Osrednjeslovenska statistična regija

Osrednjeslovenska statistična regija je ena od dvanajstih statističnih regij Slovenije.

Prebivalstvena piramida je grafični prikaz starostne in spolne sestave prebivalstva. Dolžina posamezne črte v grafikonu prikaže delež prebivalcev v posamezni starostni skupini. Deleži prebivalcev so prikazani na levi strani, deleži prebivalk pa na desni strani piramide. — Prebivalstvena piramida, osrednjeslovenska, 2022

Osrednjeslovenska statistična regija v besedi

Po svoji legi je to središčna, po gostoti prebivalcev najgosteje naseljena, po številu prebivalcev največja, po površini pa naša druga največja statistična regija.

Obsega 11,5 % površine Slovenije

Osrednjeslovenska statistična regija je z 2.334 km² druga največja za jugovzhodno Slovenijo. Leta 2022 je v njej živela približno četrtina prebivalcev Slovenije (26,4 %). Na kvadratni kilometer njene površine je živelo povprečno 239 prebivalcev, s čimer je bila najgosteje poseljena regija.

Izstopa po več demografskih kazalnikih

Povprečna starost tukajšnjih prebivalcev je bila sredi leta 2022 najnižja (42,3 leta) med vsemi regijami. Osrednjeslovenska je imela najvišji naravni prirast (–0,3 na 1.000 prebivalcev), čeprav je bil tudi tukaj negativen. Na 1.000 prebivalcev je umrlo najmanj prebivalcev (9), rodilo pa se jih je skoraj 9 (pred njo sta se uvrstili gorenjska in jugovzhodna Slovenija). Najvišja med regijami sta bila tukaj tudi skupni selitveni prirast (11,5 na 1.000 prebivalcev) ter skupni prirast prebivalstva (11,2 na 1.000 prebivalcev). Osrednjeslovenska regija je imela tudi najvišji indeks feminitete (102,3), kar pomeni, da sta v regiji na 100 moških prebivali 102 ženski. Delež tujih državljanov med prebivalci je bil drugi največji; z 10,0 % se je uvrstila za obalno-kraško, kjer je delež znašal 13,9 %.

Starostna sestava prebivalstva je bila ugodna. Delež prebivalcev, starih 65 let ali več, je bil v primerjavi z drugimi regijami najnižji (19,4 %), delež prebivalcev, starih 0–14 let, pa sta imeli skupaj z gorenjsko drugi najvišji (15,8 %). Leta 2022 rojeni dečki v tej regiji lahko pričakujejo, da bo njihovo življenje trajalo povprečno 79,6 leta (največ med regijami), deklice pa 84,2 leta (drugo mesto med regijami).

Po izobrazbeni sestavi prebivalcev je med regijami izstopala: 40,8 % prebivalcev (25–64 let) je imelo višje- ali visokošolsko izobrazbo. Po tem deležu je bila vodilna (8,1 odstotne točke več od povprečja). Poleg tega je imela najmanjši delež prebivalcev s končano največ osnovno šolo (10,0 %). Ta je bil za 6,5 odstotne točke manjši kot v pomurski regiji, kjer je bil delež največji v Sloveniji. Okoli polovica (49,2 %) preostalih prebivalcev je imela srednješolsko izobrazbo, kar je bil prav tako najnižji delež med regijami. V osrednjeslovenski je bilo na 1.000 prebivalcev 37 študentov, kar je bilo največ med regijami. Osrednjeslovenska je imela med regijami najvišji delež otrok, starih 1–5 let, vključenih v vrtce (83,7 %).

Delež živorojenih v zakonski zvezi je bil v tej regiji drugi največji (48,1 %). Ob rojstvu vseh otrok so bile matere v tej regiji najstarejše, stare povprečno 31,7 leta, ob rojstvu prvega otroka pa 30,4 leta. Delež otrok, rojenih materam, starim nad 35 let, je bil tu najvišji (26,8 %), delež otrok, rojenih materam, mlajšim od 25 let, pa najnižji (9,2 %).

Razmere na trgu dela

Po indeksu delovne migracije (132,7) je bila v 2022 osrednjeslovenska statistična regija izrazito delovna regija. Število delovno aktivnih prebivalcev, zaposlenih v tej regiji, je bilo namreč precej večje od števila delovno aktivnih prebivalcev, ki so v tej regiji prebivali. Osrednjeslovenska regija je torej z zaposlitvenega vidika zelo pomembna tudi za prebivalce drugih regij. V regiji je prebivalo 248.761 delovno aktivnih, 223.114 (ali 89,7 %) pa jih je v njej tudi delalo. Osrednjeslovenska je edina regija s presežkom delovnih mest; vsak dan je v to regijo na delo prihajalo okoli 107.000 dnevnih migrantov, največ iz gorenjske (23.655) in savinjske regije (14.095) ter jugovzhodne Slovenije (13.634). Stopnja delovne aktivnosti je bila z 69,7 % na šestem mestu (Slovenija 68,6 %), stopnja brezposelnosti pa je bila s 3,9 % ravno pod državnim povprečjem (4,0 %).

Povprečna mesečna neto plača zaposlenih v tej regiji je bila na ravni regij najvišja; znašala je 1.437 EUR in je bila za 9 % oz. 118 EUR višja od letnega povprečja mesečnih plač v celotni Sloveniji.

Gospodarstvo

Bruto domači proizvod na prebivalca je bil z 39.367 EUR najvišji med regijami in za 45,6 % višji od državnega povprečja. To je bila edina regija, v kateri je bil BDP na prebivalca višji od povprečja v Sloveniji. Osrednjeslovenska regija je ustvarila 38,4 % slovenske bruto dodane vrednosti. Največji delež BDV, 45,3 %, je ustvarila v storitvenih dejavnostih. Razpoložljivi dohodek na prebivalca je bil v tej regiji drugi najvišji in je znašal 15.656 EUR. Od povprečja na ravni države (15.193 EUR) je bil višji za 3,1 %.

V osrednjeslovenski regiji je delovalo tudi največ podjetij, nekaj več kot 75.400 oziroma okoli tretjina vseh v Sloveniji. Skupaj so zaposlovala nekaj manj kot 390.000 ljudi oziroma vsako povprečno 5,2 osebe, kar je bilo prav tako najvišje povprečje med regijami.

Kakovost življenja v regiji

Splošno zadovoljstvo z življenjem so prebivalci osrednjeslovenske v povprečju ocenili z drugo najvišjo povprečno oceno na ravni regij, s 7,8 (na lestvici do 10), in se tako uvrstili za gorenjsko regijo (z oceno 7,9). Delež gospodinjstev, kjer si lahko vsi člani gospodinjstva privoščijo enotedenske letne počitnice zunaj doma, je bil v osrednjeslovenski s 87 % najvišji.

Število osebnih avtomobilov na 1.000 prebivalcev je bilo tukaj drugo najmanjše (548), ti pa so bili povprečno najmlajši med regijami (10,2 leta).

Nastalo največ komunalnih odpadkov

Regija je izstopala tudi po najnižjem deležu odpadne vode, ki je bila pred izpustom iz javnega kanalizacijskega sistema prečiščena (54,3 %), ter po največji količini nastalih komunalnih odpadkov, ki je znašala 549 kilogramov na prebivalca (53 kilogramov več od povprečja v Sloveniji). Od nastalih komunalnih odpadkov je bilo ločeno zbranih 77,0 %, kar je bil drugi najvišji delež med vsemi regijami.

Sestavlja jo 25 občin

Več kot polovica prebivalcev osrednjeslovenske regije (52,9 %) je na sredini leta 2022 živela v občini Ljubljana (293.845). Druga največja po številu prebivalcev je bila občina Domžale s 37.179 prebivalci. Šest občin v regiji je imelo manj kot 5.000 prebivalcev, najmanj občina Horjul s 3.004 prebivalci. Občina Ljubljana je z 275 km² vodilna v regiji tudi po površini, na ravni države pa tudi po gostoti poseljenosti. S 1.068 prebivalci na km² je bila najgosteje poseljena občina v Sloveniji; sledila je občina Maribor s 763 prebivalci na km².^[1]

Indeks povprečne mesečne neto plače, statistične regije, 2022 - STAGE

Osrednjeslovenska statistična regija v številkah

Statistični podatki		Statistični kazalniki
Površina, km², 1. 1. 2022	2.334	Gostota naseljenosti , 1. 7. 2022	238,6
Število prebivalcev, 1. 7. 2022	556.862	Povprečna starost prebivalcev, 1. 7. 2022	42,3
Naravni prirast, 2022	–177	Delež prebivalcev, starih 0-14 let (%), 1. 7. 2022	15,8
Število učencev v osnovnih šolah, 2022/2023	55.498	Delež prebivalcev, starih 65 let ali več (%), 1. 7. 2022	19,4
Število dijakov (po prebivališču), 2022/2023	20.398	Naravni prirast (na 1.000 prebivalcev), 2022	–0,3
Število študentov (po prebivališču), 2022/2023	20.516	Skupni selitveni prirast (na 1.000 prebivalcev), 2022	11,5
Število delovno aktivnih prebivalcev (po prebivališču), 2022	252.073	Skupni prirast (na 1.000 prebivalcev), 2022	11,2
Število zaposlenih oseb (po delovnem mestu), 2022	300.930	Delež prebivalcev, starih 25 do 64 let, z osnovno šolo ali manj, 1. 1. 2022	10,0
Število samozaposlenih oseb (po delovnem mestu), 2022	27.255	Delež prebivalcev, starih 25 do 64 let, z višjo ali visoko izobrazbo, 1. 1. 2022	40,8
Povprečna mesečna bruto plača na zaposleno osebo (EUR), 2022	2.235,24	Stopnja delovne aktivnosti (%), 2022	69,7
Število podjetij, 2022	75.425	Število izdanih gradbenih dovoljenj (na 1.000 prebivalcev), 2022	1,9
Regionalni bruto domači proizvod (mio. EUR), 2022	21.929	Bruto domači proizvod na prebivalca (EUR, tekoči tečaj), 2022	39.367
Kmetijska zemljišča v uporabi, ha, 2020	57.397	Obsojeni polnoletni in mladoletni (na 1.000 prebivalcev), 2022	1,8
Število prihodov turistov, 2022	1.046.672	Število osebnih avtomobilov (na 1.000 prebivalcev), 31. 12. 2022	548
Število prenočitev turistov, 2022	2.241.544	Komunalni odpadki, zbrani z javnim odvozom (kg/prebivalca), 2022	372
Vir: Statistični urad Republike Slovenije, Podatkovna baza SiStat^[2]		Vir: Statistični urad Republike Slovenije, Slovenske statistične regije in občine v številkah ^[1]

Občine v statistični regiji

Zunanje povezave

Statistični urad Republike Slovenije
Slovenske statistične regije in občine v številkah, SURS, interaktivna elektronska publikacija, SURS
Slovenske regije v številkah, publikacija, SURS
SI-STAT, Podatkovni portal Statističnega urada RS
Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, regionalni razvoj
Ministrstvo za javno upravo, lokalna samouprava
http://gis.stat.si/, STAGE, interaktivna kartografska aplikacija, SURS
Twitter
Facebook
Instagram
YouTube

Viri

↑ ^1,0 ^1,1 »Slovenske statistične regije in občine v številkah, SURS«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 13. aprila 2021. Pridobljeno 24. marca 2021.
↑ »Podatkovna baza SiStat«.

[:0-1] 1,0 ^1,1 »Slovenske statistične regije in občine v številkah, SURS«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 13. aprila 2021. Pridobljeno 24. marca 2021.

[2] »Podatkovna baza SiStat«.

[1]

[2]