Sled
Slédi so krmne ribe, večinoma pripadajo družini Clupeidae.
Sledi se pogosto premikajo v velikih jatah okoli ribiških bregov in blizu obale, najdemo jih zlasti v plitvih, zmernih vodah severnega Tihega oceana in severnega Atlantskega oceana, vključno z Baltskim morjem, pa tudi ob zahodni obali Južne Amerike. Priznane so tri vrste Clupea (tip rodu družine sledi Clupeidae), ki predstavljajo približno 90 % vseh sledov, ujetih v ribolovu. Najpogostejša med temi vrstami je atlantski sled, ki zajema več kot polovico vsega ulova sledov. Ribe, imenovane sled, najdemo tudi v Arabskem morju, Indijskem oceanu in Bengalskem zalivu ter Vanskem jezeru.
Sledi so imeli pomembno vlogo v zgodovini morskega ribištva v Evropi[2] in v začetku 20. stoletja je bilo njihovo preučevanje temeljnega pomena za razvoj ribiške znanosti. [3] [4] Te mastne ribe[5] imajo tudi dolgo zgodovino kot pomembna ribja hrana in so pogosto soljene, dimljene ali vložene.
Sledi so znani tudi kot "srebrni ljubljenčki".[6]
Vrste
urediŠtevilne različne vrste, ki večinoma pripadajo družini Clupeidae, se običajno imenujejo slaniki. Izvor izraza "sled" je nekoliko nejasen, čeprav morda izhaja iz stare visoke nemščine heri, kar pomeni "gostitelj, množica", glede na velike jate, ki jih tvorijo. [7]
Tipični rod družine sledov Clupeidae je Clupea.[4] Clupea vsebuje samo dve vrsti: atlantskega sleda (tipska vrsta), ki ga najdemo v severnem Atlantiku, in pacifiškega sleda, ki ga najdemo predvsem v severnem Pacifiku.
| Sledi iz rodu Clupea | ||||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Pogosto ime | Znanstveno ime | Največja dolžina |
Običajna dolžina |
Največja teža |
Največja starost |
Trofična raven |
FishBase | FAO | JE | status IUCN |
| Atlantski sled | Clupea harengus Linnaeus, 1758 | 45,0 cm | 30.0 cm | 1.05 kg | 22 let | 3.23 | [8] | [9] |  Najmanjša skrb
| |
| Pacifiški sled | Clupea pallasii Valenciennes, 1847 | 46,0 cm | 25.0 cm | 19 let | 3.15 | [8] | [10] | Ni ocenjeno | ||
Poleg tega se številne sorodne vrste, vse v Clupeidae, običajno imenujejo slaniki. Spodnja tabela vključuje tiste člane družine Clupeidae, ki jih FishBase imenuje slaniki, ki jih je ocenila Mednarodna zveza za ohranjanje narave.
Značilnosti
urediVrste Clupea spadajo v večjo družino Clupeidae (sledi, slaniki, sardele, menhadens ), ki obsega približno 200 vrst, ki imajo podobne značilnosti. Te srebrnkaste ribe imajo eno samo hrbtno plavut, ki je mehka, brez bodic. Nimajo bočne linije in imajo štrlečo spodnjo čeljust. Njihova velikost se razlikuje med podvrstami: baltski sled (Clupea harengus membras ) je majhen, 14 do 18 cm; pravi atlantski sled (Clupea harengus harengus) lahko zraste do približno 46 cm in s težo do 700 g; pacifiški sledi pa zrastejo do približno 38 cm.
Življenjski krog
uredi
Vsak mesec v letu se drsti vsaj en stalež atlantskega sleda. Vsak se drsti ob drugem času in kraju (slaniki spomladi, poleti, jeseni in pozimi). Populacije Grenlandije se drstijo v 0–5 metrov (0–16 čevljev) vode, medtem ko se severnomorski (obrežni) sledi drstijo v globini do 200 m (660 čevljev) jeseni. Jajčeca odlagajo na morsko dno, na skale, kamenje, prod, pesek ali ležišča alg. Samice lahko odložijo od 20.000 do 40.000 jajčec, odvisno od starosti in velikosti, povprečno približno 30.000. Pri spolno zrelem sledu genitalni organi pred drstenjem zrastejo in dosežejo približno petino celotne teže.
Jajčeca potonejo na dno, kjer se v plasteh ali kepah prilepijo na gramoz, morske alge ali kamne s svojo sluzasto prevleko ali na druge predmete, na katere se slučajno usedejo.
Plenilci
uredi
Med plenilci sleda so morske ptice, morski sesalci, kot so delfini, pliskavke, kiti, tjulni in morski levi, plenilske ribe, kot so morski psi, tune, lososi, črtasti brancini, trske in morski list. Ribiči tudi lovijo in jedo slede.
Ribištvo
uredi
zeleno = Clupea sledi
Odrasle slede se lovi zaradi mesa in jajčec, pogosto pa se uporablja kot ribja vaba. Trgovina s sledi je pomemben sektor mnogih nacionalnih gospodarstev. V Evropi so ribo imenovali "morsko srebro", trgovina z njo pa je bila tako pomembna za mnoge države, da je veljala za komercialno najpomembnejši ribolov v zgodovini. [11]
Kot hrana
uredi
Sledi so bili pomemben vir hrane že od leta 3000 pr.n.š. Ribe se uživa na različne načine in uporabljajo se številni regionalni recepti: uživajo se surove, fermentirane, vložene ali sušene z drugimi tehnikami, kot je prekajena kot kiper.
Sled ima zelo visoko vsebnost dolgoverižnih omega-3 maščobnih kislin EPA in DHA.[12] So vir vitamina D.[13]
Zgodovina
urediSled je v zgodovini igral zelo pomembno družbeno in gospodarsko vlogo. V srednjem veku je sled spodbudil ustanovitev Great Yarmoutha, Amsterdama in Kopenhagna . [14] Leta 1274, ko je bil na smrtni postelji v samostanu Fossanova (južno od Rima, Italija), je Tomaž Akvinski prosil za svežega sleda, ko so ga spodbudili, naj nekaj poje, da bi si povrnil moč. [15]
Reference
urediSklici
uredi- ↑ 1,0 1,1 Based on data sourced from the relevant FAO Species Fact Sheets Arhivirano 2009-05-08 na Wayback Machine.
- ↑ Cushing, David H (1975) Marine ecology and fisheries Arhivirano 2016-05-29 na Wayback Machine. Cambridge University Press. ISBN 978-0-521-09911-0.
- ↑ Went, AEJ (1972) "The History of the International Council for the Exploration of the Sea". Proceedings of the Royal Society of Edinburgh. Section B. Biology, 73: 351–360.DOI: 10.1017/S0080455X0000240X
- ↑ 4,0 4,1 Pauly, Daniel (2004) Darwin's Fishes: An Encyclopedia of Ichthyology, Ecology, and Evolution Arhivirano 2016-05-29 na Wayback Machine. Page 109, Cambridge University Press. ISBN 978-0-521-82777-5.
- ↑ »What's an oily fish?«. Food Standards Agency. 24. junij 2004. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 10. decembra 2010.
- ↑ »Here be herrings: the return of the silver darlings«. The Guardian. 12. november 2014.
- ↑ Herring Arhivirano 2015-05-12 na Wayback Machine. Online Etymology Dictionary, Retrieved 10 April 2012.
- ↑ 8,0 8,1 »Clupea harengus«. FishBase, ur. Froese, Ranier & Pauly, Daniel. Različica: April 2012.
- ↑ Clupea harengus (Linnaeus, 1758) Arhivirano 2012-01-04 na Wayback Machine. FAO, Species Fact Sheet. Retrieved April 2012.
- ↑ Clupea pallasii (Valenciennes, 1847) Arhivirano 2011-12-06 na Wayback Machine. FAO, Species Fact Sheet. Retrieved April 2012.
- ↑ Herring Arhivirano 2010-08-14 na Wayback Machine., from Census of Marine Life Arhivirano 2010-08-04 na Wayback Machine., 2010.
- ↑ Cardiovascular Benefits Of Omega-3 Fatty Acids Reviewed Arhivirano 2010-08-23 na Wayback Machine.
- ↑ Aro, Tarja L.; Larmo, Petra S.; Bäckman, Christina H.; Kallio, Heikki P.; Tahvonen, Raija L. (1. marec 2005). »Fatty Acids and Fat-Soluble Vitamins in Salted Herring (Clupea harengus) Products«. Journal of Agricultural and Food Chemistry. 53 (5): 1482–1488. doi:10.1021/jf0401221. ISSN 0021-8561. PMID 15740028.
- ↑ Hunt, Kathy (2017). Herring A Global History. Reaktion Books Ltd. str. 7. ISBN 978-1-78023-831-9.
- ↑ Process of Canonization of St. Thomas Aquinas, Testimony of Br. Peter of Montesangiovanni
Viri
uredi
- Odbor za baltsko ribiško sodelovanje (1995) Uporaba in trženje baltskega sleda Nordijski svet ministrov.ISBN 9789291207749ISBN 9789291207749 .
- Bigelow HB in Schroeder WC (1953) Ribe zaliva Maine, strani 88–100, Ribiški bilten 74 (53), NOAA. pdf različica
- Dodd JS (1752) Esej o naravni zgodovini sleda . Izvirnik iz newyorške javne knjižnice.
- Mitchell JM (1864) Sled: njegova naravna zgodovina in nacionalni pomen Edmonston in Douglas. Izvirnik z Univerze v Wisconsinu.
- Postan MM, Miller E in Habakuk HJ (1987) Cambridge Economic History of Europe: Trgovina in industrija v srednjem veku Cambridge University Press.ISBN 9780521087094ISBN 9780521087094 .
- Poulsen B (2008) Dutch Herring: An Environmental History, C. 1600–1860 Amsterdam University Press.ISBN 9789052603049ISBN 9789052603049 .
- Samuel AM (1918) Sled: njegov vpliv na zgodovino Britanije J. Murray. Izvirnik z Univerze v Michiganu.
- Stephenson F (2007) Ribiči sleda: podobe tradicije vzhodne Severne Karoline The History Press.ISBN 9781596292697ISBN 9781596292697 .
- Waters B (1809) Pisma na temo ribolova sleda: naslovljena na sekretarja častnega odbora za ribolov sleda v Edinburghu, ki mu je dodana peticija gospodu državne blagajne na isto temo . Izvirnik s Harvarda. Univerza.
Zunanje povezave
uredi- Sled "komunicira" z napenjanjem iz National Geographica (2003)
- Atlantski sled z raziskovalnega inštituta zaliva Maine
- Podatki o hranilni vrednosti sleda
- Iskanje odpadkov sleda – od ScienceNordic
- PNAS Sekvenciranje na populacijski lestvici razkriva genetsko diferenciacijo zaradi lokalne prilagoditve atlantskega sleda. Arhivirano 2021-04-24 na Wayback Machine.