdarska in lesarska zbirka
  • Železarska zbirka
  • Etnološka zbirka
  • Krauperška kašča

Arheološki parki:

Junija 2021 so delavnico dolgoletnega čevljarja Jožefa Levovnika spremenili v muzej čevljarstva.[7]

Koroška galerija likovnih umetnosti

uredi

Ustanovljena je bila leta 1957, nahaja se v nekdanji mestni hiši in je ena izmed najbolj mogočnih stavb v mestu. Njena razstavna politika upošteva avtorje različnih umetnostnih smeri, posebno pozornost namenjajo domačim likovnim ustvarjalcem, kot sta slikar Bogdan Borčič in Franc Berthold. Na ogled so na voljo še razne stalne zbirke kot so:

Zbirka del slovenskih likovnih umetnikov,

Znane osebnosti, povezane z mestom

uredi
Glavni članek: Seznam osebnosti iz Mestne občine Slovenj Gradec

Sklici in opombe

uredi
  1. ↑ »Prebivalstvo po spolu in po starosti, občine in naselja, Slovenija, letno«. Statistični urad Republike Slovenije.
  2. ↑ »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 657«. Geografski informacijski sistem kulturne dediščine. Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.
  3. ↑ »SURS«. Statistične regije - Občine. 2012. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 23. junija 2015. Pridobljeno 23. aprila 2015.
  4. ↑ »Gemeindelexion Steiermark - Slovenj Gradec (Windischgrätz)«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 5. julija 2020. Pridobljeno 5. decembra 2016. Arhivirano 2020-07-05 na Wayback Machine.
  5. ↑ »SteiermarkBundesstaaten, Städte und Kolonien des Deutschen Reiches (Kaiserreich), Schiffe der Kaiserlichen Marine, Kronländer und Städte Österreich-Ungarns, Kantone der Schweiz und die Reichseinigungskriege 1864, 1866 und 1870/71 in zeitgenössischen Texten und Bildern«. deutsche-schutzgebiete.de (v nemščini). 7. julij 2017. Pridobljeno 17. decembra 2022.
  6. ↑ »RRA Koroška«. Pridobljeno 17. avgusta 2012.
  7. ↑ »100 let stara čevljarska delavnica v Slovenj Gradcu postala muzej«. RTVSLO.si. Pridobljeno 4. junija 2021.

Zunanje povezave

uredi
 
Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Slovenj Gradec.
 
Wikipotovanje vsebuje popotniški vodnik, ki se nanaša na: Slovenj Gradec
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Slovenj_Gradec&oldid=6345640«