[go: up one dir, main page]

Aktinij (latinsko actinium, dob.'žarek') je kemični element v periodnem sistemu elementov z znakom Ac in atomskim številom 89. Je srebrne barve in radioaktiven. Leta 1899 ga je odkril Andre Debierne.

Aktinij, 89Ac
Aktinij
IzgovarjavaIPA: [aktínij]
Videzsrebrno-bel, žari z modro svetlobo;[1] sometimes with a golden cast[2]
Masno število[227]
Aktinij v periodnem sistemu
Vodik Helij
Litij Berilij Bor (element) Ogljik Dušik Kisik Fluor Neon
Natrij Magnezij Aluminij Silicij Fosfor Žveplo Klor Argon
Kalij Kalcij Skandij Titan (element) Vanadij Krom Mangan Železo Kobalt Nikelj Baker Cink Galij Germanij Arzen Selen Brom Kripton
Rubidij Stroncij Itrij Cirkonij Niobij Molibden Tehnecij Rutenij Rodij Paladij Srebro Kadmij indij Kositer Antimon Telur Jod Ksenon
Cezij Barij Lantan Cerij Prazeodim Neodim Prometij Samarij Evropij Gadolinij Terbij Disprozij Holmij Erbij Tulij Iterbij Lutecij Hafnij Tantal Volfram Renij Osmij Iridij Platina Zlato Živo srebro Talij Svinec Bizmut Polonij Astat Radon
Francij Radij Aktinij Torij Protaktinij Uran (element) Neptunij Plutonij Americij Kirij Berkelij Kalifornij Ajnštajnij Fermij Mendelevij Nobelij Lavrencij Raderfordij Dubnij Siborgij Borij Hasij Majtnerij Darmštatij Rentgenij Kopernicij Nihonij Flerovij Moskovij Livermorij Tenes Oganeson
La

Ac

(Uqt)
radijaktinijtorij
Vrstno število (Z)89
Skupinan/a
Periodaperioda 7
Blok  blok f
Razporeditev elektronov[Rn] 6d1 7s2
Razporeditev elektronov po lupini2, 8, 18, 32, 18, 9, 2
Fizikalne lastnosti
Faza snovi pri STPtrdnina
Tališče1227 °C (ocena)[2]
Vrelišče3200±300 °C (ekstrapolirano)[2]
Gostota (blizu s.t.)10 g/cm3
Talilna toplota14 kJ/mol
Izparilna toplota400 kJ/mol
Toplotna kapaciteta27,2 J/(mol·K)
Lastnosti atoma
Oksidacijska stanja+3 (močno bazični oksid)
ElektronegativnostPaulingova lestvica: 1,1
Ionizacijske energije
  • 1.: 499 kJ/mol
  • 2.: 1170 kJ/mol
  • 3.: 1900 kJ/mol
  • (več)
Kovalentni polmer215 pm
Barvne črte v spektralnem obsegu
Spektralne črte aktinija
Druge lastnosti
Pojavljanje v naraviiz razpada
Kristalna strukturaploskovno centrirana kocka (pck)
Face-centered cubic kristalna struktura za aktinij
Toplotna prevodnost12 W/(m⋅K)
Številka CAS7440-34-8
Zgodovina
Odkritje in prva izolacijaFriedrich Oskar Giesel (1902, 1903)
Poimenoval poAndré-Louis Debierne (1899)
Najpomembnejši izotopi aktinija
Izo­top Pogos­tost Razpolovni čas (t1/2) Razpadni način Pro­dukt
225Ac sled 10 d α 221Fr
226Ac sint. 29,37 h β 226Th
ε 226Ra
α 222Fr
227Ac trace 21,772 y β 227Th
α 223Fr
Kategorija Kategorija: Aktinij
prikaži · pogovor · uredi · zgodovina | reference

Sklici

uredi
  1. Wall, Greg (8. september 2003). »C&EN: It's Elemental: The Periodic Table - Actinium«. C&EN: It's Elemental: The Periodic Table. Chemical and Engineering News. Pridobljeno 2. junija 2011.
  2. 2,0 2,1 2,2 Kirby, Harold W.; Morss, Lester R. (2006). »Actinium«. The Chemistry of the Actinide and Transactinide Elements. str. 18. doi:10.1007/1-4020-3598-5_2. ISBN 978-1-4020-3555-5.