Soda in liha števila
Vsako celo število je v matematiki bodisi sodo ali liho. Vsako število, ki ima pri deljenju s številom 2, ostanek 0, je sodo število. K sodim številom spada tudi število 0. Zgledi sodih števil so tako 2, -6, 0 in 124, zgledi lihih pa -77, -3, 9 ter 187.
Množico sodih števil se zapiše kot:
množico lihih števil pa kot:
Unija množic sodih in lihih števil tvori množico celih števil. Množici sta komplementarni; nobeno sodo število ni hkrati tudi liho in obratno, nobeno liho število ni hkrati tudi sodo.
Opomba: SSKJ navaja tudi pridevnika paren (za sod) in neparen (za lih), a v matematični strokovni terminologiji se izrazov parna in neparna števila ne uporablja.
Pravilo za deljivost z 2
urediCelo število je deljivo z dva, če in samo če je zadnja števka števila deljive z dva, ali drugače, če se število konča z 2, 4, 6, 8 ali 0. To je sodo število.
Značilnosti
urediRazen dvojke so vsa praštevila liha. Vsa znana popolna števila so soda, ni znano ali sploh obstaja kako liho popolno število.
Operacije nad sodimi in lihimi števili
urediNaslednje značilnosti se lahko izpeljejo iz značilnosti deljivosti in dejstva, da je 2 praštevilo.
- sodo ± sodo = sodo število
- sodo ± liho = liho število
- liho ± liho = sodo število
- sodo × sodo = sodo število
- sodo × liho = sodo število
- liho × liho = liho število
Pri deljenju je včasih težko govoriti o sodosti oz. lihosti rezultata. To se počne le tedaj, ko je rezultat ponovno celo število. Tedaj se lahko zapišejo te zveze:
- sodo / liho = sodo število
- liho / liho = liho število
- liho / sodo ni nikoli celo število
- sodo / sodo je lahko sodo ali liho število (pri čemer deljenje z 0 ni dovoljeno)
Programiranje
urediV nekaterih programskih jezikih obstaja vgrajena funkcija za ugotavljanje parnosti, npr. v paskalu odd(n)
- if odd(n) then liho else sodo
sicer pa se izračuna ostanek pri deljenju z dva
- if n mod 2 = 0 then sodo else liho .